Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 12.02.2020
Naslov: Transparency International Slovenia-Društvo Integriteta - Komisija za preprečevanje korupcije
Številka: 090-23/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ v ponovljenem postopku  zavrnil dostop do »Evidence zadev s področja nesorazmernega povečanega premoženja iz 45. čl. ZIntPK«, ker z dokumentom ne razpolaga. V pritožbenem postopku je IP v celoti sledil obrazložitvi organa in dodal, da je ključno dejstvo, da se v Excel tabelo, s katero organ razpolaga, vpisuje druge vrste podatkov, kot jih predvideva zakon, ostalih delov Excel tabele pa organ niti ne izpolnjuje, zaradi česar je IP v prehodnem postopku tudi vrnil zadevo organu v ponovno odločanje, saj je ocenil, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ugotovljeno je bilo, da  »vsebina Excel tabele«, ne ustreza zakonski opredelitvi vsebine zahtevane evidence, kar je tudi razlog, da Excel tabele ni mogoče obravnavati kot dokumenta, ki bi bil predmet zahteve v obravnavanem primeru. Če organ ne izvaja postopkov po drugem, četrtem, petem in šestem odstavku 45. člena ZlntPK, je logično, da takšne evidence, kot jo predvideva zakon, ne more voditi. Zato IP ni videl razloga, da ne bi sledil ugotovitvi organa, da z dokumentom ne razpolaga.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-23/2020/2

Datum: 12. 2. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 23. 1. 2020, Transparency International Slovenia – društvo integriteta, ki ga po pooblastilu z dne 30. 1. 2019 zastopa….., Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 7. 1. 2020, št. 0900-41/2019-11 21005, Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 15. 10. 2019 po elektronski poti na organ naslovil zahtevo po ZDIJZ, da mu organ v elektronski obliki, na elektronski naslov, posreduje zbirko podatkov »Evidenco zadev s področja nesorazmernega povečanega premoženja iz 45. čl. ZIntPK«.

 

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 21. 10. 2019, št. 0900-41/2019-2 21005, s katero je zahtevo za posredovanje zbirke podatkov »Evidenca zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK«, zavrnil, s sklicevanjem na drugi odstavek 23. člena ZlntPK, ki določa, da se za dokumente, dosjeje, evidence in drugo dokumentarno gradivo iz postopka, ki ga komisija izvaja v zvezi s prijavo suma korupcije, do zaključka postopka pred komisijo, ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 7. 11. 2019 pri organu vložil pritožbo, o kateri je odločil IP z odločbo št. 090-249/2019/6 z dne 10. 12. 2019 ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje z napotkom, da mora organ primarno izvesti ugotovitveni postopek, ali razpolaga z »Evidenco zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK«.

 

Organ je v ponovljenem postopku izdal odločbo št. 0900-41/2019-11 21005 z dne 7. 1. 2020, s katero je zahtevo za posredovanje zbirke podatkov »Evidenca zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK«, zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da je v skladu s 4. členom ZDIJZ preveril, ali Evidenca zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja po 45. členu ZlntPK obstaja kot informacija javnega značaja. Po določbi enajste alineje drugega odstavka 76. člena ZlntPK organ, za namene ugotavljanja premoženjskega stanja zavezancev, za odločanje o kršitvah ter sodelovanja s pristojnimi državnimi organi, vodi evidenco zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK, ki obsega: osebno ime, funkcijo oziroma položaj zavezancev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, seznam obvestil po drugem odstavku 45. člena tega zakona, seznam obvestil iz četrtega odstavka 45. člena tega zakona, seznam sprejetih odločitev po petem odstavku 45. člena tega zakona in seznam ukrepov po šestem odstavku 45. člena tega zakona. Na podlagi vpogleda v Evidenco zadev/dokumentarnega gradiva pri organu je bilo ugotovljeno, da organ evidence iz enajste alineje drugega odstavka 76. člena ZlntPK nima evidentirane.

 

Organ postopek ugotavljanja nesorazmernega povečanja premoženja po 45. členu ZlntPK vodi na podlagi določb ZlntPK, ki urejajo premoženjsko stanje, upoštevaje določbe 13. člena ZlntPk (glej sodbo Upravnega sodišča RS, š( IU 1854/2015-25, z dne 5. 1. 2018, dostopno na spletni povezavi http://sodisc8.si/usrs/odlocitve/2015081111419280/). Postopek ugotavljanja nesorazmernega povečanja premoženja po 45. členu ZlnlPK organ uvede na lastno pobudo (izredni nadzor) ali na podlagi prijave (redni nadzor) ter se, v skladu s programom dela, odloči, katero skupino zavezancev po ZlntPK bo preiskoval. Ko je postopek uveden, organ podatke o premoženjskem stanju funkcionarja iz 42. člena ZIntPK, pridobiva s strani organov oziroma subjektov, ki razpolagajo s podatki, in tako pridobljene podatke primerja s podatki, ki jih je funkcionar podal v prijavi premoženjskega stanja iz 41. člena ZlntPK. Na podlagi tako pridobljenih podatkov organ ugotavlja razliko premoženja za obdobje, ko je bil funkcionar na funkciji, in še eno leto od prenehanja funkcije, vendar največ za deset let nazaj. Tak način pridobivanja podatkov je za organ zelo zamuden oziroma povezan z nesorazmernim naporom, in sicer v primeru, da je potrebno ugotavljati premoženjsko stanje družinskih članov zavezancev, katerih premoženje se pogosto prepleta s premoženjem zavezanca, določbe ZlntPK pa komisiji ne dajejo neposredne pravne podlage, da bi lahko ugotavljala njihovo premoženje. Iz navedenega razloga zato organ, v skladu z določbo prvega odstavka 45. člena ZlnlPK, najprej pozove funkcionarja, da pojasni vse v zvezi s premoženjem nepojasnjenega izvora. Če funkcionar ne posreduje podatkov oziroma verodostojno ne pojasni razlike v premoženju, oziroma ne pojasni razlike povečanja premoženja ali razlike med dejanskim in prijavljenim premoženjem, ali tega ne stori na razumljiv način, organ poda predlog za uvedbo finančne preiskave pristojnemu organu, tj. Finančni upravi RS oziroma Okrožnemu državnemu tožilstvu, Nacionalnemu preiskovalnemu uradu oziroma policiji, da izvede/jo postopke, v skladu z njihovimi pristojnostmi (drugi odstavek 45. člena ZlntPK). Organ določbe drugega odstavka 45. člena ZlnlPK v praksi ne more izvajati na način, kot ga določa ZlntPK. tj., da bi obvestil organ pri katerem zavezanec opravlja svojo funkcijo oziroma organ, pristojen za izvolitev ali imenovanje zavezanca, saj funkcionarji svojega »nadrejenega« nimajo (npr. neposredno voljeni funkcionarji kot so poslanci, župani). Iz navedenega razloga zato tudi ni mogoče izvajati določbe tretjega in četrtega odstavka 45. člena ZlntPK, saj organi ne morejo obveščati komisije oz. organa o svojih ugotovitvah in odločitvah, vezanih na postopke prenehanja mandata ali razrešitve. To je glavni razlog, da organ postopek vodi na način, kot je zapisano v prejšnjem odstavku obrazložitve te odločbe, in podatkov iz seznama obvestil po četrtem odstavku 45. člena ZlntPK nima oziroma z njimi ne razpolaga. Prav tako organ v praksi ne more izvajali postopka iz petega odstavka 45. člena ZlntPK, ker se morajo predhodno izvesti postopki po določbah Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/11,25/14.98/15 - odl. US, 16/17 - odl. US, 53/18 - odl. US; v nadaljevanju: ZOPNI) (omejitev predstavlja premoženje pred uveljavitvijo tega zakona - odločba Ustavnega sodišča, št. U-l-6/15-23 lip- 33/15-32 Up-1003/15-27. z dne 5.7.2018 (Uradni list RS, št 53/18}), zato organ ne razpolaga s podatki iz petega odstavka 45. člena ZlntPK in posledično tudi ne iz šestega odstavka 45. člena ZlntPK. Ena od ključnih pomanjkljivosti določbe 45. člena ZlntPK v povezavi z ZOPNI je v tem, kot zapisano že zgoraj, da postopkov nadzora nad premoženjskim stanjem ni mogoče širiti na družinske člane zavezanca. Druga pomanjkljivost določbe 45. člena ZlntPK pa je v tem, da bi lahko organ z izvajanjem navedenega člena na eni strani ogrozil tajnost postopkov finančnih preiskav, ki se vodijo po ZOPNI, zaradi česar je nujno sodelovanje organa s Finančno upravo RS in Specializiranim državnim tožilstvom, na drugi strani pa bi preiskovanim osebam nastala škoda, če bi se pozneje pred organi, ki so ga preiskovali, ugotovilo, da kršitve ni bilo. Povedano drugače, glede na to, da določbe ZOPNI kot poznejšega predpisa urejajo postopek finančne preiskave, začasno zavarovanje odvzema, začasen odvzem, hrambo, upravljanje in odvzem premoženja nezakonitega izvora, sta določbi petega in šestega odstavka 45. člena ZlntPK, ki urejata ukrepe za začasno ustavitev transakcij ali zavarovanja denarja in premoženja z namenom odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi oziroma denarja in premoženja nezakonitega izvora oziroma obveznost poročanja organu o sprejetih ukrepih, za organ v praksi postali neizvršljivi, kar ima za posledico dejstvo, da organ podatkov iz petega in šestega odstavka 45. člena ZlntPK, ki sta tudi podatka iz evidence, kot jo določa enajsta alineja drugega odstavka 76. člena ZlntPK, nima oziroma z njima ne razpolaga. Praksa izvajanja določb ZlntPK v zvezi s postopki po 45. členu ZlntPK je pokazala tudi pomanjkljivost določbe enajste alineje drugega odstavka 76. člena ZlntPK, ker kot obvezen podatek ni določen datum začetka in zaključka postopka, kar ima za posledico dejstvo, da ni izkazano, kdaj so bili ti postopki uvedeni oziroma zaključeni. V postopkih po 45. členu ZlntPK se izkazuje samo okoliščina, kateri od funkcionarjev so bili obravnavani v okviru nesorazmerno povečanega premoženja in je obstajal sum nesorazmerno povečanega premoženja, da je organ lahko podal predlog za uvedbo finančne preiskave, ni pa razvidno, kdaj je to bilo in kako se je postopek pred komisijo oziroma drugimi organi/institucijami tudi zaključil. Prav tako organ funkcionarja ne obvesti o tem, ali je zadevo odstopil pristojnemu organu v nadaljnje postopanje oziroma podal predlog za uvedbo finančne preiskave, in sicer iz razloga, da se ne ogrozi tajnosti teh postopkov. Izvajanje določbe 45. člena ZlntPK v praksi, kot je podrobno zapisano zgoraj, je pokazalo, da organ nima oziroma ne razpolaga s podatki iz seznama obvestil po četrtem odstavku 45. člena ZlntPK, seznama sprejetih odločitev po petem odstavku 45. člena ZlnlPK in seznama ukrepov po šestem odstavku 45. člena ZlntPK, ki so, poleg podatkov o osebnem imenu, funkciji oziroma položaju zavezancev iz petega odstavka 41 člena ZlntPK in seznama obvestil po drugem odstavku 45. člena ZlntPK, podatki, ki se, po določbi enajste alineje drugega odstavka 76. člena ZlntPK, morajo voditi v evidenci zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK. Dokument, ki je predmet zahteve po ZDIJZ, je Evidenca zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK iz enajste alineje drugega odstavka 76. člena ZlntPK, ki taksativno določa nabor podatkov, ki jih mora navedena evidenca zajemati. Pojem »dokument«, ki ga uporabi ZDIJZ v 4. členu za opredelitev oblike informacije, ki je dostopna kot informacija javnega značaja, je kot zakonski pojem predmet pravne razlage. Če določena informacija ne obstaja v obliki dokumenta v smislu ZDIJZ, tudi ne more biti dostopna kot informacija javnega značaja. Organa lahko zagotovi prost dostop samo do informacij, ki dejansko že obstajajo, ne more pa »ustvariti« nove informacije javnega značaja. Postopek po ZDIJZ ni namenjen prisili ustvarjanja informacij. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta oziroma pridobivati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Organ tako ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja v obliki dokumenta v smislu ZDIJZ, ne obstaja, ker organ Evidence zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK iz enajste alineje drugega odstavka 76. člena ZlntPK, ki jo zahteva prosilec, nima. Dokument v smislu 4. člena ZDIJZ bi obstajal v primeru, da bi organ imel vse podatke, kot jih za evidenco zahteva enajsta alineja drugega odstavka 76. člena ZlntPK, vključno s podatki iz seznama obvestil iz četrtega odstavka 45. člena ZlntPK, seznama sprejetih odločitev po petem odstavku 45. člena ZlntPK in seznama ukrepov po šestem odstavku 45. člena ZlntPK. V prehodni določbi 85. člena ZlntPK je sicer določeno, da organ vzpostavi oziroma uskladi evidence podatkov po tem zakonu najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, a kot že zapisano zgoraj, je izvajanje določb 45. člena ZlntPK v praksi pokazalo, da niso izvršljive. Komisija oz. organ Evidence zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja k 45. člena ZlntPK, kot dokumenta v materializirani obliki v smislu določbe 4. člena ZDIJZ nima, ker evidenca ni vzpostavljena. Razlog pa je v tem, kot že zapisano zgoraj, da organ z vsemi podatki, kot jih določa enajsta alineja drugega odstavka 76. člena ZlntPK, ne razpolaga. Na podlagi navedenega je organ odločil, da se prosilcu zavrne dostop do zbirke podatkov »Evidenca zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK«, saj na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDUZ v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal. Kot delovni pripomoček, ki ni evidentiran v Evidenco zadev/dokumentarnega gradiva pri organu, uslužbenci komisije uporabljajo Excelovo tabelo, v katero so zapisani podatki o osebnem imenu zavezanca, o njegovi funkciji in o seznamu obvestil po drugem odstavku 45. člena ZlntPK (tj. podatek o tem, kateremu organ je komisija podala predlog za uvedbo preiskave), niso pa vpisani podatki iz seznama obvestil iz četrtega odstavka 45. člena ZlntPK, seznama sprejetih odločitev po petem odstavku 45. člena ZlntPK in seznama ukrepov po šestem odstavku 45. člena ZlntPK, iz razlogov kot so pojasnjeni v prejšnjih odstavkih, zato se Excelova tabela ne more šteti za dokument »Evidenca zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPKa iz enajste alineje drugega odstavka 76. člena ZlntPK, kot ga zahteva in pravno opredeljuje 4. člen ZDIJZ. Ker organ Evidence zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK, kot jo določa enajsta alineja drugega odstavka 76. člena ZlntPK, nima, je bilo treba zahtevo prosilca zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Posebni stroški niso nastali.

 

Zoper navedeno odločbo je prosilec pri organu vložil pritožbo z dne 23. 1. 2020, v kateri je navedel, da je organ neupravičeno zavrnil zahtevo. Po oceni prosilca ne drži ugotovitev organa, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja v obliki dokumenta v smislu ZDIJZ, ne obstaja, ker komisija Evidence zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK iz enajste alineje drugega odstavka 76. člena ZlntPK, ki jo zahteva prosilec, nima. Prosilec je nadalje navedel, da je organ v odločbi št.: 0900-41/2019-2 21005 z dne 21. 10. 2019 glede predmetne evidence zapisal: »Pri navedeni evidenci gre za dokument, ki ustreza definiciji javnega značaja po ZDIJZ, zato je komisija v nadaljevanju preverila, ali je dostop do nje/ga potrebno zavrniti, zaradi katerega od zakonsko določenih razlogov«. V nadaljevanju odločbe organ presoja o upravičenosti prosilca glede na druge kriterije, torej ni prenehal ugotavljanja upravičenosti prosilca po ugotavljanju obstoja evidence. Glede na navedeno prosilec meni, da organ dejansko ima oziroma razpolaga z dokumentom, ki ustreza zahtevanemu. Temu po mnenju prosilca pritrjuje tudi odločba št.: IP 090-249-2019/6 z dne 10. 12. 2019, v kateri IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru organ navedel, da z zahtevano evidenco razpolaga in da sodi v delovno področje organa, kar pomeni, da izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Nadalje je v odločbi zapisano: »IP je na ogledu in camera ugotovil, da organ vodi zahtevano evidenco v Excelovi tabeli, ki jo je vzpostavila uslužbenka, ki ni več zaposlena pri organu«. Prosilec meni, da je napačno tudi stališče organa v odločbi št.: 0900-41/2019-1121005 z dne 7. 1. 2020, da »komisija tako ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja v obliki dokumenta v smislu ZDIJZ ne obstaja, ker komisija Evidence zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK iz enajste alineje drugega odstavka 76. člena ZlntPK, ki jo zahteva prosilec, nima. Dokument v smislu 4. člena ZDIJZ bi obstajal v primeru, da bi komisija imela vse podatke, ki jih za evidenco zahteva enajsta alineja drugega odstavka 76. člena ZlntPK, vključno s podatki iz seznama obvestil iz četrtega odstavka 45. člena ZlntPK, seznama sprejetih odločitev po petem odstavku 45. člena ZlntPK in seznama ukrepov po šestem odstavku 45. člena ZlntPK.«. Prosilec meni, da dokument oziroma evidenca, ki je v odločbi št.: IP 090-249-2019/6 z dne 10. 12. 2019 opisana kot »Excelova tabela, ki jo je vzpostavila uslužbenka, ki ni več zaposlena pri organu« kljub morebitnim manjkajočim podatkom vsebinsko ustreza zahtevanemu dokumentu (Evidenci zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK), in tudi ustreza definiciji informacija javnega značaja, saj izvira iz delovnega področja organa, nahaja se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam. Glede manjkajočih podatkov (seznama obvestil iz četrtega odstavka 45. člena ZlntPK, seznama sprejetih odločitev po petem odstavku 45. člena ZlntPK in seznama ukrepov po šestem odstavku 45. člena ZlntPK) prosilec opozarja na stališče, ki ga je IP zavzel v odločbi št: 090-185/2014/19: »Osnutki, predlogi, delni izdelki, ipd. namreč v celoti ustrezajo definiciji informacije javnega značaja«. Po mnenju prosilca obstoj zahtevanega dokumenta dokazuje tudi uvrstitev Evidence zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK v Katalog informacij javnega značaja na spletni strani Odprti podatki Slovenije (OPSI) Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije. Ta spletna stran navaja, da je bil predmetni dokument Evidenca zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK na spletno stran OPSI dodana 18. 4. 2017. Glede na zapisano prosilec meni, da je organ v zavrnilni odločbi prikazal napačno dejansko stanje ter da razpolaga z zahtevano evidenco, ki bi jo skladno z ZDIJZ moral posredovati prosilcu.

 

Organ je z dopisom št. 0900-41/2019/13 z dne 27. 1. 2020 ugotovil, da je pritožba prosilca pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi in jo je s prilogami odstopil v reševanje IP.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, ali organ razpolaga z »Evidenco zadev s področja nesorazmernega povečanega premoženja iz 45. čl. ZIntPK«, torej, ali je izpolnjen kriterij materializirane oblike po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Organ je v ponovljenem postopku namreč ugotovil, da zahtevanega dokumenta nima. Ob tem je podrobno pojasnil razloge, zakaj Excelove tabele, ki jo je sicer v predhodnem postopku opredelil kot dokument, ki je predmet zahteve, ni mogoče obravnavati kot »Evidence zadev s področja nesorazmernega povečanega premoženja iz 45. čl. ZIntPK«. IP odločitvi organa v celoti sledi in se v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev organa v izpodbijani odločbi. Ključno je dejstvo, da se v Excel tabelo vpisuje druge vrste podatkov, kot jih predvideva zakon, ostalih delov Excel tabele pa organ niti ne izpolnjuje, zaradi česar je IP v prehodnem postopku tudi vrnil zadevo organu v ponovno odločanje, saj je ocenil, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Prosilec je izrecno zahteval »Evidenco zadev s področja nesorazmernega povečanega premoženja iz 45. čl. ZIntPK«, za katero je zakon določil njeno vsebino oz. nabor podatkov, ki jih mora navedena evidenca zajemati (enajsta alineja drugega odstavka 76. člena ZlntPK), zato je samo ta dokument, z zakonsko opredeljeno vsebino, predmet presoje, na katero sta organ in IP vezana. Na ogledu in camera, dne 5. 12. 2019, je tudi IP ugotovil to, kar je odločil organ v izpodbijani odločbi, da organ s podatki, ki jih določa enajsta alineja drugega odstavka 76. člena ZlntPK, v okviru evidence ne razpolaga. Kot rečeno, so v Excel tabeli, s katero pa organ razpolaga, vsebovani drugi podatki (navedeno zgoraj) oz. podatki, ki jih enajsta alineja drugega odstavka 76. člena ZlntPK ne določa, zato je ni mogoče obravnavati kot predmeta zahteve, niti z vidika »osnutka, delnega izdelka«, kar neutemeljeno navaja prosilec. Glede na ugotovitev organa pri Excel tabeli ni bilo ugotovljeno zgolj, da gre za »manjkajoče podatke«, temveč, da ima po vsebini povsem druge podatke, kot jih predvideva zakon. Prosilec ima zato prav, ko navaja, da je pomembna vsebina zahtevane informacije, ne pa sam »naziv« dokumenta, saj je prav »vsebina Excel tabele«, ki ne ustreza zakonski opredelitvi vsebine zahtevane evidence, razlog, da Excel tabele ni mogoče obravnavati kot dokumenta, ki bi bil predmet zahteve v obravnavanem primeru. Če organ ne izvaja postopkov po drugem, četrtem, petem in šestem odstavku 45. člena ZlntPK, je logično, da takšne evidence, kot jo predvideva zakon, ne more voditi. Zato IP ne vidi razloga, da ne bi sledil ugotovitvi organa, da z dokumentom ne razpolaga.

 

Omenjene ugotovitve ne spremeni niti navedba prosilca, da je Evidenca zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 45. člena ZlntPK uvrščena v Katalog informacij javnega značaja na spletni strani Odprti podatki Slovenije (OPSI) Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije, saj slednje še ne pomeni, da je takšna evidenca dejansko vzpostavljena, temveč le to, da je zakonsko predvidena, kar pa za kriterij materializirane oblike po ZDIJZ ni dovolj. Če torej zakon določen dokument (evidenco) predvidi, to še ne pomeni, da dokument dejansko obstaja, saj od organov po ZDIJZ ni mogoče zahtevati, da »ustvarijo« dokument, ker tako določa zakon, temveč je presoja vezana izključno na ugotovitev, ali dokument dejansko že obstaja. Druge pristojnosti IP, v zvezi s presojo kriterija materializirane oblike, v pritožbenem postopku nima.

 

Glede na jasno in nedvoumno pojasnilo organa v izpodbijani odločbi, s katerimi podatki ne razpolaga oz. razpolaga in za kakšen namen, IP ocenjuje, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP zavrniti.

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka