Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 03.01.2018
Naslov: Transparency International Slovenia - Komisija za preprečevanje korupcije
Številka: 090-298/2017
Kategorija: Tajni podatki, Test interesa javnosti
Status: Odobreno


POVZETEK:

 

Organ je zaradi varstva tajnih podatkov zavrnil zahtevo prosilca za dostop do zahteve, ki jo je Zavod RS za blagovne rezerve naslovil na organ glede odstranitve transakcij (o nabavah zaščitnih tehničnih ovir) iz aplikacije Erar. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da niso podani niti vsi elementi formalnega kriterija (dokument je bil prepozno označen s stopnjo tajnosti interno) niti materialni kriterij (niso izkazane škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi, konkretno za delovanje ali izvajanje nalog organa na enem izmed področij iz 5. člena ZTP) za opredelitev tajnih podatkov. Ker ne gre za tajne podatke, je IP naložil umik stopnje tajnosti interno in posredovanje tega dokumenta prosilcu. 
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-298/2017/7
Datum: 3. 1. 2018

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), … z dne 27. 11. 2017, zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 0900-28/2017-4, z dne 8. 11. 2017, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo 

 

O D L O Č B O:

 


1. Pritožbi prosilca z dne 27. 11. 2017 zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije št. 0900-28/2017-4, z dne 8. 11. 2017 se ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči:

Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve je dolžan v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe iz seznama transakcij, ki je priloga dopisa Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve št. 1371/IG, z dne 24. 6. 2016, umakniti stopnjo tajnosti INTERNO ter obvestilo o umiku stopnje tajnosti v tem roku posredovati Komisiji za preprečevanje korupcije, ki je v nadaljnjem roku 8 dni od prejema obvestila dolžna prosilcu v elektronski obliki posredovati seznam transakcij, ki je priloga dopisa Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve št. 1371/IG, z dne 24. 6. 2016.

 

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 


Prosilec je v zahtevi z dne 29. 9. 2017 organ prosil, da mu v elektronski obliki pošlje zahtevo, ki jo je Zavod RS za blagovne rezerve naslovil na organ glede odstranitve transakcij iz aplikacije Erar. 

 

Zahtevo prosilca je organ delno zavrnil z odločbo št. 0900-28/2017-4, z dne 8. 11. 2017. V obrazložitvi je organ navedel, da se zahteva nanaša na dokument, ki ga vodi pod spisovno številko 092-1/2016-54. Iz dokumentacije izhaja, da je dokumentu priložena priloga, ki je označena s stopnjo INTERNO, skladno z Zakonom o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11; v nadaljevanju ZTP). Organ je povzel 4. člen ZDIJZ in navedel, da je dokument št. 092-1/2016-54 informacija javnega značaja. Nato je povzel 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in pojasnil, da je z dopisom z dne 9. 10.2017 pozval Zavod RS za blagovne rezerve, da sporoči, ali še obstajajo razlogi za določitev stopnje tajnosti za obravnavani dokument, oziroma naj organu posreduje dokument, s katerim preklicuje tajnost podatkov, da se slednje dejstvo na dokumentu ustrezno označi. Dne 12. 10. 2017 je Zavod RS za blagovne rezerve sporočil, da razlogi za tajnost še vedno obstajajo. Organ je povzel drugi odstavek 6. člena ZDIJZ in presojal, ali je javni interes za glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Prosilec javnega interesa ni zatrjeval. Organ je presodil, da je ob dejstvu, da je večji del transakcij Zavoda RS za blagovne rezerve javen, in da gre pri presoji javnega interesa za izjemo od izjeme, ki jo je treba razlagati restriktivno, javni interes za razkritje dokumenta manjši kot interes drugih oseb (Zavoda RS za blagovne rezerve) za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Glede na navedeno se prosilčeva zahteva v delu, ki se nanaša na prilogo dokumenta št. 092-1/2016-54, zavrne. Dokument št. 092-1/2016-54 je organ prosilcu poslal po elektronski pošti.

 

Dne 27. 11. 2017 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. 0900-28/2017-4, z dne 8. 11. 2017, v kateri je navedel, da je organ zavrnil dostop do priloge, ki vsebuje seznam transakcij, ki so bile odstranjene iz spletne aplikacije Erar. Ta je označena s stopnjo tajnosti interno. Drži, da prosilec ni zatrjeval javnega interesa, na podlagi katerega bi lahko organ presojal, ali je javni interes po razkritju močnejši od interesa drugih oseb po omejitvi, a prosilec pred vlogo za dostop do informacij ni vedel, da dokumenti vključujejo tudi dele, ki so označeni s stopnjo tajnosti. Ker gre za zadevo, o kateri odloča sodišče, je prosilec v prilogi pritožbe poslal dokumente, v katerih je že navajal javni interes po razkritju zadeve. Temu je sledil tudi IP v odločbi št. 090-160/2016, z dne 27. 10. 2016. Ker je IP ugotovil, da gre že pri pogodbah označenih s stopnjo interno za tipske pogodbe za nabavo blaga, ki ne bi posegale v učinkovitost izvedbe posla, prosilec meni, da niti pri razkritju zahtevanega seznama, ki naj bi vseboval le seznam transakcij, ne more priti do bistvenih škodnih posledic, ki bi kakorkoli ogrožale izvedbo posla ter bi prevladale nad javnim interesom po razkritju. Javni interes po razkritju transakcij, ki so bile v okviru posla nakupa žičnate ograje izvedene, je enak kot pri zahtevi za razkritje pogodb o tem poslu, saj še vedno ostajajo določene podrobnosti posla javne, hkrati pa se še vedno pojavljajo dvomi v smotrnost izvedbe posla (v zadnjem letu je bilo napisanih še več novinarskih prispevkov na to temo), odstranitev transakcij iz spletne aplikacije Erar pa to nezaupanje le še poglablja in pušča prostor za manipulacije glede porabe javnih sredstev. Nenavadno je, da organ, ki je zahteval umik (Urad RS za blagovne rezerve, 1371/IG), tega ni storil takoj, ko je posel začel izvajati, temveč je to storil šele dva dni po tem, ko je prosilcu zavrnil dostop do pogodb, kar le še dodatno poraja dvom, da gre pri umiku transakcij bolj za poizkus netransparentnega ravnanja, kot pa varovanje tajnosti podatkov.

 

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 0900-28/2017-9, z dne 6. 12. 2017 poslal IP. 

 

IP je dne 12. 12. 2017 z namenom razjasnitve dejanskega stanja pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP, Zavod RS za blagovne rezerve pa z dopisom št. 090-298/2017, z dne 14. 12. 2017 pozval, da mu posreduje oceno možnih škodljivih posledic, na podlagi katere je bila dokumentu »seznam transakcij« določena tajnost. Zavod RS za blagovne rezerve je odgovoril z dopisom št. 1683-1/IG, z dne 18. 12. 2017, v prilogi katerega je poslal oceno možnih škodljivih posledic z dne 24. 6. 2017.

 

Organ je v dopisu št. 0900-28/2017-12, z dne 21. 12. 2017 dodatno pojasnil, da so bili podatki iz obravnavanega seznama transakcij objavljeni na spletnih straneh naslednji dan po nastali transakciji. Organ podatke prejema tako, da se prek spletne storitve, ki jo zagotavlja Uprava RS za javna plačila, prenašajo naslednji delovni dan po izvršitvi transakcij. Podatki so bili iz zbirke podatkov, ki se prikazujejo v aplikaciji Erar, odstranjeni 28. 6. 2016 okoli 13:43 ure. Glede na to, da podatki niso vsebovali osebnih podatkov, posebni uradni zaznamek ni bil izdelan, ker podlaga za odstranitev podatkov izhaja že iz same zahteve št. 092-1/2016-54. Na voljo je izpis iz zbirke podatkov sistemskega dnevnika aplikacije Erar, iz katere izhaja čas izbrisa. Organ je IP posredoval relevantne fragmente konzolnega izpisa iz dnevniških zapisov. 

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.


 
Organ je z odločbo št. 0900-28/2017-4, z dne 8. 11. 2017 zavrnil zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na seznam transakcij, ki je priloga dopisa Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve (v nadaljevanju Zavod) št. 1371/IG, z dne 24. 6. 2016, ki vsebuje podatke o finančnih transakcijah o nabavah zaščitnih tehničnih ovir (v nadaljevanju seznam transakcij). Organ je seznam transakcij IP izročil na ogledu in camera.

 

Izjema varstva tajnih podatkov 

 V tem pritožbenem postopku je bilo treba ugotoviti, ali gre pri zahtevanih dokumentih za prosto dostopne informacije javnega značaja. Organ se je pri zavrnitvi namreč skliceval na izjemo iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Zakon, ki v Republiki Sloveniji ureja področje tajnih podatkov, je ZTP. 


 
IP ob tem pojasnjuje, da je izjema tajnih podatkov odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke – ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. 


 
Oba materialna elementa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. člen ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP). 


 
Kot je pojasnil organ, so bili podatki iz obravnavanega seznama transakcij objavljeni na spletnih straneh naslednji dan po nastali transakciji. Organ podatke prejema tako, da se prek spletne storitve, ki jo zagotavlja Uprava RS za javna plačila, prenašajo naslednji delovni dan po izvršitvi transakcij. IP je na podlagi vpogleda v seznam transakcij ugotovil, da ima prva opravljena transakcija datum 4. 11. 2015 in zadnja transakcija s seznama datum 22. 6. 2016. To pomeni, da so bili podatki iz seznama transakcij javno objavljeni v aplikaciji Erar od dne 5. 11. 2015 dalje, in sicer naslednji delovni dan po nastanku posamezne transakcije. Podatki so bili iz zbirke podatkov, ki se prikazujejo v aplikaciji Erar, odstranjeni 28. 6. 2016. To pomeni, da so bili vsi podatki iz seznama transakcij skupaj javno objavljeni od 23. 6. 2016 do 28. 6. 2016. Podatki, objavljeni v aplikaciji Erar, so izvirni, medtem ko je obravnavani seznam transakcij le izpis iz te aplikacije, ki je bil narejen za potrebe zahteve za umik podatkov iz spletne aplikacije in je bil z oceno možnih škodljivih posledic brez številke z dne 24. 6. 2016 označen s stopnjo tajnosti INTERNO. Izvirni podatki pa niso bili označeni s stopnjo tajnosti. IP pripominja, da se v skladu z ZTP s stopnjo tajnosti najprej označi izvirnik, nato pa se na podlagi te ocene s stopnjo tajnosti označijo tudi morebitni izpisi izvirnika. IP se glede pravne pravilnosti takšnega načina označevanja tajnih podatkov v tem postopku ni posebej opredeljeval, ker je ugotovil, da ocena možnih škodljivih posledic, ki se nanaša na seznam transakcij, ne izpolnjuje vseh kriterijev, ki jih določa ZTP za tajne podatke, in zato že iz tega razloga obravnavani dokument ne more biti označen kot tajni podatek, kar bo podrobno pojasnjeno v nadaljevanju.

 

IP je v nadaljevanju presojal, ali sta glede seznama transakcij izpolnjena formalni in materialni kriterij za opredelitev tajnega podatka. Ob vpogledu v seznam transakcij je IP ugotovil, da sta izpolnjena dva elementa, ki sta predpisana za formalni kriterij – v skladu z določbo 17. člena ZTP je dokument vidno označen s stopnjo tajnosti (INTERNO), oceno možnih škodljivih posledic pa je, v skladu z določbo 10. člena ZTP, podpisala za to pooblaščena oseba – direktor Zavoda. Ni pa izpolnjen tretji element za formalni kriterij, saj ocena škodljivih posledic ne izpolnjuje vseh pogojev iz 11. člena ZTP. ZTP v drugem odstavku 11. člena določa, da mora ocena škodljivih posledic vsebovati navedbo možnih škodljivih posledic, bi nastale z razkritjem dokumenta. IP je ugotovil, da so v obravnavani oceni navedene škodljive posledice, ki se glasijo: »… javna objava teh podatkov razkriva dejanske dobavitelje zaščitnih tehničnih ovir ter časovno dinamiko nabav, zaradi česar bi lahko bila ogrožena realizacija nabav in s tem delovanje in izvajanje s strani Vlade RS določenih nalog Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, ogrožena pa bi lahko tudi varnost osebja dobavitelja ali njegovih pogodbenih sodelavcev.« in »Podatek o skupni ceni nabavljene varnostne žične ograje bi lahko imel za posledico tudi razkritje podatka o skupni nabavljeni količini. Vse navedeno bi lahko ogrozilo uresničitev ciljev Vlade RS za učinkovito regulacijo migrantskih tokov na državni meji, ki pa je nujna za zavarovanje bistvenih varnostnih interesov Republike Slovenije, njenega prebivalstva ter njegovega premoženja.«. Obravnavana ocena pa ne izpolnjuje pogoja iz prvega oz. četrtega odstavka 11. člena ZTP. V navedenih določbah ZTP določa, da mora pooblaščena oseba določiti stopnjo tajnosti podatka ob njegovem nastanku oz. ob začetku izvajanja naloge organa, katere rezultat bo tajen podatek. Kadar bi izdelava pisne ocene pred izvajanjem nujnih nalog organa otežila ali onemogočila njihovo izvedbo, lahko pooblaščena oseba podatku ustno določi stopnjo tajnosti in ga označi s stopnjo tajnosti. Pisno oceno izdela takoj, ko je to mogoče, vendar najkasneje v treh dneh. Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, so bili izvirni podatki, ki jih vsebuje seznam transakcij, javno objavljeni v aplikaciji Erar od dne 5. 11. 2015 do 28. 6. 2016. Ocena možnih škodljivih posledic (ki se sicer nanaša samo na izpis, tj. obravnavani seznam transakcij) pa je bila izdelana šele dne 24. 6. 2016. Iz vsega navedenega izhaja, da je bila ocena možnih škodljivih posledic izdelana prepozno, saj je nastala več kot 7 mesecev po tem, ko je bil javno objavljen prvi podatek iz seznama oz. en dan po objavi zadnjega podatka iz seznama transakcij, torej nedvomno po nastanku izvirnega dokumenta in tudi po začetku izvajanja naloge Zavoda, katere rezultat naj bi bil tajen podatek. IP je zato zaključil, da eden izmed elementov, ki morajo biti kumulativno podani za opredelitev obstoja formalnega kriterija za klasifikacijo podatka za tajni podatek, ni izpolnjen.

 

Prav tako je IP ugotovil, da ni podan materialni kriterij za določitev zahtevanega dokumenta za tajnega po ZTP, saj niti organ niti Zavod nista uspela izkazati, da bi z razkritjem zahtevanega dokumenta nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi, konkretno za delovanje ali izvajanje nalog organa na enem izmed področij, navedenih v 5. členu ZTP. V oceni možnih škodljivih posledic ni nikjer izrecno navedeno, na katero izmed teh področij se seznam nanaša. Je pa iz vsebine ocene mogoče razbrati, da gre za področje iz 5. točke 5. člena ZTP, in sicer sisteme, naprave, projekte in načrte, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije, saj seznam transakcij vsebuje podatke o finančnih transakcijah o nabavah zaščitnih tehničnih ovir. Niti v izpodbijani odločbi niti v obravnavani oceni možnih škodljivih posledic pa ni navedeno, kakšne konkretne škodljive posledice bi z razkritjem podatkov iz seznama transakcij nastale za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi. Zavod v navedbah škodljivih posledic v obravnavani oceni možnih škodljivih posledic, ki jih je IP citiral že zgoraj, ni prav z ničemer konkretiziral možnih škodljivih posledic za varnost oz. interese RS oz. njene politične ali gospodarske koristi, ki bi jih lahko povzročilo razkritje obravnavanega dokumenta nepoklicanim osebam, temveč je zgolj pavšalno navajal možnost nastanka škode. IP meni, da ni mogoče objektivno pričakovati, da bi to razkritje lahko ogrožalo realizacijo nabav ali varnost osebja dobavitelja ali njegovih pogodbenih sodelavcev. Gre namreč za podatke o že izvedenih transakcijah, na podlagi katerih ni mogoče z gotovostjo ugotoviti niti bodoče časovne dinamike nabav, niti bodočih dobaviteljev, še manj pa so podatki iz seznama transakcij lahko razlog za ogrozitev varnosti osebja dobavitelja ali njegovih pogodbenih partnerjev. Prav tako iz ocene možnih škodljivih posledic ni razvidno, kako konkretno bi razkritje seznama transakcij lahko ogrožalo učinkovitost regulacije migrantskih tokov na državni meji. Ni namreč mogoče slediti navedbi organa, da bi podatek o skupni ceni nabavljene zaščitnih tehničnih ovir lahko imel za posledico razkritje podatka o skupni nabavljeni količini, kar podrobneje izhaja iz nadaljnje obrazložitve te odločbe (v delu, ki se nanaša na presojo prevladujočega javnega interesa). Hkrati pa podatki iz seznama ne povedo nič o tem, na kakšen način bodo zaščitne tehnične ovire uporabljene v praksi za namen regulacije migrantskih tokov. Tako ni mogoče ugotoviti logične zveze med razkritjem seznama transakcij in učinkovitostjo regulacije migrantskih tokov na državni meji. Da ne gre za podatke, katerih razkritje bi povzročilo omenjene škodljive posledice, potrjuje tudi dejstvo, da so bili ti podatki javno objavljeni v zgoraj navedenem obdobju, kar pomeni, da so bili daljše časovno obdobje dostopni komurkoli, pa zaradi tega ni bilo mogoče zaznati, da je nastala kakšna izmed omenjenih škodljivih posledic. Poleg tega je treba poudariti, da seznam transakcij vsebuje le navedbo prejemnika nakazila (vsi so pravne osebe), datum transakcije, znesek, namen (v obliki standardizirane kode namena plačila ali beseda »none«) in številko računa, kar pomeni, da ne vsebuje nobenih tehničnih podatkov o varnostni opremi ter pomanjkljivostih ali lokacijah zaščitnih tehničnih ovir. Razkritje seznama transakcij zato ne bi pomenilo niti varnostnega tveganja za državo ali Zavod niti možnosti, da bi kdorkoli ogrozil varnost oseb, varnost opreme ali učinkovitost regulacije migrantskih tokov. 

 

IP zato ne more slediti argumentom, s katerimi Zavod utemeljuje škodljive posledice. Na podlagi vsega navedenega in po seznanitvi z vsebino seznama transakcij je IP ugotovil, da ta ne vsebuje podatkov, katerih razkritje bi lahko povzročilo nastanek škodljivih posledic za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi in se nanaša sisteme, naprave, projekte in načrte, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije. 

 

Na podlagi določb ZDIJZ in ZTP ter po seznanitvi s seznamom transakcij je IP ugotovil, da ni zakonskega razloga, da bi moral ta dokument nositi stopnjo tajnosti, saj niso izpolnjeni niti vsi formalni niti vsi materialni elementi za obstoj tajnega podatka, ki jih zahteva ZTP. Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da glede seznama transakcij ni podana izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. 

 

Ker iz tretjega odstavka 17. člena ZTP izhaja, da se mora podatek oz. dokument obravnavati kot tajen, če je označen le s stopnjo tajnosti (torej, če je izpolnjen le eden izmed formalnih elementov), je IP organu v 1. točki izreka te odločbe Zavodu, ki je dokumentu določil stopnjo tajnosti, naložil, da iz seznama transakcij umakne stopnjo tajnosti. 

 

Prevladujoč javni interes 

Glede na zgornje ugotovitve je seznam transakcij v celoti prosto dostopna informacija javnega značaja, vendar pa, ker se prosilec v pritožbi sklicuje, da je razkritje zahtevanih informacij v javnem interesu, organ pa je temu izrecno nasprotoval, se je IP zgolj podredno v nadaljevanju opredelil tudi do tega vprašanja.


 
Test prevladujočega interesa javnosti je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ (ti primeri pa v obravnavanem primeru niso podani, op. IP). Iz prve alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ tako izhaja, da testa prevladujočega interesa javnosti ni dovoljeno izvajati pri izjemi tajnih podatkov, ki so označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti (TAJNO in STROGO TAJNO). V konkretnem primeru je predmet presoje seznam transakcij, ki je v trenutku reševanja te pritožbe še označen z oznako INTERNO (najnižja stopnja tajnosti). Izvajanje testa interesa javnosti je torej v konkretnem primeru dovoljeno. 

 

Upoštevaje pritožbene navedbe prosilca in ugotovljeno dejansko stanje, je moral IP v konkretnem pritožbenem postopku presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanega seznama transakcij večji od interesa (tudi ta je javni interes!), ki se kaže v varovanju teh podatkov zaradi izjeme varstva tajnih podatkov.


 
Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. 

 

Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. 

 

V konkretnem primeru razlogi za varovanje zahtevanega seznama transakcij izhajajo iz ocene možnih škodljivih posledic. Ta kot objekt varstva navaja delovanje Zavoda, ki bi bilo moteno, če bi bili razkriti podatki o dejanskem dobavitelju ter časovni dinamiki nabav, zaradi česar bi lahko bila ogrožena sama izvedba nalog Zavoda, ogroženi pa bi lahko bili tudi varnost osebja dobavitelja in njegovih pogodbenih sodelavcev. Podatek o skupni ceni nabavljene varnostne žične ograje bi lahko imel za posledico tudi razkritje podatka o skupni nabavljeni količini. Vse navedeno bi po mnenju Zavoda lahko ogrozilo uresničitev ciljev Vlade RS za učinkovito regulacijo migrantskih tokov na državni meji, ki je nujna za varovanje bistvenih varnostnih interesov Republike Slovenije, njenega prebivalstva ter njegovega premoženja. Ob tem se organ sklicuje na tri sklepe Vlade RS o spremembah in dopolnitvah petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018, ki so označeni s stopnjo tajnosti INTERNO. IP ob tem sicer ugotavlja, da gre pri tem za dva sklepa, ki sta že bila predmet presoje pred IP, in sicer v zadevi št. 090-317/2015. Z vpogledom v predmetni spis je IP nadalje ugotovil, da gre za sklepa, ki jima je tajnost določena na podlagi desete alineje 5. člena Zakona o blagovnih rezervah (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 83/12), ker bi razkritje zbirnih poročil in drugih podatkov, kjer so navedene vrste, količine in prostorska razporeditev državnih blagovnih rezerv, imelo škodljive posledice za delovanje ali izvajanje nalog organa, v konkretnem primeru ministrstva za gospodarstvo, ki je zadolženo za preskrbo prebivalstva v izrednih razmerah. 

 

Na drugi strani prosilec, ki se sklicuje na razloge, ki jih je uveljavljal že v zadevi, o kateri je IP odločil z odločbo št. 090-160/2016, z dne 27. 10. 2016, navaja številne razloge, zakaj je razkritje zahtevanih podatkov v javnem interesu. Ob smiselnem upoštevanju navedb prosilca v omenjeni zadevi prosilec opozarja, da organ ni pojasnil, kako bi razkritje zahtevanih podatkov lahko vplivalo na varnosti osebja dobavitelja ali njegovih pogodbenih sodelavcev ter da organ ni vzpostavil povezave med razkritjem skupne nabavljene količine ali cene in posledicami, ki jih navaja, torej ogrožanjem učinkovite regulacije migracij na meji, niti ni jasno razvidno, ali navedene posledice izhajajo iz razkritja skupne nabavljene količine ali cene. Nadalje prosilec opozarja, da so številne informacije o postavitvi ograje na meji že javno dostopne, javnosti pa so jih sporočili predsednik vlade RS, notranja ministrica in državni sekretar na MNZ. Opozarja še, da je Vlada RS že začela z zamenjavo ograje, postavljene v 2015 z drugo vrsto ograje, iz česar izhaja, da iz zahtevanih podatkov ni mogoče sklepati ne na končno zmogljivost države (koliko ograje lahko postavi Slovenija) niti na količino izvršenega posla (koliko km ograje dejansko stoji na meji), saj je lahko bila ograja dveh različnih tipov postavljena na enakem mestu dvakrat, kar onemogoča gotovost sklepanja iz navedenih podatkov. Prosilec poudarja tudi, da je njegov zahtevek namenjen preverbi in raziskavi na področju porabe javnih sredstev, ne pa objavi operativnih podrobnosti posla, ki so pomembne za njegovo izvrševanje. Poudarja tudi, da je zaupanje javnosti v smotrnost ter ekonomičnost sklenitve pogodb o nabavi zaščitnih tehničnih ovir nizko ter jih spremlja senca dvoma, kar dodatno negativno vpliva na zaupanje v javne institucije, ki je že tako nizko. Zato je še toliko bolj pomembno, da organ razkrije podatke, ki so pomembni za nadzor nad porabo javnih sredstev. Prosilec je v pritožbi z dne 27. 11. 2017 še dodal, da še vedno ostajajo določene podrobnosti posla javne, hkrati pa se še vedno pojavljajo dvomi v smotrnost izvedbe posla (v zadnjem letu je bilo napisanih še več novinarskih prispevkov na to temo), odstranitev transakcij iz spletne aplikacije Erar pa to nezaupanje le še poglablja in pušča prostor za manipulacije glede porabe javnih sredstev. Nenavadno je, da Zavod, ki je zahteval umik stopnje tajnosti, tega ni storil takoj, ko je posel začel izvajati, temveč je to storil šele dva dni po tem, ko je prosilcu zavrnil dostop do pogodb v zvezi s tem poslom, kar le še dodatno poraja dvom, da gre pri umiku transakcij bolj za poizkus netransparentnega ravnanja, kot pa za varovanje tajnosti podatkov.  


 
IP je ob tehtanju vseh argumentov sprejel zaključek, da bi bilo treba slediti argumentom prosilca in dostop do zahtevanega seznama transakcij dovoliti, četudi bi bilo ugotovljeno, da gre za izjemo tajnih podatkov po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker javni interes za razkritje prevlada. Pri tem je IP upošteval argumente, ki so navedeni v nadaljevanju. 

 

V predmetni zadevi je odločilnega pomena da so bili vsi podatki, ki se nahajajo v seznamu transakcij, določeno obdobje javno objavljeni v spletni aplikaciji Erar, kot je pojasnjeno že zgoraj. Poleg tega dejstvo, da so bile zaščitne tehnične ovire nabavljene in postavljene na meji, ni sporno. Iz obširnega poročanja v javnih občilih se je lahko vsak seznanil s tem, da je Slovenija na meji za regulacijo migrantskih tokov uporabila zaščitne tehnične ovire in kakšne vrste so te ovire, prav tako pa, kot pravilno opozarja prosilec, so sredstva javnega obveščanja obširno poročala o tem, kakšne težave so se pojavljale v zvezi s tem. Nenazadnje o tem obstajajo tudi uradni podatki (npr. v odgovoru na poslansko vprašanje, www.mgrt.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/archive/2016/5/article/11987/10879/. Kot utemeljeno opozarja prosilec, se še vedno pojavljajo dvomi v smotrnost izvedbe posla, odstranitev transakcij iz spletne aplikacije Erar pa to nezaupanje le še poglablja in pušča prostor za manipulacije glede porabe javnih sredstev. Za pravilno in celovito seznanitev javnosti s podatki o porabi javnih sredstev v zvezi z nabavo in postavitvijo zaščitnih tehničnih ovir je torej v javnem interesu, da se razkrije seznam transakcij v celoti. Kot se je IP prepričal z vpogledom v ta seznam, iz njega niso razvidni nobeni tehnični podatki (npr. geolokacija zaščitnih tehničnih ovir, časovna dinamika postavitve po posameznih delih meje, časovna dinamika dobave zaščitnih tehničnih ovir, način postavitve,…), ki bi lahko vplivali na učinkovitost regulacije migrantskih tokov na meji. Povedano drugače, z razkritjem seznama transakcij niti državi niti Zavodu ne bi nastala škoda, ki je večja od interesa javnosti, da se celovito seznani z informacijami o tem, koliko javnih sredstev in katerim subjektom je bilo v določenem obdobju izplačanih v zvezi z nabavo zaščitnih tehničnih ovir. Ob tem IP pripominja, da je v interesu javnosti, da v demokratični družbi razpolaga z nepristranskimi, objektivnimi informacijami, na podlagi katerih se lahko informirano odloča v/o javnopravnih zadevah in tudi vrši nadzor nad porabo javnih sredstev, kar je v skladu s 3. členom in 39. členom Ustave RS. 

 

Ker se je Zavod pri označitvi seznama transakcij skliceval na to, da bi njegovo razkritje lahko imelo za posledico tudi razkritje podatka o skupni nabavljeni količini, IP opozarja, da seznam transakcij vsebuje zgolj podatke o izplačanih javnih sredstvih, iz katerih pa ni razviden skupen podatek o količini predvidenih blagovnih rezerv, ki je sicer varovan s sklepi Vlade RS o spremembah in dopolnitvah petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018, na katere se sklicuje Zavod. Kot pravilno navaja tudi prosilec, je ob tem treba upoštevati tudi dejstvo, da je organ izbral več dobaviteljev ter da je bil določen del zaščitnih tehničnih ovir postavljen, pa tudi že odstranjen. Poleg tega ni javno dostopen podatek o tem, ali so pri organu vsi postopki nabave zaščitnih tehničnih ovir že zaključeni, torej podatek o t.i. nameravanih nadaljnjih dobavah ter tudi ne podatek o ciljni in dejanski zalogi zaščitnih tehničnih ovir. Le na podlagi podatkov iz zahtevanega seznama in že javno dostopnih informacij torej ni mogoče priti do podatka o »zalogah« zaščitnih tehničnih ovir in o njihovi lokaciji, prav tako pa tudi ne do podatka o končni »zalogi« oz. o količini zaščitnih tehničnih ovir, ki jo organ ima kot del blagovnih rezerv, kar je informacija, ki je varovana z zgoraj navedenimi sklepi.


 
Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da so v obravnavanem primeru izražene okoliščine, ki so v prid interesu javnosti, tehtanje vseh okoliščin v danem primeru pa je IP pripeljalo do zaključka, da je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij močnejši od interesa, da se ti podatki zavarujejo zaradi varovanja tajnih podatkov. 

 

IP je po preučitvi celotne zadeve ugotovil, da je bil na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja in da je bil napačno uporabljen materialni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi (1. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Zato je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo delno odpravil ter odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. 

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse. 

 


Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka