Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 01.12.2014
Naslov: Tovarna asfalta črnuče d.o.o. - Factor Banka
Številka: 0902-13/2014
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilca sta od zavezanca z vsebinsko identičnima zahtevama zahtevala dostop do kopije pogodbe o odstopu terjatev med zavezancem in družbo Trgograd d.o.o., sklepa uprave zavezanca o odstopu terjatev, sklepa nadzornega sveta zavezanca o dovoljenju za izvedbo posla in do informacij o morebitnih odložnih ali razveznih pogojih tega posla oz. o času trajanja tega pogodbenega razmerja ter o natančni pogodbeni vrednosti pogodbe in višini posameznih s pogodbo dogovorjenih plačil ter do vseh odločb ali sklepov Banke Slovenije ali nadzornega sveta zavezanca, iz katerih izhajajo kakršnekoli omejitve in izjeme od omejitev pri poslovanju zavezanca. Zavezanec je zahtevi prosilcev z odločitvijo zavrnil, ker informacije, ki jih zahtevata prosilca, ne sodijo med informacije javnega značaja. Zoper odločitev zavezanca sta prosilca pri Pooblaščencu vložila vsebinsko identični pritožbi, v katerih navajata, da sta od zavezanca zahtevala natančno vse tiste podatke (v sorazmerju s t. i. bančno tajnostjo), ki jih je v skladu z določbami ZDIJZ zavezanec dolžan posredovati komurkoli. Pooblaščenec je v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (14. čl. ZUP) pritožbi s sklepom združil v en postopek, v katerem je ugotovil, da informacij, ki sta jih zahtevala prosilca, v skladu s 4.a čl. ZDIJZ pri zavezancu ni mogoče šteti za informacije javnega značaja. Zato je pritožbi prosilcev zavrnil.


ODLOČBA:

Številka: 0902-13/2014/4
Datum: 1. 12. 2014

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odstavka 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbah … in Tovarne asfalta Črnuče d.o.o., Cesta na Brod 2, 1231 Ljubljana-Črnuče (v nadaljevanju prosilca) zoper odločitev Factor banke d.d., Tivolska cesta 48, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju zavezanec), z dne 26. 5. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilcev se zavrneta.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilca sta dne 22. 5. 2014 na zavezanca naslovila zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, in sicer sta zahtevala posredovanje:
I.    kopije pogodbe o odstopu terjatev med zavezancem in družbo Trgograd d.o.o., Litija z dne 20. 5. 2014,
II.    kopije sklepa uprave zavezanca o odstopu terjatev,
III.    kopije morebitnega sklepa nadzornega sveta zavezanca o dovoljenju za izvedbo posla,
IV.    informacij o morebitnih odložnih ali razveznih pogojih tega posla oz. o času trajanja tega pogodbenega razmerja ter o natančni pogodbeni vrednosti cesijske pogodbe in višini posameznih s pogodbo dogovorjenih plačil,
V.    vseh odločb ali sklepov (od dne 1. 1. 2013 do dne izročitve zahtevane dokumentacije) Banke Slovenije ali nadzornega sveta, iz katerih izhajajo kakršnekoli omejitve in izjeme od omejitev pri poslovanju zavezanca ali omejitve in izjeme od omejitev, ki veljajo za izredno upravo zavezanca ali njenega posameznega člana.
Prosilca sta ob tem navedla, da zahtevane informacije želita v obliki poskeniranih dokumentov, na e - naslove: …, … in pisno v obliki kopije.

Zavezanec je zahtevi prosilcev z dopisoma, z dne 26. 5. 2014, zavrnil, ker informacije, ki jih zahtevata prosilca, ne sodijo med informacije javnega značaja. Pojasnjuje, da informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na razpolaganje z nestvarnim premoženjem (kamor sodijo tudi terjatve) zavezanca, kot tudi odločbe Banke Slovenije, ki se nanašajo na poslovanje zavezanca, niso zajete v 4.a čl. ZDIJZ. Nadalje se sklicuje tudi na določbe Zakona o bančništvu o varovanju zaupnosti informacij o sklenjenih poslih s strankami. Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da v skladu s 26.a čl. ZDIJZ poslovni subjekt v roku 20 delovnih dni od prejema zahteve omogoči dostop do informacij javnega značaja ali prosilcu pošlje pisni odgovor v obliki dopisa, s katerim prosilca obvesti o razlogih, zaradi katerih zahtevanih informacij ne more posredovati. Po izrecni določbi 4. odst. 26.a člena ZDIJZ se pisni odgovor poslovnega subjekta šteje kot zavrnilna odločba.

Zoper odločitev zavezanca sta prosilca, dne 9. 6. 2014, pri Pooblaščencu vložila vsebinsko identični pritožbi, v katerih navajata, da sta od zavezanca zahtevala natančno vse tiste podatke (v sorazmerju s t. i. bančno tajnostjo), ki jih je v skladu z določbami ZDIJZ zavezanec dolžan posredovati komurkoli. Prosilca pa tudi nista kdorkoli (javnost), ampak sta bila z zavezancem v tesnem razmerju oz. pogodbeni stranki zavezanca in so jima dobro znane vse podrobnosti iz spornih razmerij. Zavezanec je s pogodbo na kupca prenesel stvarno premoženje (hipoteke in posledično nepremičnine). Nadalje navajata, da je zavezanec, dne 30. 9. 2013, po dokončni in izvršljivi odločbi Banke Slovenije, izpolnil vse pogoje za pričetek stečaja nad njim samim. Da do stečaja ni prišlo, je Republika Slovenija izvedla konverzijo depozitov pri zavezancu v (negativni) kapital in hkrati Banki Slovenije izdala poroštvo. Davkoplačevalci smo s tem porabili prek 500 milijonov EUR javnih sredstev. Zato je zavezanec v predmetni zadevi zavezanec po določbah ZDIJZ. Izgovor, da se zavezanec ne ukvarja s »stvarnimi« rečmi, tako ne zadostuje, saj gre za banko, v kateri je v »slabih terjatvah« (zavarovanih tudi s »stvarnim« premoženjem) poniknilo za nekaj 100 milijonov EUR javnega denarja. Zato je zavezanec zavezan tudi za posredovanje informacij v zvezi z upravljanjem ali razpolaganjem s terjatvami ali obveznostmi. Prosilca z navajanjem parcelnih številk pojasnjujeta, katero stvarno premoženje (objekt tovarne asfalta, ostali poslovni in industrijski objekti, vsipni jaški) je zavezanec pri razpolaganju z »nestvarnim premoženjem« na tretjo osebo hkrati prenesel. Ocenjena tržna vrednost tega premoženja je v času, ko je bila sklenjena pogodba, znašala več kot 14.000.000 EUR (tržna vrednost »stvarnega dela premoženja«, nepremičnin in opreme) oz. 4.000.000 EUR (vrednost »stvarnega premoženja« za naložbenika). Obe vrednosti »stvarnega« premoženja, ki je bilo zastavljeno, znatno presegata znesek zavarovane (napačno razumljene kot nestvarne) terjatve iz sporne kreditne pogodbe. Edina vrednost »nestvarnega« premoženja v konkretnem primeru je »stvarno« premoženje v ozadju. Zato je zavezanec namerno napačno ugotovil dejansko stanje. Nato je v nadaljevanju uporabil napačne materialne predpise. Njegovo odločbo je zato treba odpraviti. Prosilca menita, da morajo biti javne tudi omejitve, ki jih je zavezancu postavila Banka Slovenije. Trenutno zavezanec posluje in sklepa posle po tajnih pravilih. Tako stanje je neustavno in v nasprotju s sodbo Ustavnega Sodišča Republike Slovenije U-l-134/10, z dne 24. 10. 2013. Vsebina sporočila za javnost Banke Slovenije z dne 6. 9. 2013 ne predstavlja veljavnega pravnega vira v zvezi s postavljenimi omejitvami pri poslovanju zavezanca. Dolžnikom zavezanca tako ni zagotovljena jasnost pravil in s tem pravna varnost v razmerju z zavezancem. Iz pregleda veljavne zakonodaje (zakonov, uredb, sklepov, odločb in ostalih podzakonskih predpisov) nikomur ni razvidno, kaj zavezanec, od katerega je bila izključno odvisna potrditev ali zavrnitev predloga prisilne poravnave stranke prosilcev, v tem postopku sploh lahko zahteva ali sprejme oz. česa ne sme. Način delovanja oz. poslovanja, ki bi temeljil na tajnih predpisih za banko, ki je bila rešena z javnofinančnimi sredstvi, pravno ni dopusten. Poleg tega je bilo ravnanje uprave zavezanca, ob upoštevanju sporočila za javnost Banke Slovenije, v nasprotju s postavljenimi omejitvami. To bi pomenilo, da je izredna uprava zavezanca zlorabila svoj položaj in pravice, sedaj pa s tem domnevno nadaljuje zato, da bi svoje prejšnje ravnanje prikrila. Prosilca sklepno menita, da je zavezanec z odločbama, z dne 27. 5. 2014, nepopolno oz. napačno ugotovil dejansko stanje, napačno uporabil materialni predpis in kršil pravila postopka ter posledično Pooblaščencu predlagata, da pritožbama v celoti ugodi, sporno odločitev odpravi in omogoči vpogled v zahtevano dokumentacijo.

Zavezanec je z vsebinsko identičnima dopisoma, z dne 11. 6. 2014, odgovoril na pritožbi prosilcev. Navaja, da v skladu s 1.a čl. ZDIJZ banka v lasti Republike Slovenije sodi med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. ZDIJZ v 4.a čl. določa, katere informacije štejejo za informacije javnega značaja, do katerih morajo zavezani poslovni subjekti omogočiti javni dostop. Zavezanec je cediral oz. odstopil terjatev novemu upniku oz. cesionarju, pri čemer terjatve ne sodijo med stvarno premoženje zavezanca. Odstopljena terjatev je bila zavarovana z zastavno pravico na nepremičninah, ki v skladu z določili Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 97/2007, uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju OZ) kot stranska pravica v primeru cesije preide na prevzemnika terjatve (cesionarja) skupaj s preneseno terjatvijo. Zastavljene nepremičnine pa do unovčitve zastavne pravice ne sodijo v stvarno premoženje banke, temveč v stvarno premoženje zastavnega upnika. Glede na navedeno informacije iz sklenjene cesijske pogodbe ne sodijo med informacije javnega značaja in jih zavezanec zato ni dolžan posredovati. Prav tako, glede na določbo 4.a čl. ZDIJZ, zavezanec ni dolžan posredovati informacij, ki se nanašajo na odločbe ali sklepe Banke Slovenije ali nadzornega sveta, iz katerih izhajajo kakršnekoli omejitve pri poslovanju zavezanca.

Pooblaščenec ugotavlja, da sta pritožbi dovoljeni, pravočasni in vloženi s strani upravičenih oseb. Pooblaščenec je pri preizkusu in obravnavi zadev ugotovil, da je stvarno pristojen za vse zadeve, da gre za pravice in obveznosti strank, ki se opirajo na isto dejansko stanje in isto pravno podlago. Ker so izpolnjeni pogoji, ki jih narekuje 130. člen ZUP, je Pooblaščenec v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (14. čl. ZUP) pritožbi s sklepom združil v en postopek. Slep je bil vročen dne 2. in 27. 10. 2014 ter je postal pravnomočen dne 27. 11. 2014. O pritožbah prosilcev zoper izpodbijani odločitvi bo tako Pooblaščenec odločil z eno odločbo.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilca izpodbijata. Odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Pooblaščenec ugotavlja, da ni sporno, da zavezanec je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v skladu s 1.a čl. ZDIJZ. Je pa sporno, ali so informacije, ki sta jih zahtevala prosilca, informacije javnega značaja v skladu s 4.a ali 6.a čl. ZDIJZ.

V skladu s 4.a čl. ZDIJZ je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja informacija:
-    iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek,
-    informacija o vrsti zastopnika oz. članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Vsak gospodarski subjekt svoje poslovanje (upravljanje s finančnimi sredstvi) razprši na dva osnovna dela – poslovno dejavnost, ki jo opravlja na trgu »navzven« (dejavnosti iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Ur. l. RS, št. 69/07 in 17/08; v nadaljevanju: Uredba)) in poslovanje za lastno interno obratovanje (podporne dejavnosti, kot so na primer upravljanje lastnih kadrov, računovodstvo, nabava pisarniškega in drugega potrošnega materiala). Namen ZDIJZ-C ni v nadzoru javnosti nad kakovostjo in rentabilnostjo poslovanja zavezanca na trgu oz. nadzoru uspešnosti zavezančevega nastopanja na prostem trgu - v tem delu je treba poslovnim subjektom pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava priznati polno svobodo gospodarske pobude. Namen ZDIJZ-C je v nadzoru javnosti nad gospodarnostjo zavezančevega ravnanja pri poslovanju za »interne« potrebe. Tak namen zakonodajalca tudi jasno izhaja iz obrazložitve k predlogu ZDIJZ-C (EVA 2013-1711-0053 z dne 3. 10. 2013).

Prosilca sta zahtevala informacije, ki se nanašajo na pogodbo o odstopu terjatev med zavezancem in družbo Trgograd d.o.o., Litija z dne 20. 5. 2014 in informacije, ki se nanašajo na omejitve Banke Slovenije in izjeme od omejitev pri poslovanju zavezanca ali omejitve in izjeme od omejitev, ki veljajo za izredno upravo zavezanca ali njenega posameznega člana. Stvarno premoženje je tisto premoženje, s katerim lahko razpolagamo in je oprijemljivo, vidno ali kako drugače fizično zaznavno. Stvarno premoženje predstavljajo nepremičnine in premičnine. Za razpolaganje s stvarnim premoženjem bi torej šlo v primeru zakupa, prodaje ali ustanovitve kake druge pravice na stvari (premičnini ali nepremičnini), ki je v lasti zavezanca. A contrario denarna sredstva, denarne terjatve in terjatve za premoženje v upravljanju ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe ne predstavljajo stvarnega premoženja, temveč finančno premoženje. Razpolaganje s terjatvijo (četudi zavarovano s stvarnim premoženjem) ni razpolaganje s stvarnim, temveč s finančnim premoženjem. Pooblaščenec vsled navedenemu ugotavlja, da informacije, ki se nanašajo na pogodbo o odstopu terjatev med zavezancem in družbo Trgograd d.o.o., Litija z dne 20. 5. 2014, v skladu s 4.a čl. ZDIJZ ne predstavljajo informacij javnega značaja. Nadalje Pooblaščenec ugotavlja, da tudi odločbe ali sklepi Banke Slovenije ali nadzornega sveta zavezanca, iz katerih izhajajo kakršnekoli omejitve in izjeme od omejitev pri poslovanju zavezanca ali omejitve in izjeme od omejitev, ki veljajo za izredno upravo ali njenega posameznega člana, ne predstavljajo informacij javnega značaja v skladu s 1. al. 1. odst. 4.a čl. ZDIJZ, ker ne gre za informacije iz sklenjenega pravnega posla, temveč za informacijo o vsebini normativnega pravnega akta. Prav tako pa tudi ne gre za informacije iz 2. al. 1. odst. 4.a čl. ZDIJZ. Informacij, ki sta jih zahtevala prosilca, v skladu s 4.a čl. ZDIJZ torej pri zavezancu ni mogoče šteti za informacije javnega značaja. Pooblaščenec ob tem poudarja, da ZDIJZ informacije javnega značaja definira širše, kadar gre za zavezane organe po 1. čl. ZDIJZ. To npr. pomeni, da je Banka Slovenije zavezana na zahtevo, v skladu s 4. čl. ZDIJZ, posredovati precej širši spekter informacij (vse informacije, s katerimi razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki ter ne predstavljajo izjem od prosto dostopnih informacij).

V skladu z navedenim je Pooblaščenec ugotovil, da sta odločitvi zavezanca pravilni in zakoniti, pritožbi prosilcev pa neutemeljeni. Zato je pritožbi prosilcev, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.




        Postopek vodil:                                                                                   
 Jan Merc, univ. dipl. prav.                                                                       
raziskovalec Pooblaščenca                                                

Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
pooblaščenka