Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 08.05.2015
Naslov: Tipk d.o.o. - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Številka: 090-90/2015
Kategorija: Mediji, Dokument v izdelavi, Notranje delovanje organa
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil 12 vprašanj in zahtevo za posredovanje dokumentov za potrebe priprave televizijskega prispevka. Ker organ ni reagiral, je prosilec pri IP vložil pritožbo zaradi molka organa. Organ je na podlagi poziva IP prosilcu odgovoril in mu posredoval zahtevane dokumente. Zoper odgovor organa je prosilec pri IP vložil pritožbo v kateri je navedel, da so prejeti odgovori pomanjkljivi, na nekatera vprašanja pa tudi ni bilo odgovorjeno. Poleg tega je v pritožbi zahteval dodatna pojasnila in dodatne dokumente. IP je pritožbo prosilca zavrgel v delu v katerem odgovor na vprašanja ne izhaja iz dokumenta s katerim organ razpolaga, v delu v katerem je prosilec zamudil z zahtevo za dodatna pojasnila in v delu v katerem je prosilec zamudil z razširitvijo zahteve. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca zavrnil zaradi obstoja izjem po 9. in 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-90/2015/6
Datum: 8. 5. 2015

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 9. in 10. odst. 45. čl. Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 36/2008-ZPOmK-1, 77/2010 - ZSFCJA, 90/2010 - odl. US, 87/2011 - ZAvMS in 47/2012, v nadaljevanju ZMed), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 246. čl., 4. odst. 222. čl. in 3. odst. 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi medija TIPK d.o.o., Litijska cesta 45, 1000 Ljubljana po direktorju in uredniku Bojanu Mordu, (v nadaljevanju prosilec), zoper odgovor, z dne 3. 3. 2015, št. 090-5/2015/3, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij za medije naslednji

S K L E P:

1.    Pritožba prosilca zoper odgovor organa z dne 3. 3. 2014 se zavrže v delu, ki se nanaša na:
A) odgovor na vprašanja:
- Kdaj bo izšel razpis za izvajanje klicnega centra za osebe z okvaro sluha?
- Ali je želja organa peljati zadevo kot je v nedogled oz. ali bo sploh kdaj prišlo do novega razpisa?
- S kakšno opremo sedaj izvaja delo klicnega centra izvajalec?
- Kakšni so vzroki za večkratno (4-5x) preložitev nameravanega razpisa?
- Ali so se cene storitev zviševale ali so na isti ravni kot na zadnjem razpisu?
- Kakšni so statistični podatki o delovanju klicnega centra za obdobje januar 2010 do december 2014 (koliko opravljenih klicev na dan, skupaj na mesec, in na leto; število registriranih; katere tematike je bilo največ potrebno za posredovanje informacij)?
- Ali klicni center za okvaro sluha izvaja storitve kot npr. halo e-uprave, ali opravlja tudi ne državne zadeve, kot npr. naročilo pice na dom, torej privatne storitve? Če so izvajali privatne primere, kateri so bili?
- Koliko pritožb ste prejeli od uporabnikov na strani ministrstva kot na strani Zavoda združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik in iz kakšnega razloga je bila pritožba podana?
- Kakšno storitev največ uporablja uporabnik klicnega centra (SMS, video računalniška povezava, mobilna povezava, e-pošta, e-chat)?
- Koliko oseb (poimensko) izvaja 24 urni klicni center?
- Kaj je bila ovira, da javni razpis, ki je bil pripravljen že v poletnem času leta 2013 in je čakal le še na podpis ministrice, ni bil izpeljan?
B) zahtevo za pojasnitev in obrazložitev dejstva, da se organ ni držal zneskov, ki jih je izbrani ponudnik ponudil ter zahtevo za komentar organa o tem, da je bil drugi ponudnik na razpisu (prosilec) izigran s tem, ko je organ testiral trg in preveril kakšne ponudbe so na voljo
C) zahtevo za posredovanje specifikacije računa, kot tudi specifikacije posameznih točk

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

in

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na vprašanje, kakšna je bila delovna dokumentacija novega razpisa in v čem se razlikuje od prejšnje, zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je, dne 26. 1. 2015, na organ naslovil 12 vprašanj za potrebe priprave televizijskega prispevka, in sicer:
I.    Kdaj bo izšel razpis za izvajanje klicnega centra za osebe z okvaro sluha?
II.    Ali je želja organa peljati zadevo kot je v nedogled oz. ali bo sploh kdaj prišlo do novega razpisa?
III.    S kakšno opremo sedaj izvaja delo klicnega centra izvajalec?
IV.    Kakšni so vzroki za večkratno (4-5x) preložitev nameravanega razpisa?
V.    Kakšna je bila delovna dokumentacija novega razpisa, v čem se razlikuje od prejšnje?
VI.    Ali so se cene storitev zviševale ali so na isti ravni kot na zadnjem razpisu?
VII.    Kakšni so statistični podatki o delovanju klicnega centra za obdobje januar 2010 do december 2014 (koliko opravljenih klicev na dan, skupaj na mesec, in na leto; število registriranih; katere tematike je bilo največ potrebno za posredovanje informacij)?
VIII.     Ali klicni center za okvaro sluha izvaja storitve kot npr. halo e-uprave, ali opravlja tudi ne državne zadeve, kot npr. naročilo pice na dom, torej privatne storitve? Če so izvajali privatne primere, kateri so bili?
IX.    Koliko pritožb ste prejeli od uporabnikov na strani ministrstva kot na strani Zavoda združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik (v nadaljevanju: ZZTSZJ) in iz kakšnega razloga je bila pritožba podana?
X.    Kakšno storitev največ uporablja uporabnik klicnega centra (SMS, video računalniška povezava, mobilna povezava, e-pošta, e-chat)?
XI.    Koliko oseb (poimensko) izvaja 24 urni klicni center?
XII.    Kaj je bila ovira, da javni razpis, ki je bil pripravljen že v poletnem času leta 2013 in je čakal le še na podpis ministrice, ni bil izpeljan?
Poleg navedenega je prosilec zahteval posredovanje fotokopij vseh pogodb in aneksov za obdobje od januarja 2012 dalje.

Prosilec je, dne 25. 2. 2015, pri IP vložil pritožbo zaradi molka v zadevi dostopa do informacij za medije.

IP je z dopisom št. 0900-52/2015/3, z dne 26. 2. 2015, na organ naslovil alternativni poziv, da bodisi sporoči, zakaj mediju ni odgovoril pravočasno, bodisi da mu odgovori v določenem roku.

Organ je prosilcu odgovoril z dopisom št. 090-5/2015/3, z dne 3. 3. 2015 in mu posredoval pogodbe (vključno z aneksi) o financiranju ZZTSZJ za leta 2012-2014. Organ je navedel, da financira klicni center že od vsega začetka v okviru letnih pogodb o financiranju ZZTSZJ. Javno naročilo za izvajanje klicnega centra je sicer bilo izvedeno, a zaradi pomanjkanja sredstev do sedaj še ni bilo realizirano. 40. čl. Zakona o izenačevanju možnosti invalidov predstavlja pravno podlago za financiranje, in sicer do izvedbe javnega naročila in izbora izvajalca storitev klicnega centra. Ker je bil konec meseca februarja 2015 sprejet rebalans Proračuna RS za leto 2015, bo organ pripravil razpis za javno naročilo za izbor izvajalca klicnega centra v najkrajšem možnem času, predvidoma do konca meseca aprila. V zvezi s posredovanimi pogodbami je pojasnil, da se z njimi financirajo tako naloge, ki jih opravlja ZZTSZJ kot javna pooblastila po Zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika, kakor tudi izvajanje nalog klicnega centra. Iz priloženih pogodb je razvidno, da se je višina financiranja nekoliko znižala oz. ostala na lanski ravni. Organ do sedaj glede delovanja klicnega centra ni prejel nobenih pritožb. Podatki o številu opravljenih dogodkov glede na način komunikacije (sms, video klici itd.) ter število klicev po področjih (javna uprava, zdravstvo, ZPIZ, itd.) so dostopni na spletni strani ZZTSZJ, in sicer v njihovem internem glasilu. Iz poročil izhaja, da je največ komunikacije preko SMS sporočil, glede na tematiko pa v povezavi z zdravstvom in drugimi storitvami, ki sodijo v področje širše e-uprave. V klicni center je bilo leta 2013 vključenih 398 uporabnikov, število vsako leto rahlo narašča, tako da je bilo do 31. 11. 2014 registriranih 410 uporabnikov in rešenih več kot 4000 zahtevkov. Klicni center deluje vsak dan 24 ur, storitve pa opravljajo 4 tolmačice na podlagi delovnega razporeda. Kot je razvidno že iz samih pogodb o financiranju ZZTSZJ, so financirani samo stroški dela delovanja klicnega centra. Organ nikoli ni financiral programske opreme klicnega centra. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je ustanovitelj ZZTSZJ, torej je odločitev, ali bodo finančna sredstva namenjena za nadgradnjo klicnega centra ali za kakšen drug program ali storitev, njihova avtonomna odločitev in ni v pristojnosti organa. Posledično organ ne razpolaga z informacijo, kakšna nadgradnja opreme je bila v klicnem centru izvedena.

Zoper odgovor organa je prosilec, dne 19. 3. 2015, pri IP vložil pritožbo, v kateri je navedel, da so prejeti odgovori pomanjkljivi, na nekatera vprašanja pa tudi ni bilo odgovorjeno. Trditev organa, da javni razpis ni bil izpeljan, ne drži. Razpis je bil objavljen dne 24. 7. 2012 (kandidirala sta dva ponudnika) in realiziran za obdobje od 1. 10. 2012 do 31. 12. 2012. Prosilec je zaprosil za fotokopije vseh aneksov za to obdobje, kot tudi za obdobje po 31. 12. 2012. Iz posredovanih dokumentov je jasno razvidno, da je organ deloval v škodo drugega ponudnika. Organ je plačeval storitve po višji ceni, kot je bila ponujena na samem razpisu. Prosilec prosi za pojasnitev in obrazložitev dejstva, da se organ ni držal zneskov, ki jih je izbrani ponudnik ponudil. Prosilec želi komentar organa o tem, da je mogoče posumiti, da je bil drugi ponudnik na razpisu (prosilec) izigran s tem, ko je organ testiral trg in preveril, kakšne ponudbe so na voljo. Nadalje je prosilec prosil za odgovore na vprašanja, s katero opremo je organ financiral zagon in obratovanje klicnega centra in katere zadeve so se financirale kot zagon in obratovanje delovanja klicnega centra. Ob tem je navedel, da želi prejeti specifikacijo računa, kot tudi specifikacijo posameznih točk, da bo jasno razvidno, kaj je predmet računa. Nadalje je prosilec navedel, da ni prejel odgovorov na vprašanja pod tč. IV., VI., VIII., XI in XII.

Organ je na IP in prosilca naslovil dopis št. 090-5/2015/6, z dne 26. 3. 2015, v katerem je navedel, da drži, da je bil razpis v letu 2012 objavljen in da je bil na razpisu izbran izvajalec klicnega centra, vendar z izbranim izvajalcem nikoli ni bila sklenjena pogodba o financiranju klicnega centra na podlagi razpisa, ker realizacija podpisa pogodbe na podlagi javnega razpisa zaradi proračunskih težav ni bila mogoča. Način, temelj in financiranje klicnega centra je razvidno iz posredovanih pogodb in aneksov. Klicni center je bil vzpostavljen kot eksperimentalni program v letu 2009 in za njegovo financiranje je bil v istem letu sklenjen aneks k pogodbi o financiranju ZZTSZJ za leto 2009 (pogodbo in aneks je organ priložil dopisu). 59.610 EUR je bilo namenjenih za sam zagon klicnega centra (32.100 EUR) in za njegovo eksperimentalno delovanje (predvsem plače tolmačev, ki so storitve izvajali, 27.510 EUR). Iz aneksa k pogodbi izhajajo naloge, ki jih je moralo ZZTSZJ zagotoviti za samo delovanje klicnega centra, tako da je bil denar za zagon namenjen vzpostavitvi izvajanja dogovorjenih nalog in ne natančno opredeljen za npr. nabavo določene opreme, itd. Nadalje je organ navedel, da je vsebina sklopov zahtevkov, ki jih prejema in obravnava klicni center, javno objavljena, kar je organ že pojasnil v dopisu, z dne 3. 3. 2015. Organ tovrstnih podatkov od izvajalca klicnega centra ne zahteva, čeprav jih le-ta vodi, zato tega podatka (evidenca opravljenih storitev) prosilcu ne more posredovati. Glede poimenskega seznama oseb, ki opravljajo storitve klicnega centra, organ meni, da gre za osebne podatke, ki jih tudi, če bi organ z njimi razpolagal, prosilcu ne bi smel posredovati zaradi varstva osebnih podatkov. Pri izvajanju klicnega centra namreč ne gre za izvajanje javnih pooblastil ali druge javne službe. Ob tem je organ ponovno navedel, da storitve klicnega centra opravljajo štiri osebe, kar organ tudi financira. Nazadnje je še pojasnil, da je javno naročilo za izvajanje klicnega centra v pripravi.

Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je IP, dne 7. 5. 2015, pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP. Organ je ob tem pojasnil v zvezi z vprašanjem št.:
I.    Sklep o začetku javnega naročila še ni bil sprejet, zato organ ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajal odgovor na to vprašanje. Razpis bo najverjetneje objavljen v drugi polovici junija 2015 na javnem portalu javnih naročil.
II.    Organ je že odgovoril na to vprašanje, pri tem pa pojasnjuje, da dokumenta, ki bi omogočal podrobnejši odgovor na to vprašanje, ni.
III.    Organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi omogočal odgovor na to vprašanje. V pristojnosti organa ni nadzor nad opremo, s katero razpolaga ZZTSZJ
IV.    Organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi omogočal podrobnejši odgovor na to vprašanje. Prosilcu je že odgovoril, kolikor je lahko, in sicer, da je vzrok predvsem v pomanjkanju proračunskih sredstev.
V.    Organ razpolaga z dokumentom, ki vsebuje delovno dokumentacijo predvidenega razpisa. Gre za dokument, ki je delovna verzija in še ni niti prediskutiran v okviru organa. Lahko bo prišlo do sprememb tako na strani pogojev, meril, datuma objave, itd. Osnutek pogodbe, ki bo sklenjena z izbranim ponudnikom, je popolnoma nedodelan. S tem, ko bi organ pojasnjeval določene elemente bodočega javnega naročila, bi lahko prišlo do neenakosti in favoriziranja enega prijavitelja nasproti drugim, bistvo javnega naročila pa je, da imajo vsi prijavitelji enake pogoje za prijavo. V kolikor bi eden izmed prijaviteljev imel dostop do predčasnih informacij, bi bilo lahko to pojmovano kot favoriziranje le tega, morda tudi kot koruptivno dejanje.
VI.    Odgovor na to vprašanje ne izhaja iz dokumentov, s katerimi organ razpolaga. Izvajanje storitev se plačuje po letnem skupnem znesku, ne glede na število izvedenih storitev. Zato glede na skupne zneske iz dokumentov, s katerimi organ razpolaga, ni mogoče preračunati, kolikšna bi bila cena posamezne storitve. Tudi prihajajoči razpis ne bo vseboval pogoja navedbe cene za posamezno storitev, temveč skupno pogodbeno vrednost za celoletno delovanje.
VII.    Organ je odgovor na to vprašanje prosilcu že podal in ob tem prosilca napotil na javno objavljeno spletno glasilo ZZTSZJ, ki omogoča odgovore na vprašanja v zvezi s statistiko o delovanju klicnega centra. Organ sicer razpolaga z letnimi poročili o izvajanju klicnega centra, ki pa vsebuje enake podatke, kot navedena javna objava. Organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi omogočal odgovor na vprašanje, kakšne so statistike na dan oz. na mesec.
VIII.    Organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi omogočal odgovor na vprašanje, ali klicni center izvaja tudi privatne storitve.
IX.    Organ je na to vprašanje že odgovoril, in sicer, da pritožb ni bilo, zato tudi ne razpolaga s tovrstno dokumentacijo.
X.    Organ je odgovor na to vprašanje prosilcu že podal in ob tem prosilca napotil na javno objavljeno spletno glasilo ZZTSZJ, ki omogoča odgovore na vprašanja v zvezi s statistiko o delovanju klicnega centra. Organ sicer razpolaga z letnimi poročili o izvajanju klicnega centra, ki pa vsebuje enake podatke, kot navedena javna objava.
XI.    Organ je prosilcu že odgovoril, da storitve klicnega centra izvajajo štiri osebe. Organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi omogočal odgovor na vprašanje katere štiri osebe poimensko izvajajo storitve klicnega centra.
XII.    Organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi omogočal podrobnejši odgovor na to vprašanje. Prosilcu je že odgovoril kolikor je lahko, in sicer, da je vzrok predvsem v pomanjkanju proračunskih sredstev.

K sklepu:

Pritožba je delno dovoljena.

IP je zavrnilni odgovor organa, z dne 3. 3. 2015, št. 090-5/2015/3, v skladu z 8. odst. 45. čl. Zmed, štel kot odločbo in pritožbo prosilca vzel v obravnavo ter kot organ druge stopnje, v skladu z 247. čl. ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Pritožba zoper odločbo, s katero je organ zavrnil odgovor na vprašanje medija, je dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in ogleda in camera ugotovil, da iz nobenega dokumenta, zadeve, dosje, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, s katerim razpolaga organ, ne izhajajo odgovori oz. podrobnejši odgovori (prosilec je odločbo izpodbijal tudi zato, ker naj bi bili nekateri odgovori pomanjkljivi) na vprašanja št. I., II., III., IV., VI., VII., VIII., IX., X., XI. in XII. Zato pritožba prosilca v teh delih ni dovoljena in jo je moral IP, v skladu s 1. odst. 246. čl. ZUP, zavreči, kot to izhaja iz 1.A) tč. izreka tega sklepa.

V skladu s 7. odst. 45. čl. ZMed lahko prosilec zahteva dodatna pojasnila v roku treh dni od prejema odgovora. Prosilec je podal zahtevo za pojasnitev in obrazložitev dejstva, da se organ ni držal zneskov, ki jih je izbrani ponudnik ponudil ter zahtevo za komentar organa o tem, da je bil drugi ponudnik na razpisu (prosilec) izigran s tem, ko je organ testiral trg in preveril, kakšne ponudbe so na voljo, šele s pritožbo, z dne 19. 3. 2015, izpodbijani odgovor pa mu je bil vročen dne 6. 3. 2015. Ker je prosilec zamudil rok za zahtevo za dodatna pojasnila, pritožba v tem delu ni pravočasna in jo je moral IP, v skladu s 1. odst. 246. čl. ZUP, zavreči, kot to izhaja iz 1.B) tč. izreka tega sklepa.

V skladu s 133. čl. ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6, VS12074). Prosilec je podal zahtevo za posredovanje specifikacije računa, kot tudi specifikacije posameznih točk, šele v pritožbi zoper odločbo oz. je razširil svojo zahtevo po izdaji odločbe na prvi stopnji. Posledično pritožba v tem delu ni dovoljena in jo je moral IP, v skladu s 1. odst. 246. čl. ZUP, zavreči, kot to izhaja iz 1.C) tč. izreka tega sklepa.

K odločbi:

Pritožba ni utemeljena.

IP je v nadaljevanju presojal utemeljenost pritožbe v delu, v katerem je dovoljena. IP je na podlagi ogleda in camera ugotovil, da odgovor na vprašanje prosilca št. V. izhaja iz dokumenta, s katerim organ razpolaga, zato je pritožbo v tem delu kot dovoljeno vzel v nadaljnjo obravnavo.

V skladu s 5. odst. 45. čl. ZMed lahko organ mediju zavrne ali delno zavrne odgovor na vprašanje, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Organ kljub pozivu zaradi molka IP, št. 0900-52/2015/3, z dne 26. 2. 2015, ni odločil oz. odgovoril na vprašanje št. V. V skladu s 4. odst. 222. čl. ZUP ima prosilec pravico do pritožbe, kot da bi bil njegov zahtevek zavrnjen, kadar organ ne izda odločbe in je ne vroči prosilcu v predpisanem roku. Ker je IP ugotovil, da lahko po predloženih dokumentih reši zadevo, je ravnal v skladu s 3. odst. 255. čl. ZUP in v zvezi s tem delom zahteve izdal odločbo.

IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in ogleda in camera ugotovil, da odgovor na vprašanje, kakšna je bila delovna dokumentacija novega razpisa in v čem se razlikuje od prejšnje, izhaja iz elektronskega dokumenta »javno naročilo mddsz 2015-13.4.2015«, ki ga je organ posredoval IP na ogledu in camera. Navedeni dokument izpolnjuje vse kriterije v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, zaradi česar predstavlja informacije javnega značaja (nahaja se v materializirani obliki, organ z njim razpolaga in sodi v delovno področje organa), iz njega pa nedvomno izhajajo odgovori na prosilčevo vprašanje št. V. IP je v nadaljevanju presojal, ali vsebuje dokument prosto dostopne informacije javnega značaja.

IP primarno pojasnjuje, da v predmetni zadevi ne gre za situacijo, v kateri bi bilo potrebno zahtevo prosilca zavreči zaradi obstoja postopka javnega naročila. Veljavnost ZDIJZ je sicer omejena z določili Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/2006 ; v nadaljevanju ZJN-2) v času, ko je v teku postopek oddaje javnega naročila (od datuma objave razpisa do datuma oddaje naročila), ki pa se v konkretnem primeru še ni začel.

1. Glede izjeme po 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:

IP je v nadaljevanju presojal obstoj izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Navedena izjema organu omogoča, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Za obstoj navedene izjeme morajo torej biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji:
- dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu,
- dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,
- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).

Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, je določen v 1. odst. 7. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/2005 in 119/07; v nadaljevanju UPIJZ). Ta določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in ogleda in camera ugotovil, da presojani dokument »javno naročilo mddsz 2015-13.4.2015« ni v celoti zaključen in je še predmet posvetovanja v organu. Dokument ni podpisan, iz njegove vsebine pa jasno izhaja, da bodo nekateri deli dokumenta še dopolnjeni ali spremenjeni. IP nima razloga, da ne bi verjel prepričljivim navedbam organa, da gre za delovno verzijo, ki še ni bila prediskutirana v okviru organa oz. je še predmet posvetovanja v organu, ki je pooblaščen za njegov sprejem in da bo verjetno prišlo do sprememb na strani pogojev, meril, datuma objave, itd. Ker presojani dokument še ni samostojen in zaključen v smislu ZDIJZ in je še predmet posvetovanja v organu, izpolnjuje prva dva kriterija za obstoj v tem delu presojane izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. IP je v nadaljevanju opravil specifični škodni test oz. je ugotavljal, ali bi razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Gre za dokument, katerega končna različica bo definirala pogoje za pristop in eventualen uspeh prijaviteljev na razpisu za javno naročilo in za katerega je glede na izkazano dinamiko postopka priprave tega dokumenta po oceni IP verjetno, da bo v končni različici bistveno drugačna. Če bi bil ta dokument v danem stanju razkrit, bi prosilec lahko, po presoji IP, z zanašanjem na sedanjo vsebino dokumenta dobil napačno predstavo o razpisnih pogojih, ki diktirajo aktivnosti prijaviteljev na razpis oz. bi lahko napačno razumel ali sklepal kakšni bodo dejansko razpisni pogoji. Vsled navedenemu je v predmetni zadevi izpolnjen tudi tretji kriterij za obstoj v tem delu presojane izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Ker so kumulativno izpolnjeni vsi trije pogoji, je izjema po 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ podana in v tem delu zahteve ne gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

2. Glede izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:

IP je v nadaljevanju presojal obstoj izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Navedena izjema organu omogoča, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Za obstoj navedene izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja:
-    podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa,
-    razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test).
Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organ« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

Gre namreč za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja.

Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej.

IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme. Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oz. faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov (več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti. IP je ob vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotovil, da presojani dokument vsebuje informacije, iz katerih so razvidni načrti, ki niso dokončni, temveč predstavljajo varianto, ki je posledica pripravljalne faze prihodnjega postopka oddaje javnega naročila. Gre za razpisno dokumentacijo v zvezi z javnim naročilom, ki jo bo oz. ne bo potrdil organ, pred tem pa usoda njegove načrtovane vsebine še ni znana oz. dokončna. Gre za dokument v časovnem obdobju pred fazo potrjevanja na organu. Organ bo pri pripravi in iskanju rešitev upošteval pogled »na široko razmišljati« pri iskanju najprimernejših rešitev. V tej fazi so torej vsi predlogi le okvirni in se bodo (zelo verjetno) še spremenili. Z drugimi besedami, gre za podatke, ki temeljijo na ocenjenih vrednostih in variantnih rešitvah, ne gre torej za neko dokončno informacijo. Končna vsebina teh podatkov bo odvisna od končnega verzije, ki jo bo potrdil organ. IP je ugotovil, da je bil presojani dokument nedvomno izdelan za namen »notranje rabe« in ni namenjen javnosti, zato je prvi pogoj za obstoj navedene izjeme izpolnjen. Ob tem IP še opozarja, da specifika predmetne zadeve logično privede do zaključka, da v primeru spremenjenih okoliščin (ob sprejetju oz. potrditvi končne verzije dokumenta), ta kriterij ne bo več izpolnjen.

V nadaljevanju je IP opravil škodni test in presodil, ali je v zvezi s presojanim dokumentom izpolnjen tudi drugi pogoj iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ (motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa). IP nima razloga, da ne bi sledil prepričljivim navedbam organa, da bi s tem, ko bi organ javnosti pojasnjeval določene elemente bodočega javnega naročila, prišlo do neenakosti in favoriziranja enega prijavitelja nasproti drugim. Organ bi bil nedvomno ohromljen v delovanju v smislu nezmožnosti kvalitetne in zakonite izvedbe javnega naročila. IP je zato zaključil, da v konkretnem primeru obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju oz. dejavnosti organa, ki naj bi nastale zaradi posredovanja v tem delu zahtevanih informacij prosilcu. V zvezi s temi informacijami sta torej kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ, kar pomeni, da ta izjema glede teh informacij je podana in v tem delu zahteve ne gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

Ker sta v zvezi z dokumentom »javno naročilo mddsz 2015-13.4.2015« podani dve izjemi od prostega dostopa do informacij javnega značaja, in sicer izjemi po 9. in 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, je IP, v skladu s 3. odst. 255. čl. ZUP, pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnil in odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločitev Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana, z dne 3. 3. 2015, št. 090-5/2015/3. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odgovor Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, z dne 3. 3. 2015, št. 090-5/2015/3.




Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
asistent svetovalca IP

Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka