Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 08.08.2012
Naslov: Thomy F.E. d.o.o. - Univerziteni klinični center Ljubljana
Številka: 090-112/2012/5
Kategorija: Javna naročila, Poslovna skrivnost
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:
Prosilec je zahteval fotokopije celotne ponudbe za sklop 10 in sklop 11 izbranega ponudnika, dane v okviru javnega naročila. Organ je prosilcu posredoval le kopijo predračuna, v preostalem delu pa zahtevo zavrnil iz razloga poslovne skrivnosti. Pooblaščenec je pritožbo zavrnil, saj je v pritožbenem postopku ugotovil, da je izbrani ponudnik glede določitve zahtevanih dokumentov za poslovno skrivnost izpolnil vse kriterije za določitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju po 39. in 40. členu ZGD-1.



ODLOČBA:
Številka: 090-112/2012/5                                              
Datum: 8. 8. 2012

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 251. člena in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi podjetja Thomy F.E. d.o.o., Vodnikova cesta 170, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa direktorica Mojca Goričan (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), z dne 21. 4. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

                                                        
                                O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca zoper drugi odstavek izreka odločbe Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana, z dne 21. 4. 2012, se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 4. 4. 2012 na organ naslovil zahtevo po ZDIJZ, v kateri je zahteval fotokopije celotne ponudbe za sklop 10 in sklop 11 ponudnika SIND, Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 64, 1000 Ljubljana, dane v okviru javnega naročila za nakup urinskih katetrov, urinskih in drenažnih vrečk, št. JN11306/2011, objavljenem dne 4. 10. 2011.
  
Organ je dne 21. 4. 2012 izdal odločbo, s katero je prosilcu posredoval le kopijo predračuna iz ponudbe ponudnika SIND, Ljubljana, d.o.o., za sklop 10 in sklop 11. V preostalem delu je zahtevo prosilca zavrnil zaradi varovanja poslovne skrivnosti v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je ponudnik SIND d.o.o. s sklepom o določitvi poslovne skrivnosti z dne 11. 11. 2011 za poslovno skrivnost določil celotno ponudbeno dokumentacijo, razen dela, ki vsebuje podatke o količini iz specifikacije, ceni na enoto, vrednosti posamezne postavke in skupni vrednosti iz ponudbe. Omenjeni sklep je ponudnik predložil k ponudbi, dani v postopku javnega naročila za nakup urinskih katetrov, urinskih in drenažnih vrečk.

Prosilec se je zoper odločbo organa pravočasno pritožil in navaja, da je organ nepravilno ocenil, kater podatki v ponudbi se lahko oz. se smatrajo kot poslovno skrivnost in je v celoti nepravilno sledil ponudbi ponudnika SIND d.o.o., ki je celotno dokumentacijo označil kot poslovno skrivnost. Večkrat je bilo že namreč ugotovljeno (tako sodna praksa kot praksa DKOM), da podatki iz ponudbe, po oddaji javnega naročila ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti in morajo biti dostopni. V skladu z 39. členom ZGD-1 se za poslovno skrivnost ne morejo določiti tisti podatki, ki so po zakonu javni. Zahtevani podatki po mnenju prosilca predstavljajo podatke, ki jih veljavna zakonodaja opredeljuje kot javne. Sind d.o.o. v sklepu ni konkretiziral nobene od zakonskih premis, zakaj bi bil določen podatek, ki ga je določil v sklepu zaupen, hkrati pa tudi organ v zvezi s tem ni zavzel primernega in pravilnega stališča, saj je sklep upošteval v celoti. Prosilec navaja, da zgolj pavšalna označitev brez ustrezne utemeljitve pomeni direktno kršitev veljavnih predpisov. V postopkih javnih naročil ni mogoče za poslovno skrivnost označiti oz. določiti tistih podatkov iz predloženih ponudb, ki odražajo izpolnjevanje pogojev. Na podlagi izvedbe vpogleda v zahtevano dokumentacijo mora imeti prosilec možnost preveriti, ali je predložena ponudba zadostila vsem pogojem in ostalim zahtevam, ki jih je naročnik postavil v razpisnih določilih.     

Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom št. 01-127/3-12, z dne 7. 5. 2012, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Odstopu pritožbe je organ priložil vse dokumente prvostopne zadeve, vključno z zahtevano dokumentacijo.

Pritožba ni utemeljena.
V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Iz dokumentov prvostopne zadeve ne izhaja, da bi organ ponudnika SIND, Ljubljana, d.o.o., katerega ponudbo prosilec zahteva, formalno vključil v postopek oz. ga po določbi 44. člena ZUP seznanil s tekom postopka in mu dal možnost, da se v postopek vključi kot stranski udeleženec, s čimer je storil bistveno kršitev pravil postopka po 2. in 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Pooblaščenec je na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP postopek dopolnil ter omenjeno nepravilnost v pritožbenem postopku odpravil in ponudnika SIND, Ljubljana, d.o.o., z dopisom št. 090-112/2012/2, z dne 11. 6. 2012, pozval, da prijavi morebitno stransko udeležbo v postopku ter se opredeli ali zahtevane informacije zanj predstavljajo katero od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja (prvi odstavek 6. člena ZDIJZ).

Ponudnik SIND, Ljubljana, d.o.o., je po odvetniku Odvetniški družbi Fatur, o.p., d.o.o., Štefanova ulica 13A, 1000 Ljubljana, priglasil stransko udeležbo in se opredelil do izjeme poslovne skrivnosti. Stranki udeleženec navaja, da je dne 11.11. 2011 v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1 sprejel Sklep o določitvi dela ponudbene dokumentacije za poslovno skrivnost, v katerem je določil kot poslovno skrivnost celotno vsebino ponudbe, razen dela, ki je po zakonu javen. Javni podatki so količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe. Sklep je stranski udeleženec priložil svoji ponudbi, dani v postopku javnega naročila. Stranki udeleženec je dne 25. 1. 2012 dodatno sprejel Sklep o določitvi korespondence z naročnikom UKC Ljubljana v postopku oddaje javnega naročila za nakup urinskih katetrov, urinskih in drenažnih vrečk, datum objave 4. 10. 2011, št. JN11306/2011, za poslovno skrivnost, ki ga je kot prilogo k pozivu za varovanje poslovne skrivnosti dne 27. 3. 2012 posredoval organu. S tem sklepom je stranki udeleženec določil za poslovno skrivnost tudi korespondenco z naročnikom. Glede navedb prosilca stranki udeleženec navaja, da so le-te neutemeljene kot tudi zmedene in neustrezno obrazložene, saj prosilec pavšalno navaja, da je bilo že večkrat ugotovljeno, da podatki iz ponudbe, po oddaji javnega naročila ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti in morajo biti dostopni. Dodaja še, da sta tako stranski udeleženec v svojih sklepih z dne 11. 11. 2012 in 25. 1. 202 kakor tudi organ v svoji odločbi z dne 21. 4. 2012 v celoti sledila določilom ZDIJZ, ZGD-1 ter ZJN-1. Stranski udeleženec je v skladu z določili 39. člena ZGD-1 s sklepom (torej po subjektivnem kriteriju) za poslovno skrivnost izrecno pisno določil samo podatke, ki so znani samo omejenemu krogu ljudi ter predstavljajo konkurenčno prednost stranskega udeleženca, katerih sporočanje neupravičeni osebi bi lahko škodilo konkurenčnemu položaju stranskega udeleženca (glej komentar ZGD s komentarjem, GV Založba , 2002, strani 193 – 197). Prosilec pa ni samo neupravičena oseba v skladu z določili ZGD-1, temveč tudi neposreden konkurent. Razkrivanje tržno občutljivih podatkov, kar predmetna ponudba stranskega udeleženca v delih, ki niso določeni kot absolutno javni podatki, nedvomno je, neupravičeni osebi, ki je obenem tudi neposredni konkurent, pa ne bi pomenilo samo kršitev ZDIJZ, ZGD-1 ter ZJN-1, temveč je tudi v nasprotju z Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence, ki v svojem 6. členu jasno prepoveduje izmenjavo tržno občutljivih informacij med konkurenti. Kot slednje stranski udeleženec še navaja, da če bi bil namen prosilca le preveritev, ali ponudba stranskega udeleženca zadostuje vsem pogojem in ostalim zahtevam iz predmetnega javnega naročila, bi lahko s tem v zvezi sprožil postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo, ki bi kot neodvisen državni organ preveril navedbe prosilca. Tega prosilec ni storil, zato jasno izhaja, da so poizkusi prosilca, da bi prišel do zaupnih podatkov stranskega udeleženca, namenjeni škodovati konkurenčnemu položaju stranskega udeleženca. 

Predmet tega pritožbenega postopka je pritožba zoper zavrnilni del izpodbijane odločbe in je predmet obravnavanja celotna ponudba stranskega udeleženca za sklop 10 in sklop 11, dana v okviru javnega naročila za nakup urinskih katetrov, urinskih in drenažnih vrečk, št. JN11306/2011, objavljenem dne 4. 10. 2011, razen predračuna za sklop 10 in sklop 11. 

Pooblaščenec je vpogledal v zahtevano dokumentacijo in ugotovil, da so izpolnjeni vsi trije pogoji iz 4. člena ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja, zato je v nadaljevanju presojal, ali gre za informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne, ali pa je podana katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne.

Organ se je pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prav tako je tudi stranski udeleženec zatrjeval izjemo poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju. ZDIJZ v 2. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

Po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami in dopolnitvami; ZGD-1) je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. ZGD-1 tako loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti.

Po pregledu zahtevane dokumentacije Pooblaščenec ugotavlja, da je stranski udeleženec dne 11. 11. 2011 sprejel Sklep o določitvi dela ponudbene dokumentacije za poslovno skrivnost (v nadaljevanju Sklep). Iz Sklepa izhaja, da se skladno z 39. in 40. členom ZGD-1 za poslovno skrivnost določi celotna vsebina ponudbe, razen dela, ki je po zakonu javen (javni podatki so količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe). Poslovna skrivnost se varuje tako, da se nepooblaščenim tretjim osebam prepoveduje vpogled ali kakršen koli drug način seznanitve z vsebino podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Podatke, ki so poslovna skrivnost, morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost. Sklep še določa, da se kršitve iz naslova poslovne skrivnosti presoja po načelih splošne civilne odgovornosti. Kršitelji so neomejeno odškodninsko odgovorni ponudniku za celotno materialno in nematerialno škodo, ki bi mu nastala s kršitvijo poslovne skrivnosti in njenim razkritjem. Kršitelji so tudi osebno odgovorni za navedeno škodo, saj se šteje, da so s tem dopisom posebej opozorjeni na vsebino tega sklepa. Omenjeni Sklep je stranski udeleženec priložil ponudbi, ki jo je dne 16. 11. 2011 dal pri organu.

Pooblaščenec je ugotovil, da naveden Sklep predstavlja pisni sklep oz. pisno odredbo o določitvi celotne ponudba stranskega udeleženca za sklop 10 in sklop 11, dane v okviru javnega naročila za nakup urinskih katetrov, urinskih in drenažnih vrečk, št. JN11306/2011, objavljenem dne 4. 10. 2011, razen predračuna za sklop 10 in sklop 11, za poslovno skrivnost, ker pisno določa, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost (celotna vsebina ponudbe, razen dela, ki je po zakonu javen, tj. javni podatki so količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe), izpolnjuje pogoj seznanitve oseb (s Sklepom je bil seznanjen organ, ki mu je bil posredovan s ponudbo), kot tudi pogoj, da je bil izdan, preden je bil organu posredovan s ponudbo (kot izhaja iz ponudbe, je bila le-ta oddana dne 16. 11. 2011, Sklep pa je bil sprejet dne 11. 11. 2011). Obravnavani Sklep z dne 11. 11. 2011 izpolnjuje tudi vse zahteve iz prvega odstavka 40. člena ZGD-1, ker določa način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost. 

Kljub temu, da so na podlagi Sklepa z dne 11. 11. 2011, glede zahtevane dokumentacije izpolnjeni vsi pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, je Pooblaščenec preveril, ali morda obstajajo razlogi, da zahtevani dokumenti, skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1, ne bi mogli biti v celoti določeni za poslovno skrivnost. Pri tem je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevana dokumentacija, ki je predmet tega pritožbenega postopka, ne vsebuje podatkov, ki so po zakonu javni ali podatkov o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, zato ni ovir, da bi bili podatki v tej pogodbi na podlagi subjektivnega kriterija varovani kot poslovna skrivnost. Prav tako predmetna dokumentacija ne predstavlja merila, saj je bilo kot edino merilo konkretnega javnega naročila določena najnižja cena. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ tiste podatke, ki so javni že po zakonu (drugi odstavek 22. člena Zakona o javnem naročanju) in izkazujejo merilo, prosilcu tudi posredoval. Pooblaščenec je ugotovil, da je stranski udeleženec glede določitve zahtevanih dokumentov za poslovno skrivnost izpolnil vse kriterije za določitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju po 39. in 40. členu ZGD-1, in torej Pooblaščenec nima pristojnosti, da bi predmetne podatke razkril oz. odvzel subjektivni kriterij poslovne skrivnosti. Pri subjektivnem kriteriju namreč ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje, saj lahko nosilec kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, ker je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. 

Ker je dostop do ponudbe stranskega udeleženca za sklop 10 in sklop 11, dane v okviru javnega naročila za nakup urinskih katetrov, urinskih in drenažnih vrečk, št. JN11306/2011, objavljenem dne 4. 10. 2011, razen predračuna za sklop 10 in sklop 11, v obravnavanem primeru treba zavrniti že na podlagi subjektivnega kriterija za obstoj poslovne skrivnosti, presoja izpolnjevanja objektivnega kriterija za obstoj poslovne skrivnosti ni potrebna. Odločitev o slednjem namreč ne bi mogla vplivati na odločitev Pooblaščenca v obravnavani zadevi, ker za zavrnitev dostopa na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zadostuje že izpolnjevanje enega izmed teh dveh kriterijev.

Glede na navedeno je Pooblaščenec v dopolnjenem postopku (vključitev stranskega udeleženca v postopek) ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca do celotne ponudbe stranskega udeleženca za sklop 10 in sklop 11, dane v okviru javnega naročila za nakup urinskih katetrov, urinskih in drenažnih vrečk, št. JN11306/2011, objavljenem dne 4. 10. 2011, razen predračuna za sklop 10 in sklop 11, zavrnil iz razloga izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec pritožbo prosilca na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.

V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana, z dne 21. 4. 2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:                             
Monika Voga, univ.dipl.prav.,                                 
Svetovalka pri Informacijskem                                                                         
pooblaščencu                      

Informacijski pooblaščenec:          
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka