Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 06.08.2015
Naslov: Tina Kristan, novinarka Dela - Univerza v Ljubljani
Številka: 090-165/2015
Kategorija: Notranje delovanje organa
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala posredovanje dokumentacije v zvezi z revizijo, ki je bila opravljena leta 2008 na Fakulteti za šport. Organ je zahtevo prosilke zavrnil zaradi obstoja izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zatrjevana izjema ni podana, zato je prosilkini pritožbi v tem delu ugodil. Pritožbo pa je zavrnil v delu, ki se nanaša na izjemo varovanih osebnih podatkov in v delu v katerem organ z dokumentom ne razpolaga.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-165/2015/10

Datum: 6. 8. 2015

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/48 z dne 17. 8. 2009 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. odst. 247. čl., 3. odst. 248. čl. in 1 odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo, z dne 8. 6. 2015, št. 071-3/2015-6, Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

1.    Pritožbi prosilke, z dne 12. 6. 2014, zoper odločbo Univerze v Ljubljani št. 071-3/2015-6, z dne 8. 6. 2015, se delno ugodi ter se izpodbijana odločba delno odpravi in se odloči: Organ mora prosilki v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki ali v obliki fotokopije posredovati:

A) Končno poročilo o revizijskem pregledu na Fakulteti za šport, z dne 19. 19. 2008, pri čemer je organ dolžan prekriti:

- ime in priimek zasebnega športnega delavca, ki se nahajata zgoraj levo oz. v prvem stolpcu druge vrstice prve razpredelnice, ki se nahaja na 22 strani poročila,

- ime in priimek izvedenca in cenilca gradbene stroke, ki se nahajata na prvi strani priloge št. 14,

- ime in priimek izvedenca in cenilca gradbene stroke, ki se nahajata na drugi strani priloge št. 14,

- ime, priimek, podpis in naslov izvedenca in cenilca gradbene stroke, ki se nahajajo na štirinajsti strani priloge št. 14.

B) Končno poročilo o naknadnem revizijskem pregledu Revizije poslovanja na Fakulteti za šport, z dne 6. 1. 2010.

 

2.     V delu, v katerem je organ dolžan, v skladu s prejšnjo točko tega izreka, v posredovanih dokumentih prekriti varovane osebne podatke in v delu v katerem organ z dokumentom ne razpolaga, se pritožba prosilke zavrne.

 

3.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilka je, dne 18. 5. 2015, na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala kopijo:

I.              revizijskega poročila revizije, ki jo je organ leta 2008 opravil na Fakulteti za šport,

II.             odzivnega poročila Fakultete za šport,

III.            porevizijskega pregleda, ki ga je organ leta 2009 opravil na Fakulteti za šport.

Ob tem je navedla, da želi prejeti dokumente v elektronski obliki po elektronski pošti. Če to ni mogoče, pa želi prejeti dokumente po navadni pošti.

 

Organ je z odločbo št. 071-3/2015-6, z dne 8. 6. 2015, zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi se je organ skliceval na obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj so bili dokumenti sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem posamezne članice (fakultete). Razkritje poročila notranje revizije bi povzročilo motnje pri delovanju organa, saj bi objava poročila zopet sprožila množico vprašanj s strani ostalih novinarskih kolegov. Organ je imel v marcu 2015 trikrat več novinarskih vprašanj, kot v istem obdobju lani. To je zahtevalo od zaposlenih veliko dodatnega dela, ki je hromilo tekoče naloge, ki se v tem času nanašajo na pomembne postopke (npr. priprava letnega poročila, razpisno prijavni postopki, priprava na projekte, ki jih bo predvidela Strategija pametne specializacije ipd.). Ob tem se je skliceval na sodbo Upravnega sodišča III U 240/2012-15, ki je dostop do informacij javnega značaja omejilo. Nadalje organ v predmetni zadevi nikakor ne vidi interesa družbe nad izvajanjem demokratične funkcije in funkcije nadzora, pač pa zgolj interes posameznika oz. medija. Vsi podatki v zvezi z delovanjem Fakultete za šport so javno dostopni na spletu (objavljena so letna poročila, iz katerih je razvidno poslovanje v preteklih letih). Postopanje organa v predmetni zadevi je skladno z Usmeritvami za državno notranje revidiranje, izdano s strani Službe za nadzor proračuna (tč. 6.8.3. se nanaša na zahteve glede ravnanja z dokumenti in varovanja podatkov). Vse informacije, dobljene med pregledom, so zaupne. Do revizijskega poročila Fakultete za šport smejo dostopati le določeni nacionalni in EU organi. Organ je tudi opravil škodni test. Revizijsko poročilo je bilo izdano leta 2008. Vsakršna informacija, ki bi se navajala v medijskih objavah, brez predhodne presoje oz. vrednotenja, bi povzročila organu veliko škodo oz bi mu povzročila motnje v sedanjem delovanju. Javnost pa bi bila glede na starost zahtevanih dokumentov seznanjena z neaktualnimi informacijami. Nadalje je organ navedel, da je notranja revizija in posledično notranje revizijsko poročilo sestavni del sistema notranjega nadzora javnih financ. Organ namreč v sklopu lastne avtonomije izvaja nadzor. Organ mora zagotoviti neodvisnost notranjih revizorjev, ki ne smejo biti pod vplivom ali pritiskom katerekoli javnosti, ki bi lahko vplival na njihovo nepristransko delovanje. Z razkritjem notranjih revizijskih poročil bi notranja revizija, kot institut namenjen predvsem vodstvu organa, izgubila svoj namen.

 

Zoper izpodbijano odločbo je prosilka, dne 12. 6. 2014, vložila pritožbo, v kateri je navedla, da ne soglaša z obrazložitvijo organa.

 

Organ je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe, dne 17. 6. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP.

 

Prosilka je, na podlagi poziva IP, dne 26. 6. 2015 dopolnila pritožbo s pojasnilom, da je zahtevo podala v lastnem oz. osebnem imenu. Ob tem je navedla, da je samostojna novinarka, ki pretežno piše za Delo, zato je kot naslov za vročanje navedla Delo d.d.

 

IP je, dne 31. 7. in 3. 8. 2015, z organom opravil pogovor, pri čemer je organ pojasnil, da revizijsko poročilo in dokumente, ki so nastali v postopku porevizijskega pregleda, predstavljata sledeča dokumenta:

- Končno poročilo o revizijskem pregledu, z dne 19. 19. 2008,

- Končno poročilo o naknadnem revizijskem pregledu Revizije poslovanja na Fakulteti za šport, z dne 6. 1. 2010.

 

Organ je v zvezi zahtevanim odzivnim poročilom Fakultete za šport pojasnil, da gre za terminologijo, ki se uporablja v povezavi s postopkom revizije, kot je voden pri Računskem sodišču. V postopku revizije, ki je obravnavana v predmetni zadevi, pa Fakulteta ni bila dolžna podati tovrstnega poročila. Zaradi tega odzivno poročilo tudi ni nastalo oz. ne obstaja. Program ukrepov v zvezi s pomanjkljivostmi, ki so bile zaznane v reviziji oz. program za izvedbo popravljalnih ukrepov (na podlagi ugotovitev revizije) je bil določen na usklajevalnem sestanku in je del Končnega poročila o revizijskem pregledu, z dne 19. 19. 2008. Fakulteta ga ni pošiljala naknadno. V poreviziji pa je bilo ugotovljeno, da so bile praktično vse pomanjkljivosti oz. nepravilnosti (razen dveh formalnosti) odpravljene.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

1.     Pojem informacije javnega značaja:

 

Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

V konkretnem primeru je prosilka zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovila na Univerzo v Ljubljani, ki je nedvomno dolžna delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. čl. ZDIJZ.

 

Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oz. definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oz. nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:

-       da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti),

-       da organ z njo razpolaga,

-       da se informacija nahaja v materializirani obliki.

 

Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, IP ugotavlja, da je delovno področje organa urejeno v 6. čl. Zakona o visokem šolstvu (Ur. l RS, št. 32/2012  – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZViS), v skladu s katerim Univerza svobodno raziskuje, umetniško ustvarja, posreduje znanje, samostojno ureja notranje organizacije in delovanje s statutom, sprejema merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, izvaja volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, izbira visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce za zasedbo delovnih mest, izdeluje in sprejema študijske in znanstveno-raziskovalne programe, določa študijski režim ter oblike in obdobja preverjanja znanj študentov, podeljuje strokovne in znanstvene naslove v skladu z zakonom ter podeljuje častni doktorat in naziv zaslužni profesor, voli, imenuje in odpokliče organe v skladu s statuti in drugimi akti, odloča o oblikah sodelovanja z drugimi organizacijami ter upravlja s premoženjem v skladu z namenom, za katerega je bilo pridobljeno. Širše oz. celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Upoštevaje navedeno vse zahtevane informacije, s katerimi organ razpolaga, nedvomno spadajo v delovno področje organa.

 

2.     Glede II. tč. zahteve prosilke:

 

IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in razgovora z organom ugotovil, da ne obstaja odzivno poročilo Fakultete za šport, ki bi se nanašalo na v predmetni zadevi obravnavano revizijo in porevizijo. Organ je prepričljivo pojasnil, da v postopku revizije, ki je obravnavana v predmetni zadevi, Fakulteta za šport ni bila dolžna podati tovrstnega poročila. Program ukrepov v zvezi s pomanjkljivostmi, ki so bile zaznane v reviziji, je del Končnega poročila o revizijskem pregledu, z dne 19. 19. 2008. Fakulteta ga ni pošiljala naknadno v obliki odzivnega poročila. V poreviziji pa je bilo ugotovljeno, da so bile praktično vse pomanjkljivosti oz. nepravilnosti (razen dveh formalnosti) odpravljene. Zaradi tega odzivno poročilo tudi ni nastalo oz. ne obstaja, posledično pa organ z v tem delu zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. IP je ocenil, da ni razloga, da ne bi sledil prepričljivim navedbam organa in je ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval v tem delu zahtevane informacije. Ker organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilka, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilke IP zaključuje, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji v tem delu odločil pravilno in zakonito. IP ob tem poudarja, da je izrek izpodbijane odločbe sicer pravilen, vendar obrazložen z napačnimi razlogi (organ je obrazložil zavrnitev zahteve prosilke zgolj na podlagi obstoja izjeme od prostega dostopa po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne da bi preveril, ali z dokumenti sploh razpolaga). V skladu z navedenim je IP pritožbo prosilke, na podlagi 3. odst. 248. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

 

Upoštevaje zgoraj navedene kriterije je IP ugotovil, da v preostalem delu zahtevane informacije (I. in III. tč. zahteve prosilke) izpolnjujejo kriterije iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ oz. da gre za informacije javnega značaja, čemur organ niti ne nasprotuje. IP je v nadaljevanju presojal, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

3.     Glede izjeme po 11. tč. 1. odst 6. čl. ZDIJZ:

 

Navedena izjema organu omogoča, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Kumulativno morata torej biti izpolnjena dva pogoja:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa

- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test).

 

Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala v smislu nižanja kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Dokumenti oz. podatki morajo torej prestati še t.i. škodni test oz. presojo, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije se zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tehtanju je potrebna posebna skrbnost, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ pa je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Besedo »motnje« je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oz. bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oz. kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo.

 

IP poudarja, da je pri tej izjemi škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumenta, ne samo ogroziti varovane pravne dobrine, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije (jo ohromiti), da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Tudi Upravno sodišče RS je v sodbi št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011 navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem od dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«.

 

IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme. Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oz. faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov (več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti. IP je ob vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotovil, da presojani dokumenti vsebujejo informacije, iz katerih so razvidna navodila organa, katerih namen je zagotoviti dvig ravni delovanja članice organa v zvezi z načrtovanjem obremenitev pedagoških delavcev, kadrovskimi postopki, evidencami, plačami, nadomestili in drugimi prejemki ter izplačili, nabavnim procesom, vodenjem postopkov uveljavljanja terjatev, založniško dejavnostjo ter porabo proračunskih sredstev. IP zaključuje, da je bila dokumentacija, ki je predmet presoje, nedvomno izdelana za namen »notranje rabe«, zato je prvi pogoj za obstoj navedene izjeme izpolnjen.

 

V nadaljevanju je IP v zvezi z zahtevanimi dokumenti opravil škodni test in presodil, ali je izpolnjen tudi drugi pogoj iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ (motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa). Organ je v izpodbijani odločbi zgolj pavšalno navedel, da bi razkritje zahtevanih dokumentov sprožilo množico novinarskih vprašanj in povzročilo organu veliko dodatnega dela. IP poudarja, da ima organ v okviru svojega delovanja vzpostavljeno službo za odnose z javnostmi, ki je usposobljena ravno za tovrstne izzive. Tudi glede na velikost organa in njegovo vlogo v družbi bi bilo objektivno nelogično sprejeti stališče, da lahko občasen povečan obseg dela zaradi novinarskih vprašanj ohromi organ smislu, da bi bilo njegovo delovanje povsem onemogočeno. IP nadalje pojasnjuje, da se primer iz sodne prakse, na katerega se sklicuje organ, nanaša na povsem drugačno dejansko stanje in posledično na aplikacijo povsem druge pravne podlage, kot jo je organ navedel kot podlago za zavrnitev zahteve v predmetni zadevi. Sodba Upravnega sodišča III U 240/2012-15 je namreč potrdila odločitev IP, da je posameznik (en prosilec) s tem, ko je v zelo kratkem obdobju na organ naslovil 117 zahtev za dostop do informacij javnega značaja in 322 spremljajočih dopisov, zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja (5. odst. 5. čl. ZDIJZ). Sklicevanje organa na ta primer je torej povsem nerelevantno, saj je organ zavrnil dostop do informacij s sklicevanjem na obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in ne na zlorabo prosilkine pravice dostopa do informacij javnega značaja. Nadalje je organ navedel, da bi bila javnost glede na starost zahtevanih dokumentov seznanjena z neaktualnimi informacijami. IP poudarja, da ravno zaradi relativno velike časovne oddaljenosti nastanka zahtevane dokumentacije (pregledano je bilo poslovanje v letu 2007) in zaradi že odpravljenih pomanjkljivosti, ki so bile pri pregledu ugotovljene, organu nikakor ne more nastati škoda pri delovanju. Razkritje tudi ne more vplivati na neodvisnost revizorjev, saj so vsi postopki že bili zaključeni. Razkritje zahtevanih dokumentov lahko kvečjemu pripomore k ozaveščanju, da se nivo delovanja organa in njegovega upravljanja z javnim premoženjem dviguje, saj so bile pri pregledu ugotovljene določene nepravilnosti, ki pa so bile v skladu z aktualnimi standardi delovanja v doglednem času odpravljene. Z drugimi besedami, IP ob upoštevanju zgoraj navedenega restriktivnega koncepta obravnavanja izjeme, ni zasledil možnosti, da bi na podlagi razkritja zahtevanih dokumentov nastala škoda, zaradi katere bi bil organ v svojem delovanju ohromljen. IP je zato zaključil, da v konkretnem primeru ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju oz. dejavnosti organa, ki naj bi nastale zaradi posredovanja zahtevanih informacij prosilki. V zvezi s temi informacijami torej nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ, kar pomeni, da ta izjema glede teh informacij ni podana. Zato je IP, na podlagi 1 odst. 252. čl. ZUP, pritožbi prosilke v tem delu ugodil in odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

 

IP nazadnje še poudarja, da je v skladu z načelom transparentnosti stalna praksa Računskega sodišča, da po zaključku opravljene revizije v celoti javno objavi vsa poročila (npr. Fakulteta za strojništvo: http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K35414EB1CC582EC3C1257A9F003890D4). Glede na to, da je trenutno v postopku revizije pred Računskim sodiščem tudi Fakulteta za šport (http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K7A167EC08898F069C1257C370051E094?openDocument&appSource=ECF6927E6B4EF33BC125715500475467), bodo v zelo kratkem času javno objavljeni aktualni podatki v zvezi z računovodskimi izkazi in pravilnostjo poslovanja te fakultete.

 

2. Glede izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:

 

IP je v nadaljevanju v okviru preizkusa po uradni dolžnosti preveril, ali zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke. V skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

 

IP je ob vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje osebne podatke v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ oz. da je podana izjema varovanih osebnih podatkov. V nadaljevanju je IP presojal obstoj izjeme od izjem v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ.

 

IP je ugotovil, da presojani dokument vsebuje veliko osebnih podatkov (ime, priimek, naslov in podpis) in presojal, ali je prosilcu do zahtevanih dokumentov možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ. V zvezi z osebnimi podatki zasebnega športnega delavca in cenilca oz. izvedenca gradbene stroke IP ni našel pravne podlage, da se jih lahko posreduje javnosti oz. glede teh podatkov ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V zvezi z osebnimi podatki državnih revizork in zaposlenih na Fakulteti za šport je IP ugotovil, da gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca in je podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ter je razkritje njihovih imen, priimkov in podpisov dopustno. Vsled zgoraj navedenemu je IP, v skladu z 2. odst. 247. čl. ZUP, ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (izjemo notranjega delovanja je uporabil napačno, ni pa uporabil delnega dostopa oz. se niti ni opredelil do varovanih osebnih podatkov), zato je IP, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. Ob tem IP tudi pojasnjuje, da je na izjemo varstva osebnih podatkov dolžan paziti po uradni dolžnosti, zato je odločil, da se varovani osebni podatki v posredovanih dokumentih prekrijejo. Ob tem IP ob preizkusu po uradni dolžnosti obstoja drugih izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni ugotovil.

 

IP je pritožbo prosilke, v delu, v katerem je organ dolžan v posredovanih dokumentih prekriti varovane osebne podatke in v delu v katerem organ z dokumentom ne razpolaga, zavrnil, kot izhaja iz 2. tč izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodil:

Jan Merc, univ. dipl. prav.

asistent svetovalca IP

 

Informacijski Pooblaščenec:

Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke