Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 22.07.2015
Naslov: Transparency International Slovenia, Društvo Integirteta - Srednja gozdarska in lesarska šola
Številka: 090-152/2015
Kategorija: Stroški
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Organ je s sklepom ustavil postopek, ker prosilec ni bil pripravljen plačati stroškov posredovanja informacij v skladu z informativnim izračunom organa. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ni nikjer na primeren način objavil kataloga informacij javnega značaja in stroškovnika o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. IP je zato sklep organa odpravil in vrnil zadevo v ponovni postopek z napotilom, da organ ni upravičen zaračunavati stroškov po lastnem stroškovniku, temveč lahko obračuna le stroške v skladu z okvirnim cenikom, ki ga določa 2. odst. 19. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-152/2015/2

Datum: 22. 7. 2015

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 1. in 3. odst. 251. čl. v povezavi z 258. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Transparency International Slovenia - Društvo Integriteta, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep o ustavitvi postopka, z dne 6. 5. 2015, št. 13/1-2015-6, Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, Tržaška 36, 6230 Postojna (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

1.     Pritožbi prosilca z dne 18. 5. 2015 se ugodi in se sklep Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna z dne 6. 5. 2015, št. 13/1-2015-6 odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je z dopisom, z dne 10. 2. 2015 (vročeno 17. 2. 2015), na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval posredovanje v elektronski obliki, če pa to ni mogoče, pa fotokopije vseh:

I.              pogodb o zaposlitvi, ki jih je organ sklenil v obdobju od leta 2011 do 2014, vključno z dokumenti, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev izbranih posameznikov za delovna mesta, na katerih so zaposleni na podlagi teh pogodb,

II.             pogodb o zaposlitvi, ki jih je organ sklenil z … in … ter vseh dokumentov, ki izkazujejo njuno izpolnjevanje pogojev za delovno mesto, na kateremu sta zaposlena na podlagi teh pogodb

Ob tem je v skladu s 3. odst. 36. čl. ZDIJZ podal zahtevo, da mu organ vnaprej sporoči višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Navedel je tudi, da naj organ v primeru obstoja izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ omogoči delni dostop v skladu s 7. čl. ZDIJZ.

 

Organ je, dne 6. 3. 2015, na prosilca naslovil dopis št. 13/1-2015-1, v katerem je navedel, da bo zahtevi ugodil. Ob tem je pojasnil, da bo v skladu z veljavnim cenikom in 2. odst. 34. čl. ZDIJZ prosilcu zaračunal nastale materialne stroške v skladu s cenikom, in sicer 15,00 EUR za fotokopije ter 240,00 EUR za zbiranje in obdelavo podatkov ter drugo administrativno delo.

 

Prosilec je, dne 17. 3. 2015, na organ naslovil dopis, v katerem je navedel, da tako ocenjeni višini stroškov nasprotuje. Stroški dela nedvomno ne predstavljajo materialnih stroškov, ki jih je organ v skladu z 2. odst. 34. čl. ZDIJZ upravičen zaračunati za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa. Nedopustno je, da bi moral prosilec dodatno plačevati stroške javnih uslužbencev, ki sicer že prejemajo plačo iz proračuna. Hkrati pa je takšen način zaračunavanja stroškov tudi netransparenten, saj ni mogoče preveriti, ali je organ stroške zaračunal upravičeno. Prosilec je tudi opozoril, da iz dopisa organa niso razvidni podatki, ki bi opravičevali, da zahtevanih dokumentov ni mogoče posredovati v elektronski obliki.

 

Organ je, dne 23. 3. 2015, na prosilca naslovil dopis št. 13/1-2015-2, v katerem je navedel, da vsebuje dokumentacija, ki jo je zahteval prosilec, množico varovanih osebnih podatkov, ki jih mora organ prekriti. Organ se ne strinja s prosilcem, da gre v predmetni zadevi za dela, za katera so javni uslužbenci plačani iz proračuna. Javni uslužbenci prejemajo plačo za dela, ki so navedena v njihovi sistemizaciji dela, ta pa ne obsega izdelave dokumentov za potrebe tretjih oseb. Prekrivanje osebnih podatkov za potrebe posredovanja informacij javnega značaja torej predstavlja nadure javnih uslužbencev. Organ ima v skladu s 1. odst. 36. čl. ZDIJZ sprejet stroškovnik, ki določa ceno za administrativna dela.

 

Zoper dopis organa št. 13/1-2015-2, z dne 23. 3. 2015, je prosilec, dne 8. 4. 2015, neposredno pri IP vložil pritožbo, v kateri je navedel, da zahtevanih informacij javnega značaja še ni prejel in zato ne more preveriti resničnosti oz. se opredeliti do navedb organa o tem, kateri podatki na zahtevanih dokumentih so varovani, in kateri ne. Prosilec poudarja, da lahko organ v primeru delnega dostopa do informacij javnega značaja prosilcu zaračuna le materialne stroške in ne pa tudi stroškov dela. To izhaja tudi iz mnenja Ministrstva za javno upravo, Službe za transparentnost, integriteto in politični sistem št. 090-17/2015/2, z dne 27. 1. 2015. Zaključek organa, da prekrivanje varovanih podatkov ne predstavlja dela, za katero so javni uslužbenci plačani iz proračuna in da naj bi prejemali plačo le za dela navedena v njihovi sistemizaciji, je napačen. Stroškovnik organa ni skladen z zakonom. Nedopustno je stališče, da bi morali dodatno plačevati stroške javnih uslužbencev, ki sicer že prejemajo plačo iz proračuna. Takšen način zaračunavanja stroškov dela javnih uslužbencev je tudi netransparenten, saj ni mogoče preveriti, ali je organ stroške zaračunal upravičeno ali ne.

 

IP je z dopisom št. 092-66/2015/2, z dne 14. 4. 2015, v skladu z 2. odst. 239. čl. ZUP odstopil pritožbo prosilca organu.

 

Organ je pritožbo prosilca z dopisom št. 13/1-2015-4, z dne 23. 4. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP.

 

IP je s sklepom št, 090-116/2015/2, z dne 30. 4. 2015, pritožbo prosilca v skladu s 1. odst. 246. čl. ZUP zavrgel, ker ni bila dovoljena (organ ni izdal niti odločbe, niti sklepa o ustavitvi postopka). Ob tem je navedel, da se v postopku po ZDIJZ zahteva za vnaprejšnje plačilo stroškov (še pred posredovanjem zahtevanih informacij ali izdajo odločbe) šteje za sklep. V skladu s 1. odst. 258. čl. ZUP, je zoper sklep dovoljena pritožba samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. Sklepe, zoper katere ni dovoljena pritožba, lahko v skladu s 4. odst. 258. čl. ZUP izpodbijajo prizadete osebe v pritožbi zoper odločbo, razen, če je pritožba zoper sklep s tem zakonom izključena. Zoper sklep o založitvi stroškov – zahtevo za vnaprejšnji polog, ZUP ni predvidel posebne pritožbe, ampak je le-ta možna zoper končno odločbo ali zoper sklep o ustavitvi postopka.

 

Organ je, dne 6. 5. 2015, izdal sklep o ustavitvi postopka št. 13/1-2015-6, ker prosilec ni izvršil vnaprejšnjega plačila stroškov.

 

Zoper sklep o ustavitvi postopka organa je prosilec, dne 18. 5. 2015, neposredno pri IP vložil pritožbo, v kateri je navedel, da lahko organ v primeru delnega dostopa zaračuna le materialne stroške, ne pa tudi stroškov dela. Ob tem se je ponovno skliceval na mnenje Ministrstva za javno upravo št. 090-17/2015/2, z dne 27. 1. 2015. V skladu z namenom ZDIJZ je posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, ki je za ta namen dolžan zagotoviti kader in sredstva. Zato ne držijo navedbe organa, da lahko zaračuna tudi stroške dela, in da obveznost posredovanja informacij javnega značaja ne sodi med njegove naloge oz. naloge javnega uslužbenca, ker niso zapisane v pogodbi o zaposlitvi in sistemizaciji. Prav tako je napačno stališče organa, da naj bi imel podlago za obračun stroškov v stroškovniku. Prosilec meni, da 19. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005 in 119/2007, v nadaljevanju Uredba) ni v skladu s 34. čl. ZDIJZ. V predmetni zadevi sprejet stroškovnik torej ni v skladu z zakonom in nesorazmerno ovira dostop do informacij javnega značaja. Prosilec zato vztraja, da stroški dela ne predstavljajo materialnih stroškov, ki jih je organ v skladu z 2. odst. 34. čl. ZDIJZ upravičen zaračunati.

 

IP je z dopisom št. 092-83/2015/2, z dne 20. 5. 2015, v skladu z 2. odst. 239. čl. ZUP odstopil pritožbo prosilca organu.

 

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 13/1-2015-8, z dne 28. 5. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP.

 

Ker IP na spletni strani organa ni zasledil kataloga informacij javnega značaja in stroškovnika, je dne 21. 7. 2015 z organom opravil pogovor, pri čemer je organ pojasnil, da katalog informacij javnega značaja in stroškovnik, v skladu s katerim je organ prosilcu, dne 6. 3. 2015, pripravil obračun stroškov posredovanja informacij javnega značaja (stroški zbiranja in obdelave podatkov in drugega administrativnega dela ter stroški fotokopij zahtevanih dokumentov) nista objavljena na spletni strani organa, ker je bila spletna stran prenovljena v januarju 2015. Organ je IP po elektronski pošti posredoval veljavni stroškovnik.

 

Organ je, dne 22. 7. 2015, odgovoril na dodatni poziv IP s pojasnilom, da ne zna odgovoriti, ali je glede na to, da kataloga informacij javnega značaja ni objavil na svoji spletni strani, objavil katalog kjerkoli drugje.

 

IP je, dne 22. 7. 2015, vpogledal v Uradni list RS in v centralni katalog informacij javnega značaja in ugotovil, da organ tudi tu ni objavil kataloga informacij javnega značaja.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločitev organa v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Preizkus opravi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V predmetni zadevi je sporno, ali je stroškovnik organa zakonit oz. ali je imel organ dopustno podlago za obračunavanje stroškov posredovanja informacij javnega značaja na način, kot je to storil v predmetni zadevi.

 

IP poudarja, da ni nobenega dvoma, da lahko organ v skladu s 34. čl. ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevanih informacij, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oz. zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. V 1. odst. 35. čl. ZDIJZ je določeno, da Vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. čl. ZDIJZ. Na podlagi navedene določbe je Vlada v Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005 in 119/2007, v nadaljevanju Uredba) v 19. čl. predpisala okvirni cenik za posredovanje informacij javnega značaja, ki je splošen in velja za vse zavezane organe. Vsak posamezni organ pa lahko, v skladu s 3. odst. 19. čl. Uredbe v povezavi s 35. čl. ZDIJZ, za storitve, ki niso naštete v splošnem stroškovniku, pridobi svoj stroškovnik, ki ga mora potrditi oz. dati soglasje ministrstvo, pristojno za upravo. Pri tem je organ dolžan, v skladu s 36. čl. ZDIJZ, svoj stroškovnik iz 35. čl. ZDIJZ objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Če organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo, in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po lastnem stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. IP je na podlagi pregleda spletne strani organa, odgovorov organa in vpogleda v Uradni list RS ter centralni katalog informacij javnega značaja ugotovil, da organ ni nikjer na primeren način javno objavil kataloga informacij javnega značaja, prav tako pa ni nikjer na primeren način javno objavil stroškovnika o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (8. čl. v povezavi s 36. čl. ZDIJZ).

 

IP se vsled navedenemu niti ni spuščal v presojo, ali organ sploh razpolaga s stroškovnikom, ki je potrjen s strani ministrstva za javno upravo, saj to zaradi opisanega dejanskega stanja v obravnavanem primeru ni pravno relevantno. Glede na to, da 1. odst. 36. čl. ZDIJZ jasno določa, da mora organ stroškovnik iz 35. čl. ZDIJZ objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja, organ pa tega ni zagotovil, je IP ugotovil, da organ ni imel ustrezne podlage za obračun stroškov, ki jih je opredelil v dopisu z dne 6. 3. 2015, kot stroške zbiranja in obdelave podatkov in drugo administrativno delo. Organ ima v skladu z zgoraj navedenim možnost zaračunati le stroške posredovanja informacij, ki so navedeni v 19. čl. Uredbe oz. v okvirnem ceniku. Z drugimi besedami, v predmetni zadevi je organ želel prosilcu zaračunati stroške za storitev, ki ni našteta v splošnem stroškovniku iz 19. čl. Uredbe in bi jo organ lahko zaračunal le na podlagi svojega stroškovnika, ki bi bil tako po načinu sprejemanja oz. potrjevanja kakor tudi po načinu javnega objavljanja skladen z ZDIJZ in Uredbo.

 

V primeru, ko organ ne razpolaga s svojim stroškovnikom v skladu z ZDIJZ, sme za posredovanje informacij javnega značaja zaračunati samo stroške, ki so določeni v okvirnem ceniku iz 2. odst. 19. čl. Uredbe, med katerimi pa ni stroškov dela. Upoštevaje navedeno bi bil organ v predmetni zadevi upravičen zgolj do povrnitve materialnih stroškov, torej stroškov za fotokopije zahtevanih dokumentov in stroškov za pošiljanje informacij po pošti. Dokumentacija v predmetni zadevi obsega 188 strani formata A4, cena ene strani fotokopije formata A4 pa v okvirnem ceniku iz Uredbe znaša 0,06 EUR, kar skupaj znaša 11,28 EUR. V skladu s 5. odst. 5. čl. Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12 in 86/14); v nadaljevanju ZDDV-1) je strošek oproščen plačila davka na dodano vrednost. Organ bi lahko zaračunal tudi poštnino za pošiljanje informacij po pošti, ki glede na informativni izračun (http://wpo.posta.si/IzracunPostnine/) ne bi presegla 3,09 EUR. IP je tako ugotovil, da bi stroški organa za posredovanje informacij v konkretnem primeru lahko znašali maksimalno 14,37 EUR. Pritožbene navedbe, s katerimi prosilec zatrjuje nepravilnost izračuna stroškov posredovanja, so torej utemeljene.

 

V konkretnem primeru je organ prosilcu posredovanje zahtevanih informacij pogojeval s plačilom stroškov, za katere pa ni imel ustrezne pravne podlage. Neupravičen izračun stroškov (ki jih prosilec ni plačal) pa nikakor ne more predstavljati zakonite podlage za izdajo sklepa o ustavitvi postopka. V postopku na prvi stopnji je tako prišlo do bistvene kršitve pravil postopka. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, saj bo z vpogledom v lastno dokumentacijo hitreje popolno ugotovil dejansko stanje. Upoštevaje navedeno je IP pritožbi prosilca ugodil, sklep organa na podlagi 1. in 3. odst. 251. čl. v povezavi z 258. čl. ZUP odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. Organ je dolžan o zahtevi prosilca odločiti v roku 30 dni, pri čemer sme v skladu z zgoraj navedenim prosilcu za posredovanje zahtevanih informacij zaračunati le stroške v skladu z 2. odst. 19. čl. Uredbe. Organ torej od prosilca ne more zahtevati plačila stroškov dela.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor

 

 

Postopek vodil:

Jan Merc, univ. dipl. prav.

asistent svetovalca IP

 

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka