Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 05.08.2015
Naslov: Tina Kristan, novinarka Dela - Institut Jožef Štefan
Številka: 090-139/2015
Kategorija: Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilka je  od organa zahtevala seznam tistih zaposlenih, s katerimi je imel organ na dan 1. 4. 2015, v skladu z ZUJF, sklenjene dogovore o nadaljevanju dela, kljub temu, da izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev. Organ je njeno zahtevo zavrnil, s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov. IP je pritožbi prosilke ugodil, ker je ugotovil, da gre za podatke, ki so neposredno povezani z delovnim razmerjem teh javnih uslužbencev. Iz prvega in drugega odstavka 188. člena ZUJF jasno izhaja, da javnemu uslužbencu, ki izpolnjuje v zakonu odločene pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha, razen če se delavec in javni uslužbenec, zaradi zagotovitve nemotenega delovnega procesa, dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja. Iz zakonske dikcije tretjega odstavka 188. člena ZUJF ob tem nedvomno sledi, da sklenitev dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja ni pravica zaposlenega (ali organa) – ampak morajo biti za to izpolnjeni zakonski pogoji (da je to potrebno zaradi nemotenega delovnega procesa oz. zaradi nemotenega opravljanja javnopravnih nalog, ki jih izvaja organ). Povedano drugače, sklenitev predmetnih sporazumov in podaljšanje delovnega razmerja tem javnim uslužbencem je odraz potreb iz dela in je torej v zvezi z opravljanjem dela teh javnih uslužbencev.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-139/2015/6

Datum: 5. 8. 2015


Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, na podlagi pooblastila št.------------------------------(v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Tine Kristan, novinarke Dela, d.d. Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka) z dne 19. 5. 2015, zoper odločbo Inštituta Jožef Stefan, Jamova cesta 39, Ljubljana, brez datuma, brez številke (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.     Pritožbi prosilke z dne 19. 5. 2015, zoper odločbo Inštituta Jožef Stefan, se delno ugodi in se delno odpravi 1. točka izreka izpodbijane odločbe ter se odloči: Organ je dolžan v 30 – tih dneh od prejema te odločbe prosilki po elektronski pošti posredovati tabelo, ki je bila priloga izpodbijane odločbe, na način, da morajo bili v rubriki »zaposleni«, pod zap. št. od 1 do 18, razvidni podatki o imenih in priimkih posameznih sodelavcev.

 

2.     Pritožba prosilke se zavrne v delu, ki se nanaša na podatke o tem, kateri delavci so bili pri organu zaposleni na dan 1. 4. 2015, a so že izpolnili pogoje za upokojitev, vendar ne po ZUJF-u.

 

3.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilka je dne 7. 4. 2015 od organa zahtevala seznam tistih zaposlenih, s katerimi je imel organ na dan 1. 4. 2015, v skladu z ZUJF, sklenjene dogovore o nadaljevanju dela, kljub temu, da izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev. Zanimalo jo je, kdaj je organ omenjenim podaljšal pogodbe, zakaj, do kdaj jim podaljšanje velja, kakšna je bila njihova bruto plača (z vsemi dodatki), izplačana marca in koliko so omenjeni marca dobili izplačano po avtorskih ali podjemnih pogodbah. Prosilka je posredovanje dokumentov zahtevala po elektronski pošti, če to ni mogoče, pa po navadni. Navedla je tudi, da če dokument vsebuje varovane osebne podatke ali druge podatke, naj jih organ v skladu z ZDIJZ prekrije. Dne 8. 4. 2015 je prosilka svojo zahtevo dopolnila oz. spremenila, in sicer je navedla, da zahteva poimenski seznam tistih, ki so bili pri organu zaposleni na dan 1. 4. 2015, a so že izpolnili pogoje za upokojitev. Prosila je, da organ loči tiste, ki so zaposleni po ZUJF in tiste, ki niso.

 

O zahtevi prosilke je organ izdal odločbo, brez datuma, brez številke, s katero je njeno zahtevo delno zavrnil. Posredoval ji je število zaposlenih, s katerimi ima sklenjene dogovore o nadaljevanju delovnega razmerja po ZUF na 1. 4. 2015, vendar ne poimensko. Pojasnil je, da se s sodelavci sklene dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja, če je izpolnjen kateri od naslednjih razlogov: če je zaposlitev sodelavca nujna za izvajanje nalog organa (kamor sodi med drugim pridobivanje novih projektov, vodilna vloga na nekem področju, mednarodna vpetost, vpetost v gospodarstvo, izjemna znanstvena ali razvojna produkcija ipd.) ali če sodelavec formalno opravlja funkcijo, ki je posebnega pomena za organ (vodja raziskovalnega odseka, članstvo v Znanstvenem svetu ali Upravnem odboru ter vodenje projekta ali programa, za katerega ima organ sklenjeno pogodbo s financerjem ali naročnikom). Organ je prosilki v obliki tabele posredoval podatke o datumih sklenitve in trajanju pogodb, višini bruto plače in izplačilih po avtorskih pogodbah, po posameznih sodelavcih, pri čemer teh ni označil z imeni in priimki, ampak kot sodelavec št. 1, sodelavec št. 2,..

 

V obrazložitvi odločbe je organ pojasnil, da je zahtevo prosilke za posredovanje poimenskih podatkov zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov. Po njegovi oceni v konkretnem primeru tudi ne gre za podatke, ki bi jih bilo dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ne gre za podatke, ki so neposredno povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Organ je prav tako zavrnil posredovanje podatkov o posameznih zaposlenih, ki tudi izpolnjujejo pogoje za upokojitev, vendar ne po ZUJF. Takšnega dokumenta organ ne vodi, tega mu tudi ne nalaga nobena zakonodaja, zato ga prosilki ne more posredovati.

 

Prosilka je pri organu dne 8. 5. 2015 vložila zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje. Pojasnila je, da so na vložišču Dela pošiljko prevzeli dne 16. 4. 2015, ona pa je bila odsotna do 28. 4. 2015. Dne 29. in 30. 4. je opravljala le najnujnejše zadeve, zato pošiljke ni utegnila prevzeti in na odločbo organa ni utegnila odgovoriti pravočasno. V skladu z ZUP je prosilka organ zato prosila za vrnitev v prejšnje stanje. Po pozivu organa z dne 11. 5. 2015, je prosilka pritožbo dopolnila in v vlogi navedla, da se ne strinja z obrazložitvijo, da organ ni našel zakonske podlage za posredovanje imen in priimkov tistih, ki so še zaposleni pri organu, a že izpolnjujejo pogoje za upokojitev. ZDIJZ namreč v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.

 

Organ je pritožbo prosilke dne 21. 5. 2015 poslal IP.

 

Ker IP po pregledu dopisa organa z dne 20. 5. 2015 in priložene spisovne dokumentacije ni razbral, ali je organ odločil o predlogu prosilke za vrnitev v prejšnje stanje in ali je opravil preizkus pritožbe v skladu z 240. členom ZUP, je IP pozval organ, dne 28. 7. 2015, s pozivom št. 090-139/2015/4, naj se o tem izjasni oz. naj opravi preizkus procesnih predpostavk v zvezi z vloženo pritožbo prosilke.

 

IP je od organa dne 28. 7. 2015 prejel pojasnilo, da je ta opravil preizkus procesnih predpostavk v zvezi z vloženo pritožbo in da zadevo dostopa v reševanje IP, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Iz pritožbe prosilke z dne 19. 5. 2015 izhaja, da se ta pritožuje v zvezi z neposredovanjem imen in priimkov tistih zaposlenih pri organu, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, in sicer ločeno za tiste, ki so zaposleni po ZUJF in tiste, ki niso, zato je predmet presoje IP v tem postopku ta del izpodbijane odločbe organa.

 

Primarno vprašanje, ki se postavlja v konkretnem primeru, je, s katerimi informacijami v zvezi s tem organ sploh razpolaga. Glede posredovanja podatkov o imenih in priimkih tistih zaposlenih, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, vendar ne po ZUJF, je organ zahtevo prosilke namreč zavrnil iz razloga, ker s temi podatki naj ne bi razpolagal. IP se je zato moral najprej opredeliti do tega vprašanja.

 

Po 26. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/2012, s spremembami, dalje ZPIZ-2) se z obveznim zavarovanjem (med drugim) zagotavlja tudi pravica do starostne pokojnine. 27. člen ZPIZ-2 ob tem določa, da zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. Ob tem iz drugega odstavka 27. člena izhaja prehodno obdobje, in sicer, da v obdobju od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2019 pridobi pravico do starostne pokojnine zavarovanec (moški in ženska), ki je dopolnil 20 let pokojninske dobe in naslednjo starost: - leta 2015 - 64 let in 6 mesecev za moške in 62 let in 6 mesecev za ženske. Nadalje določa t. i prehodno obdobje tudi peti odstavek 27. člena ZPIZ-2, ki pravi, da v letu 2015 pridobi pravico do starostne pokojnine tudi oseba, ki ima 40 let pokojninske dobe (brez dokupa) 59 let (moški), oz. ženske – starost 58 let in 8 mesecev in 39 let pokojninske dobe. Ob tem je treba upoštevati tudi, da lahko, po 28. členu ZPIZ-2, pravico do starostne pokojnine pridobi tudi zavarovanec, ki uveljavlja znižanje starostne meje, zaradi, npr. skrbi za otroke, služenja obveznega vojaškega roka ali vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti.

 

Iz navedene dikcije nedvomno izhaja, da je pravica upokojiti se pri določeni starosti in ob dopolnjeni določeni zavarovalni dobi individualna pravica zavarovanca, če seveda z zakonom ni določeno drugače. Tako npr. Zakon o uravnoteženju javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012, s spremembami in dopolnitvami, dalje ZUJF) v prvem odstavku 188. člena določa, da  pogodba o zaposlitvi preneha veljati javnemu uslužbencu (moški in ženska), ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za moške na podlagi četrtega, v prehodnem obdobju pa na podlagi petega odstavka 27. člena, v povezavi s prvim in drugim odstavkom 398. člena ZPIZ-2. Izhajajoč iz navedenega IP ugotavlja, da ima organ podlago, da od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pridobi le podatke o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine za tiste zaposlene, ki jim pogodba o zaposlitvi preneha na podlagi 188. člena ZUJF, ne pa tudi za ostale zaposlene, ki lahko izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do pokojnine na podlagi drugih kriterijev (torej ne na podlagi 188. člena ZUJF, ampak npr. z znižanjem starostne meje zaradi skrbi za otroke,….). Da delodajalec načeloma nima pravice preverjati, ali in kdaj zaposleni izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine (razen če drugače določa zakon), izhaja tudi iz tretjega odstavka 140. člena ZPIZ-2, ki določa, da zavod za vsakega zavarovanca, ki je vključen v obvezno zavarovanje, vodi informativno osebno evidenco obveznega zavarovanja, ki vsebuje podatke o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki, o obračunanih prispevkih po posameznih letih, o plačilu prispevkov po posameznih letih ter o obdobju zavarovanja. Iz predmetne določbe tudi izhaja, da zavod omogoči elektronski vpogled v podatke, ki se o njej vodijo v informativni osebni evidenci, le osebi, na katero se podatki nanašajo. V skladu s četrtim odstavkom 188. člena ZUJF pa lahko delodajalec v javnem sektorju od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pridobi podatke iz njegovih zbirk le z namenom ugotavljanja pogojev iz prvega odstavka tega člena (torej za zaposlene, ki izpolnjujejo pogoje za prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi upokojitve v skladu z ZUJF, ne pa tudi za ostale zaposlene).

 

Na podlagi navedenega IP nima razumnega razloga za dvom v navedbe organa, da ta z zahtevanimi podatki o tem, kateri delavci so bili pri organu zaposleni na dan 1. 4. 2015, a so že izpolnili pogoje za upokojitev, vendar ne po ZUJF-u, ne razpolaga. IP namreč ni našel ustrezne zakonske podlage, da bi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije delodajalcem lahko posredoval podatke posameznih delavcev o tem, kdaj delavec dopolni/izpolni pogoje upokojitve, če ne gre za obvezno prenehanje pogodbe o zaposlitvi po 188. členu ZUJF. Ob tem IP še dodaja, da je uveljavljanje pravic iz pokojninskega zavarovanja načeloma predmet odločitve delavca – zavarovanca. Ko se stečejo pogoji za upokojitev, zavarovanec pravice lahko uveljavi, ni pa tega dolžan, niti ga delodajalec k temu ne sme siliti, razen, če tako določa zakon (npr. ZUJF).

 

Ker po 4. členu ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavljajo samo informacije, ki že obstajajo v obliki dokumenta ali druge materializirane oblike, organ pa s tem delom zahtevanih informacij ne razpolaga, pritožbi prosilke v tem delu ni mogoče ugoditi. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. V tem delu je pritožba prosilke tako neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

IP je obenem ugotovil, da organ nedvomno razpolaga s podatki o tistih zaposlenih, s katerimi je imel na dan 1. 4. 2015, v skladu z ZUJF, sklenjene dogovore o nadaljevanju dela, kljub temu, da izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev. V tem delu je organ namreč prosilki podatke (sicer v anonimizirani obliki) posredoval, dostop pa je delno zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP, iz razlogov, ki bodo podrobneje pojasnjeni v nadaljevanju, argumentaciji organa, da gre za varovane osebne podatke, ni mogel slediti. Pri zahtevanih podatkih gre sicer nedvomno za osebne podatke v smislu 1. točke prvega odstavka 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; v nadaljevanju ZVOP-1), vendar pa ni mogoče pritrditi organu, da gre za varovane osebne podatke. Ni namreč mogoče slediti razlogovanju organa, da gre za podatke, ki niso neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. Ravno nasprotno, iz prvega in drugega odstavka 188. člena ZUJF jasno izhaja, da javnemu uslužbencu, ki izpolnjuje v zakonu odločene pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha, razen če se delavec in javni uslužbenec, zaradi zagotovitve nemotenega delovnega procesa, dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja. Prosilka je od organa zahtevala podatke o zaposlenih, s katerimi je imel organ na dan 1. 4. 2015 sklenjene dogovore o nadaljevanju dela, kljub temu, da bi tem zaposlenim pogodba o zaposlitvi, zaradi pridobitve pravice do pokojnine, po samem zakonu morala prenehati. Iz zakonske dikcije tretjega odstavka 188. člena ZUJF ob tem nedvomno sledi, da sklenitev dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja ni pravica zaposlenega (ali organa) – ampak morajo biti za to izpolnjeni zakonski pogoji (da je to potrebno zaradi nemotenega delovnega procesa oz. zaradi nemotenega opravljanja javnopravnih nalog, ki jih izvaja organ). Povedano drugače, sklenitev predmetnih sporazumov in podaljšanje delovnega razmerja tem javnim uslužbencem je odraz potreb iz dela in je torej v zvezi z opravljanjem dela teh javnih uslužbencev. Tudi organ sam je prosilki v izpodbijani odločbi pojasnil, da se dogovor s sodelavci sklene, če je zaposlitev sodelavca nujna za izvajanje nalog organa ali če sodelavec formalno opravlja funkcijo, ki je posebnega pomena za organ. Iz tega je jasno razvidno, da je informacija o tem, ali in s katerimi sodelavci ter iz kakšnih razlogov je organ sklenil dogovore o nadaljevanju delovnega razmerja, v neposredni zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, ker gre za podatke v zvezi z opravljanjem njihovega dela.

 

Prvi odstavek 9. člena ZVOP-1 določa, da se v javnem sektorju, kamor nedvomno spada tudi organ, osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru predstavlja določba 1. alineje 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. IP je v tem postopku ugotovil, da se podatki o tem, s katerimi sodelavci je organ sklenil dogovore o nadaljevanju delovnega razmerja, ne nanašajo na zasebno sfero teh uslužbencev, niti ne gre za podatke, glede katerih bi imeli ti uslužbenci upravičeno polje pričakovane zasebnosti. Namen določbe 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki vplivajo na izvajanje njegovih javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Po tej teoriji je treba tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Nedvomno velja, da javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Doktrini pričakovane zasebnosti je v odločbi št. U-I-25/95 sledilo tudi naše Ustavno sodišče. Po prepričanju IP so v konkretnem primeru zahtevani podatki (torej, ali in s katerimi sodelavci je imel organ na dan 1. 4. 2015 sklenjen dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja) takšne narave, da so neposredno v zvezi z delovnim razmerjem teh javnih uslužbencev, zato je treba dostop do njih dovoliti, ne glede na to, da gre za osebne podatke.

 

Organ je v postopku izdaje izpodbijane odločbe v tem delu napačno uporabil materialno pravo (izjemo varstva osebnih podatkov), zato je IP pritožbi prosilke, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP delno ugodil, izpodbijano odločbo delno odpravil ter odločil, da je organ dolžan, v 30 – tih dneh od prejema te odločbe, prosilki po elektronski pošti posredovati tabelo, ki je bila priloga izpodbijane odločbe, na način, da morajo bili v rubriki »zaposleni«, pod zap. št. od 1 do 18, razvidni podatki o imenih in priimkih posameznih sodelavcev, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Kot že pojasnjeno zgoraj, je IP pritožbo prosilke v preostalem delu zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke