Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 30.04.2015
Naslov: Transparency International Slovenia-Društvo Integirteta MNZ
Številka: 090-67/2015
Kategorija: Osebni podatek, Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval podatke o kršitvah volilne zakonodaje ob lokalnih volitvah 2014, še posebej so ga zanimali podatki o organizatorjih volilne kampanje - fizičnih osebah. Organ je njegovo zahtevo zavrnil, s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov. IP je v postopku ugotovil, da zahteva prosilca ni vsebovala vseh obveznih sestavin iz 17. člena ZDIJZ, zaradi česar je sporno vprašanje, katere informacije je prosilec sploh zahteval, organ pa se v izpodbijani odločbi tudi ni opredelil glede konkretnih dokumentov, ki so bili predmet njegove presoje. Prav tako je organ, po oceni IP, napačno presodil obstoj izjeme varstva osebnih podatkov. Izhajajoč iz navedenega je IP pritožbi prosilca ugodil in izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu v ponovni postopek.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-67/2015/4
Datum: 30. 4. 2015

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 3. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 20. 2. 2015, Transparency International Slovenia – društvo Integriteta, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 16. 2. 2015, št. 020-383/2014/11 Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožbi prosilca z dne 20. 2. 2015, zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve, z dne 16. 2. 2015, št. 020-383/2014/11, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.


2.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.



OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ dne 10. 12. 2014 naslovil zahtevo za statistiko kršitev volilne zakonodaje ob lokalnih volitvah 2014., npr. koliko inšpekcijskih nadzorov je organ izvedel, koliko prekrškovnih postopkov je uvedel, koliko kršitev je ugotovil ter koliko glob/odločb je izrekel, pa tudi za katere prekrške (katerih členov zakona). Če je po ZDIJZ mogoče, je prosilec prosil tudi za podatke o kršiteljih. Zanimalo ga je tudi, koliko prijav, ki jih je organu posredoval prosilec, je bilo obravnavanih in ali so imele posledice (bodisi inšpekcijski nadzor bodisi prekrškovni postopek ter globa/odločba).

Organ je prosilcu dne 9. 1. 2015 na zahtevo odgovoril in mu posredoval odgovor št. 020-383/2014/3 (4-13). Pojasnil je, da je zaprosilo prosilca obravnaval kot zahtevo po ZDIJZ. Podatkov, ki se nanašajo na konkretnega kršitelja, zoper katerega se je vodil prekrškovni postopek, ne more posredovati, ker gre za varovane podatke po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Prav tako ne more posredovati podatkov o konkretnih odločitvah glede prosilčevih prijav oziroma obvestil, saj je v takih primerih začel postopek po uradni dolžnosti. Iz zahteve prosilca je namreč razvidno, da želi podatke, ki jih v evidencah, ki jih organ vodi na podlagi 203. člena ZP-1 ni, oziroma s to informacijo organ ne razpolaga. Ob tem je organ med drugim še pojasnil, da je bilo v času lokalnih volitev 2014 skupaj začetih 97 postopkov o prekršku za kršitve Zakona o volilni in referendumski kampanji, od tega je bilo skupaj izdanih 12 pravnomočnih odločb (10 glob in 2 opomina), v 63 zadevah je bilo odločeno, da ne bo izdana odločba o prekršku, v 22 zadevah pa odločbe še niso postale pravnomočne oziroma prekrškovni postopek še poteka.

Prosilec je dne 14. 1. 2015, v zvezi z odgovorom organa z dne 9. 1. 2015, od organa ponovno zahteval podatke o kršiteljih, ki niso osebni podatki, temveč so stranke/kandidatne liste, prav tako pa je zahteval tudi podatke o kršiteljih – organizatorjih kampanje. Vsebinsko identično zahtevo je prosilec ponovno vložil pri organu dne 6. 2. 2015.

Organ je prosilcu dne 10. 2. 2015, z dopisom št. 020-383/2014/8 (4-13), odgovoril in navedel, da so dodatno vprašanje prosilca obravnavali kot zahtevo po informaciji javnega značaja. Ob tem je organ pojasnil, da sta od 14 pravnomočnih odločb bili le dve, ki se nanašata na pravno osebo, v preostalih postopkih pa je šlo za prekrškovni postopek zoper fizično osebo, torej gre za varovane osebne podatke po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ki jih organ prosilcu ne more posredovati. Ob tem je organ navedel tudi podatke za dve pravni osebi, ki sta prejeli globo za prekršek po prvi alineji prvega odstavka 33. člena ZVRK.

Zoper posredovani odgovor organa z dne 10. 2. 2015 je prosilec dne 10. 2. 2015 vložil pritožbo, ki jo je naslovil kot »pritožba zoper odgovor na vprašanje v zadevi dostopa do informacij javnega značaja«. Navaja, da se pritožuje zoper odgovor organa z dne 13. 1. 2015 in z dne 10. 2. 2015. Poudarja, da je IP v svojem odgovoru z dne 29. 1. 2015, številka 0712-1/2015/224, zapisal, da »ocenjuje, da se položaj posameznika, ki opravlja funkcijo organizatorja volilne kampanje, približuje položaju posameznika, ki na trgu opravlja storitve (zasebnik oziroma podjetnik posameznik), kar pomeni, da v primeru, ko bo kot kršitelj v postopku o prekršku obravnavan posameznik kot organizator volilne kampanje, podatki o njegovem imenu in priimku ne bodo predmet varstva po ZVOP-1«. Prosilec se zato ne strinja z organom, ko ta navaja, da podatkov, ki se nanašajo na konkretnega kršitelja, zoper katerega se je vodil prekrškovni postopek, ne more posredovati, ker gre za varovane podatke po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

O zahtevi prosilca je organ dne 16. 2. 2015 izdal odločbo št. 020-383/2014/11 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca za posredovanje podatkov o organizatorjih volilne kampanje na lokalnih volitvah 2014, ki so kršili določbe Zakona o volilni in referendumski kampanji, v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe najprej pojasnjuje potek konkretne zadeve, nato pa navaja, da iz zahteve prosilca z dne 10. 2. 2015 izhaja, da prosilec zahteva zgolj podatke o organizatorjih volilne kampanje na lokalnih volitvah 2014, ki so kršili določbe Zakona o volilni in referendumski kampanji, ne pa konkretnih odločb, zato v konkretnem primeru ni bil uporabljen institut delnega dostopa, podatki, ki so, ob upoštevanju določb ZVOP-1 lahko bili, pa so bili prosilcu že posredovani, z dopisom št. 020-383/2014/8 z dne 10. 2. 2015. Upoštevati tudi velja, da je iz zahteve prosilca razvidno, da želi podatke iz evidence, ki jo organ vodi na podlagi 203. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13 in 74/14 – odločba US) in Pravilnika o obliki in vsebini vpisnikov in pomožnik knjig pri prekrškovnih organih (Uradni list RS, št. 33/11 in 69713), in sicer gre za evidenco o pravnomočnih odločbah o prekrških ter plačilnih nalogih inšpektorata, kar nedvomno spada v okvir ZDIJZ. Podatki v tej evidenci namreč vsebujejo ime pravne osebe in matično številko podjetja, oziroma, ko gre za fizično osebo, ime in priimek in EMŠO ter poleg ostalega še pravno podlago, ki je osnova za pripravo informacij. Zakon o volilni in referendumski kampanji v kazenskih določbah, in sicer v členih, ki so predmet zahtevane informacije, ne razlikuje med fizičnimi osebami ter drugimi pravnimi subjekti, tako je npr. po prvem odstavku 32. člena ZVRK kršitelj lahko tudi fizična oseba kot organizator volilne kampanje, kar pa je na podlagi ZVOP-1 osebni podatek. Organ ob tem pojasnjuje, da po pregledu celotne spisovne dokumentacije v zadevi št. 020-383/2014 ugotavlja, da so bili z dopisom št. 020-383/2014/3 z dne 9. 1. 2015 in dopisom št. 020-383/2014/8 z dne 10. 1. 2015 prosilcu posredovani vsi zahtevani podatki, saj ta v nobenem dopisu do dne 10. 2. 2015 ni izrecno zahteval podatkov o kršiteljih – organizatorjih volilne kampanje, ki so fizične osebe, celo več, v elektronskem sporočilu z dne 14. 1. 2015 je bilo izrecno navedeno, ali lahko prosilec dobi«podatke o kršiteljih, ki niso osebni podatki.« Organ še dodaja, da zaradi navedenega uradna oseba v konkretnem primeru pritožbe prosilca z dne 10. 2. 2015 ni obravnavala in jo bo v nadaljevanju postopka (skupaj z morebitno pritožbo zoper to odločbo) odstopila v pristojno reševanje IP. Upoštevaje vse navedeno je organ odločil, da se zahteva prosilca zavrne, saj gre v konkretnem primeru za zahtevo za osebne podatke iz prvega ostavka 6. člena ZDIJZ.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 20. 2. 2015 vložil pritožbo. Meni, da mu organ ni posredoval vseh zahtevanih podatkov. Ponovno dodaja, da glede na mnenje IP, št. 0712-1/2015/224, podatki o organizatorjih volilne kampanje niso varovani osebni podatki in vztraja pri posredovanju teh podatkov za 14 pravnomočnih odločb. Poudarja, da kršitelj, kot organizator volilne kampanje, kljub temu, da je fizična oseba, po razlagi IP, ni podvržen ZVOP-1 in da se položaj posameznika, ki opravlja funkcijo organizatorja volilne kampanje, približuje položaju posameznika, ki na trgu opravlja storitve. Prosilec še dodaja, da ponovno zaproša za informacije o kršiteljih ZVRK-ja, in sicer:
-    Podatke o organizatorjih volilne kampanje, ki so kršili določbe ZVRK na lokalnih volitvah 2014, tudi o organizatorjih, ki so fizične osebe (vendar niso predmet varstva po ZVOP-1),
-    V kolikor polni dostop do informacij ni možen, prosi za delni dostop do zahtevanih informacij,
-    Dostop do konkretnih odločb o kršitvah določb ZVRK iz evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških ter plačilnih nalogih inšpektorata.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 020-383/2014/14 (4-13) s prilogami, poslal v odločanje IP, ki je zadevo prejel dne 5. 3. 2015.

Dne 1. 4. 2015 je IP, s pozivom št. 090-67/2015/2, organ pozval k posredovanju dodatne dokumentacije, ki jo je od organa prejel dne 15. 4. 2015. Organ je IP posredoval osem odločb o prekršku, ki se nanašajo na kršitve ZVRK na lokalnih volitvah 2014 in kjer so bile v postopku obravnavane fizične osebe.

Pritožba je utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja jasno, katero vlogo prosilca je organ sploh obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, na podlagi katere je bila izdana predmetna izpodbijana odločba. Iz izreka izpodbijane odločbe sicer izhaja, da se ta nanaša na zahtevo z dne 10. 2. 2015, vendar pa je prosilec na organ naslovil več vlog, v katerih je, v obliki vprašanj, zahteval posredovanje določenih informacij javnega značaja (vlogo z dne 10. 12. 2014, z dne 7. 1. 2015, z dne 14. 1. 2015, z dne 6. 2. 2015 in z dne 10. 2. 2015). Iz uradnega zaznamka št. 221-383/2014/4 (4-13) z dne 10. 1. 2015 izhaja, da je prosilec, po dveh predstavnikih, podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in da je ta uradni zaznamek narejen na podlagi 22. člena ZDIJZ. Podobno izhaja iz uradnega zaznamka št. 020-383/2014/7 (4-13) z dne 10. 2. 2015, iz katerega sledi, da je organ tudi zahtevo prosilca z dne 6. 2. 2015 obravnaval kot zahtevo po ZDIJZ in na tej podlagi, v skladu z 22. členom ZDIJZ, izdal predmetni uradni zaznamek. 1. odstavek 22. člena ZDIJZ ob tem določa, da organ ne izda odločbe, ampak napravi uradni zaznamek, če zahtevi prosilca ugodi. Iz spisa predmetne upravne zadeve izhaja, da organ niti zahtevi prosilca z dne 7. 1. 2015 niti zahtevi prosilca z dne 6. 2. 2015 ni v celoti ugodil (v obliki odgovora na vprašanje mu namreč ni posredoval vseh zahtevanih informacij), ni pa jasno, v zvezi s katero od obeh zahtev je bila izdana izpodbijana odločba. Prav tako ni jasno, o katerih dokumentih je organ v postopku sploh odločal. Iz 4. člena ZDIJZ namreč izhaja, da je za informacijo javnega značaja bistveno, da se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Posledično je v postopku po ZDIJZ primarno vprašanje, do katerega se mora opredeliti organ, (če zahtevo obravnava po ZDIJZ), ali z zahtevano informacijo razpolaga oz. ali se ta nahaja v obliki dokumentov in v obliki katerih dokumentov, nadalje pa mora organ odločiti o teh dokumentih. Povedano drugače, organ mora v postopku zahtevane dokumente pregledati in presojati po vsebini ter razjasniti vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja ali pa je podana katera izmed izjem, zaradi katerih se dostop lahko zavrne. Če ugotovi obstoj morebitnih izjem, se mora nadalje opredeliti tudi glede možnosti delnega dostopa, kot ga ureja 7. člen ZDIJZ. Da v postopku izdaje izpodbijane odločbe organ tega ni upošteval, izhaja iz naslednjega:
-    Organ je prosilcu v odgovoru z dne 9. 1. 2015 pojasnil, da je bilo skupaj izdanih 12 pravnomočnih odločb (10 glob in 2 opomina), v odgovoru z dne 10. 2. 2015 pa je navedel, da sta od 14 pravnomočnih odločb bili le dve, ki se nanašata na pravno osebo, v preostalih postopkih pa je šlo za prekrškovni postopek zoper fizično osebo. Na poziv IP, št. 090-67/2015/2 z dne 1. 4. 2015, naj mu v obliki dokumentov, posreduje informacije, ki so predmet pritožbenega postopka (torej glede katerih je prosilcu dostop zavrnil), je organ predložil (le) 8 prekrškovnih odločb, pri čemer ni pojasnil odstopanja v številu dokumentov, iz katerih naj bi izhajale zahtevane informacije. V postopku izdaje izpodbijane odločbe je bilo tako nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede vprašanja, s katerimi zahtevanimi informacijami organ sploh razpolaga oz. iz nje ni jasno, o katerih dokumentih je organ sploh odločal;
-    Prosilec je v zahtevi z dne 10. 12. 2014, med drugim, izrecno sklicujoč se na ZDIJZ, prosil tudi za podatke o kršiteljih. Pri tem iz predmetne zahteve ni razvidno, da bi se prosilec omejil le na pravnomočno zaključene postopke, niti, da bi bila zahteva omejena glede na naravo kršitelja (pravna/fizična oseba). Iz izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, zakaj je organ obravnaval zahtevo prosilca kot zahtevo (le) za podatke o pravnomočno zaključenih postopkih oz. če je njegovo zahtevo v preostalem delu zavrnil, bi se moral glede tega opredeliti, kar pa iz izpodbijane odločbe ni razvidno;
-    Da med organom in prosilcem ni jasno, kateri dokumenti so bili predmet presoje v postopku izdaje izpodbijane odločbe, izhaja tudi iz pritožbe prosilca z dne 20. 2. 2015, kjer ta, med drugim, navaja, da »ponovno« prosi tudi za dostop do konkretnih odločb o kršitvah določb ZVRK iz evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških ter plačilnih nalogih organa, medtem ko organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, na str. 3, prvi odstavek, navaja, da prosilec v nobenem dopisu do dne 10. 2. 2015 ni izrecno zahteval podatkov o kršiteljih – organizatorjih volilne kampanje, ki so fizične osebe. Prav tako organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, na str. 2, sedmi odstavek, pojasnjuje, da prosilec zahteva »zgolj« podatke o organizatorjih volilne kampanje, ki so kršili ZVRK, ne pa konkretnih odločb, zato v konkretnem primeru ni bil uporabljen institut delnega dostopa (nasprotno od tega pa prosilec v pritožbi z dne 20. 2. 2015 vztraja pri delnem dostopu);
-     IP ob tem pojasnjuje, da prosilec v pritožbi sicer svoje zahteve ne more razširiti, vendar pa v obravnavani zadevi, po mnenju IP, ne gre za širitev zahtevka v pritožbi, ker že v osnovi ni jasno, kateri dokumenti so bili sploh predmet presoje organa pred izdajo izpodbijane odločbe. Upoštevaje definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ bi organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe po ZDIJZ vprašanje prosilca po »informacijah« moral obravnavati v smislu »iskanja« dokumentov, iz katerih te informacije izhajajo, posledično pa v postopku presojati (tudi) posamezne izdane odločbe o kršitvah določb ZVRK. Prosilec, kot prava neuka stranka, namreč ne more vedno razpolagati z informacijo o tem, s katerimi konkretnimi dokumenti organ v zvezi z njegovo zahtevo razpolaga (in tega niti ni dolžan), organ pa mu je, upoštevaje 18. člen ZDIJZ, v postopku dolžan pomagati na način, da njegova zahteva vsebuje vse sestavine, da jo lahko organ vsebinsko obravnava. Kot izhaja iz 2. odst. 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti in na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije. Iz izpodbijane odločbe in spisa konkretne upravne zadeve pa izhaja, da organ teh vprašanj v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni razrešil (niti vprašanja, za katere konkretne dokumente gre, niti vprašanja glede načina seznanitve, niti se ni konkretno opredelil do posameznih dokumentov), zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, kar pomeni, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka po 7. tč. 2. odst. 237. člena ZUP. Izpodbijano odločbo je zato treba, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, odpraviti in zadevo vrniti organu v ponovno odločanje.

Ker je IP ugotovil, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka in da so bila zmotno in nepopolno ugotovljena dejstva, je ugotovil, da je treba na podlagi 1. odst. 251. člena ZUP postopek dopolniti in odpraviti vse omenjene pomanjkljivosti. Pomanjkljivosti postopka bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, saj organ razpolaga z dokumenti, iz katerih izhajajo informacije, ki so predmet zahteve prosilca. Zato je IP, na podlagi 3. odst. 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo organa v celoti odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. Organ se bo moral v ponovljenem postopku ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema te odločbe, izdati novo odločbo.

Procesni vidik odločanja v ponovljenem postopku
Organ bo moral v ponovljenem postopku upoštevati vse relevantne določbe ZUP in vse določbe ZDIJZ ter Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju: Uredba). Najprej bo moral organ razčistiti, kaj je sploh predmet zahteve prosilca. V ta namen bo moral stopiti v stik s prosilcem in mu, v skladu z 18. členom ZDIJZ, nuditi pomoč pri dopolnitvi zahteve, da bo ta vsebovala vse obvezne sestavine iz 17. člena ZDIJZ. Prosilcu bo moral pojasniti, s katerimi dokumenti razpolaga in, v kakšni obliki (elektronski ali fizični). Nadalje bo moral organ ugotoviti, iz katerih dokumentov izhajajo informacije, ki jih zahteva prosilec (tako za fizične kot za pravne osebe) in se konkretno opredeliti do vsakega izmed posameznih dokumentov glede vprašanja, ali se v njem nahajajo morebitne izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter ali je možen delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka mora organ pri obrazložitvi odločbe slediti 214. čl. ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe. Obrazložitev avtoritativne odločitve je namreč eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. čl. Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. čl.). V skladu z 214. čl. ZUP mora obrazložitev odločbe vsebovati:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je to oprto;
3. razloge, odločilni za presojo posameznih dokazov;
4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

V ponovljenem postopku je organ dolžan v izreku odločbe jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so predmet presoje in za vsak dokument ugotavljati obstoj izjem, navedenih v prvem odstavku 6. čl. ZDIJZ ter to pojasniti v obrazložitvi odločbe.

Iz 2. odst. 17. čl. ZDIJZ izhaja, da ima prosilec pravico izbrati obliko, v kateri se želi seznaniti z zahtevano informacijo (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis), zato je organ v ponovljenem postopku dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevane dokumentacije v obliki, ki jo bo ta navedel v dopolnjeni zahtevi.

O varovanih osebnih podatkih
Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, IP pojasnjuje, da se v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V tem delu ZDIJZ torej napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1). Ta ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak v 1. členu izrecno določa, da se s tem zakonom določajo pravice, obveznosti, načela in ukrepi, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik) pri obdelavi osebnih podatkov. V zvezi z vprašanjem varovanih osebnih podatkov kršiteljev volilne kampanje je IP, na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena ZVOP-1, že izdal več mnenj, zadnje št. 0712-1/2015/224 z dne 29. 1. 2015, ki je bilo s strani prosilca tudi predloženo organu. Organ se v izpodbijani odločbi do tega predloženega mnenja ni opredelil, prav tako se ni opredelil glede vprašanja, ali so bili kršitelji – fizične osebe v postopku o prekršku obravnavani kot organizatorji volilne kampanje. V tem primeru podatek o njihovem imenu in priimku namreč ni predmet varstva po ZVOP-1, varovani pa so ostali osebni podatki (EMŠO, državljanstvo, naslov stalnega prebivališča). Glede na specifični položaj ter dolžnosti organizatorja volilne kampanje, kot jih določa ZVRK, je njihov položaj namreč mogoče primerjati s položajem posameznika, ki na trgu opravlja storitve - zasebnik oziroma podjetnik posameznik. Ti podatki pa niso varovani osebni podatki. Podatki o samostojnih podjetnikih posameznikih po odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-298/04 ne štejejo kot osebni podatki, in sicer v delu, ko se podatki nanašajo na delo teh oseb. To pomeni, da podatki o teh fizičnih osebah v delu, ki se nanaša na opravljanje njihove registrirane dejavnosti, ne uživajo varstva po ZVOP-1 in ne morejo pomeniti izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Izhajajoč iz navedenega mora organ v ponovljenem postopku ponovno presoditi, za vsak posamezni dokument, ali se v njem nahajajo osebni podatki in nadalje, ali so ti osebni podatki varovani po ZVOP-1 ter ključno, ali je do zahtevanih dokumentov mogoč delni dostop v skladu s 7. členom ZVOP-1. Do tega vprašanja se organ v izpodbijani odločbi namreč ni opredelil v zadostni meri.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ na prvi stopnji bistveno kršil pravila postopka (7. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP). IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi 3. odst. 251. čl. ZUP odločbo odpravil ter zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.




Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.                         
namestnica pooblaščenke                          

Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka