Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 06.07.2006
Naslov: Tepina Jasna, novinarka RTV Slovenija - Ekonomska fakulteta
Številka: 021-22/2006/5
Kategorija: Ali je organ zavezanec?, Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Odobreno


Datum: 6.7.2006
Šifra: 021-22/2006/5


Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi III. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja  (Uradni list RS, št. 24/03 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZDIJZ) in 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 v nadaljevanju ZInfP), o pritožbi Jasne Tepine, novinarke RTV Slovenija, Kolodvorska 2-4, Ljubljana (v nadaljevanju prosilka) z dne 7.3.2006, zoper odločbo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 17, Ljubljana (v nadaljevanju organ), z dne 27.2.2006 (odločba nima številke), na podlagi IV. odst. 27. čl. ZDIJZ ter I. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), izdaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.

2. Organ je dolžan prosilki v roku 3 (treh) dni od pravnomočnosti te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

a)
- seznama (kartice) avtorskih honorarjev za redni študij v letu 2004,
- seznama izplačanih avtorskih honorarjev na izrednem študiju v Ljubljani v letu 2004,
- seznama izplačanih avtorskih honorarjev na izrednem študiju v centrih v letu 2004,
- seznama izplačanih avtorskih honorarjev na študiju na daljavo v Ljubljani v letu 2004,
- seznama izplačanih avtorskih honorarjev na študiju na daljavo v centrih v letu 2004,
pri čemer mora organ na vseh posredovanih fotokopijah seznamov na vsaki strani dokumenta v vrstici nad pričetkom seznama prejemnikov avtorskih honorarjev prekriti številko konta ter opis konta (»avtorski honorarji« oziroma »avtorski honorarji – davčni zavezanci«);

b)
nalogov za službeno potovanje, ki se nanašajo na potovanja docentov, rednih in izrednih  profesorjev na kongrese, konference, seminarje in gostovanja na tujih univerzah v letu 2004,
pri čemer mora organ na vseh fotokopijah nalogov prekriti podatek o kraju prebivališča udeleženca izobraževanja;

c)
soglasij za dopolnilno delo pri drugi pravni osebi v letu 2004 za:
   - prof. dr. ...., soglasji z dne 24.11.2003 in 22.9.2004,
   - doc. dr. ...., soglasji z dne 24.11.2003 in 22.9.2004,
   - mag. ...., soglasji z dne 22.9.2003 in 22.9.2004,
   - doc. dr. ...., soglasje z dne 22.9.2004 in
   - prof. dr. ...., soglasje z dne 9.9.2003,
pri čemer mora organ na vseh fotokopijah soglasij prekriti podatka o naslovu prebivališča ter o datumu rojstva osebe, ki ji je dano soglasje.




OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 5.10.2005 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahtevala, da ji organ posreduje za vse profesorje od naziva docent navzgor (poimensko) za leto 2004 naslednje podatke:
- bruto plače za delo za polni delovni čas,
- izplačila za vse oblike dopolnilnega dela znotraj Univerze v Ljubljani (v organu in drugih članicah univerze),
- izplačila po podjemnih pogodbah znotraj Univerze v Ljubljani (v organu in drugih članicah univerze),
- podatke o vseh drugih oblikah zaposlitve izven Univerze v Ljubljani (kje in obseg dela),
- izplačila po avtorskih pogodbah, sklenjenih z matično fakulteto ali z drugimi članicami Univerze v Ljubljani,
- podatke o udeležbi na vseh vrstah izobraževanja, usposabljanja in izmenjavah izkušenj doma in v tujini – od kongresov, konferenc, seminarjev, do gostovanj na tujih univerzah (koliko časa, kje in kdo je izobraževanje plačal).

Za učitelje, ki niso redno zaposleni na Univerzi v Ljubljani, a so na njej delali, pa je zahtevala poimensko podatke o:
- obsegu dela (predavanj, vaj, izpitov) in plačilu zanj (podjemne pogodbe ali avtorski honorar) ter
- potnih stroških, dnevnicah in drugih nadomestilih.

Dne 16.11.2005 je prosilka od organa zahtevala še naslednje podatke:
- seznam učiteljev, asistentov in drugih sodelavcev, ki opravljajo izpite na vseh smereh izrednega študija,
- poimenski seznam izplačil honorarjev vsem, ki so popravljali izpitne naloge in zneske ter
- poimenski seznam vseh, ki so bili mentorji diplomskih, magistrskih ali doktorskih nalog in višino honorarja.

Prosilka je podatke zahtevala na vpogled ali v pisni obliki.

Organ je z dopisom z dne 29.11.2005 prosilki posredoval seznam mentorjev pri diplomskih in magistrskih delih ter mentorjev doktorandom in ji hkrati pojasnil, da izplačil honorarjev za opravljanje izpitov organ ne plačuje v obliki avtorskih honorarjev, ker to ni oblika avtorskega dela. Mentorstva pri diplomskih delih na rednem dodiplomskem študiju se plačujejo iz proračunskih sredstev in so izplačana v okviru plač. Mentorstva pri diplomskih delih na izrednem študiju, študiju na daljavo ter magistrskih delih in doktorskih disertacijah pa se financirajo iz neproračunskih virov, zato niso predmet javne objave.

Z dopisom z dne 5.12.2005 je prosilka organu pojasnila, da jo zanima, kako organ plačuje učiteljem popravljanje izpitnih nalog izrednih študentov in mentorstva diplomskih nalog izrednih študentov, zato je zahtevala:
- poimenski seznam izplačil vsem učiteljem in asistentom, ki so popravljali izpitne naloge izrednim študentom in zneske teh izplačil ter
- poimenski seznam vseh, ki so bili mentorji diplomskih, magistrskih ali doktorskih nalog in višino izplačil, ki so jih dobili za to delo.

Dne 16.12.2005 je prosilka vložila pritožbo zaradi molka, ker ji je organ posredoval le podatke o bruto plačah in o izplačilih za dopolnilno delo znotraj univerze v Ljubljani, ni ji pa posredoval podatkov o podjemnih pogodbah, avtorskih honorarjih za zaposlene in zunanje sodelavce, podatkov o drugih oblikah zaposlitve zunaj univerze v Ljubljani, podatkov o udeležbi na vseh oblikah izobraževanja ter podatkov o plačilu učiteljev za delo, ki ga opravijo na izrednem študiju. Posredovanje podatkov v zvezi z izrednim študijem je organ zavrnil z obrazložitvijo, da gre za njegova lastna sredstva. V zvezi s tem je prosilka v pritožbi navedla, da morajo biti dohodki, ki jih fakultete zaslužijo z izrednim študijem, dostopni javnosti, saj gre za javno službo in koncesijo, ki jo je država podelila visokošolskim ustanovam.   

Pooblaščenec je z dopisom z dne 4.1.2006 organ na podlagi I. odst. 255. čl. ZUP pozval, da sporoči, zakaj ni pravočasno odločil o zahtevi prosilke. Organ je v odgovoru z dne 13.1.2006 pojasnil, da je v skladu z 10. čl. Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 100/2004, v nadaljevanju ZViS) ter 11. čl. Statuta Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, št. 28/2000) visokošolski zavod, ki pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva, financiranega iz javnih sredstev, v pravnem prometu nastopa v imenu in za račun univerze kot pravne osebe. V svojem imenu in za svoj račun pa organ v skladu s IV. odst. 10. čl. ZViS nastopa pri izvajanju dejavnosti, opredeljenih v 16. čl. Statuta Univerze v Ljubljani, to je v izobraževalnih, raziskovalnih, svetovalnih in s temi dejavnostmi povezanih dejavnostih. Popolno vlogo prosilke za posredovanje podatkov o plačah pedagoških delavcev je organ prejel šele dne 17.11.2005 in je v skladu z določbami ZDIJZ podatke dne 30.11.2005 posredoval univerzi, neposredno prosilki pa že dne 29.11.2005, torej še preden se je iztekel zakonski rok. Organ zato ni v molku. Organ je ugovarjal tudi procesni legitimaciji pritožnice in organa kot prvostopenjskega organa, ki je v delu, ko izvaja nacionalni program visokega šolstva, financiran iz javnih sredstev in kot član Univerze v Ljubljani ne more biti subjekt procesnega prava. Prosilka v pritožbi tudi ni navedla, v čem naj bi bila izpodbijana odločitev organa napačna, zato v tem delu organ ne more podati svojega odgovora.

Pooblaščenec je z dopisom z dne 26.1.2006 organu določil naknadni enomesečni rok, da o tistem delu prosilkine zahteve, glede katerega je v molku, odloči v skladu z ZDIJZ.

Organ je dne 27.2.2006 v zvezi z zahtevo prosilke z dne 5.10.2005 ter njenimi dodatnimi vlogami in njihovimi popravki izdal odločbo brez številke, s katero je zahtevek prosilke za posredovanje podatkov o sklenjenih podjemnih pogodbah, izplačanih avtorskih honorarjih za zaposlene docente, izredne in redne profesorje in zunanje sodelavce, za posredovanje podatkov o drugih oblikah zaposlitev docentov, izrednih in rednih profesorjev organa zunaj Univerze, podatkov o udeležbi docentov, izrednih in rednih profesorjev na vseh oblikah izobraževanja in podatkov o dohodkih docentov, izrednih in rednih profesorjev iz izrednega študija zavrnil. V obrazložitvi je organ po uvodnem citiranju določb ZDIJZ navedel, da so v skladu z 81.a čl. ZViS visokošolski zavodi dolžni voditi evidence z osebnimi podatki o zaposlenih delavcih ter evidence o plačah. V skladu z 82.a čl. ZViS se ti podatki zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe visokošolske dejavnosti visokošolskih zavodov, za potrebe državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil, povezane z uresničevanjem sistema plač v javnem sektorju ter ugotavljanjem izpolnjevanja kadrovskih pogojev. V skladu s I. odst. 38. čl. Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 70/2005, v nadaljevanju ZSPJS) so plače v javnem sektorju javne in so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Z zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004, v nadaljevanju ZVOP-1) je zakonodajalec uzakonil pravice, obveznosti, načela ter ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. V skladu z 8. čl. ZVOP-1 se lahko osebni podatki obdelujejo le, če tako določa zakon ali če v obdelavo osebnih podatkov privoli posameznik. Namen mora biti določen v zakonu. V 9. čl. ZVOP-1 je določeno, da lahko nosilci javnih pooblastil osebne podatke obdelujejo le, če gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil.

Zahteva prosilke se nanaša na posredovanje podatkov, ki nimajo značaja informacij javnega značaja. Zakonodajalec je v III. odst. 6. čl. ZDIJZ jasno uzakonil vsebino informacij javnega značaja, in sicer tako, da je omogočil dostop do vseh informacij, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev ali podatkov v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V skladu s to določbo ima vsakdo pravico, da se z namenom nadzora nad zakonito in racionalno porabo javnih sredstev informira o zakonitosti porabe javnih sredstev v zvezi z izvajanjem javnih pooblastil oziroma javnih služb, pa tudi o zakonitosti in načinu izvajanja teh dejavnosti. S to jasno zamejitvijo je, poleg izrecnih izključitev pravice javnosti do dostopa do informacij, izrecno opredelil meje, ki so v skladu z II. odst. 39. čl. Ustave RS in v sorazmerju s pravicami do varstva pravic do zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. čl. Ustave RS, uzakonjenih v ZVOP-1. Zgolj radovednost zainteresirane javnosti ne more biti razlog za ugoditev zahtevi za posredovanje določenih informacij. Organ je prosilki v celoti že posredoval podatke o plačah docentov, izrednih in rednih profesorjev za opravljanje del pri izvajanju rednega dodiplomskega študija, ki je financiran iz javnih virov. Izredni študij je v celoti financiran iz neproračunskih sredstev, zato v delu, ki se nanaša na izredni študij, zahtevek prosilke ni utemeljen. Organ ima sofinanciran le del podiplomskega študija, vendar pa podjemne pogodbe, ki jih sklepa z izvajalci, niso spremljane tako, da bi bilo mogoče brez dodatne obdelave podatkov izločiti zgolj tisti njihov del, ki je financiran iz javnih virov. V skladu s IV. odst. 5. čl. ZDIJZ, ki določa, da organ ni dolžan za potrebe ponovne uporabe informacij javnega značaja zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka ter tudi ne nadaljevati z ustvarjanjem določenih informacij samo zaradi ponovne uporabe s strani drugih organov ali drugih oseb, zato v tem delu zahtevek prosilke ni utemeljen in ga je bilo potrebno zavrniti, saj bi priprava podatkov na način, ki ga zahteva prosilka, pomenila nesorazmeren napor in strošek izven preprostega postopka zgolj zaradi ponovne uporabe informacij s strani prosilke. Podatkov o drugih oblikah zaposlitve docentov, izrednih in  rednih profesorjev zunaj fakultete, glede na v obrazložitvi navedene zakonske določbe, organ ni dolžan voditi, zato z njimi tudi ne razpolaga. Podatkov oziroma evidenc o udeležbi univerzitetnih učiteljev na izobraževalnih oblikah ter o stroških s tem v zvezi organ ni dolžan voditi tako, da bi bil iz njih razviden vir financiranja, zato delni dostop, ne da bi bilo predhodno treba te podatke ločiti po viru, ni mogoč.

Zoper odločbo organa z dne 27.2.2006 je prosilka dne 7.3.2006 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da so podatki o izplačilih po podjemnih pogodbah in izplačanih avtorskih honorarjih zaposlenih na univerzi, ki jih ti zaslužijo v okviru univerze, informacije javnega značaja. Gre namreč za podatke o porabi javnih sredstev, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca v smislu III. odst. 6. čl. ZDIJZ in torej niso in ne morejo biti osebni podatki javnega uslužbenca. Gre za informacije, povezane z izvajanjem javnih pooblastil oziroma javnih služb. Podatki o udeležbi docentov, izrednih in rednih profesorjev na raznih izobraževalnih oblikah, so podatki, ki so povezani z opravljanjem dela javnih uslužbencev in so torej informacija javnega značaja. Davkoplačevalci imajo pravico vedeti, kdaj, koliko časa in za kakšen denar se učitelji, ki jih plačujejo iz proračuna, izobražujejo. Izgovor, da podatkov ni mogoče ločiti po viru financiranja, je zato nesprejemljiv. Še posebej pa ima javnost pravico biti informirana, če univerzitetnim učiteljem udeležbo na izobraževanjih plačujejo zasebna podjetja in zakaj to počno. V takšnih primerih namreč obstaja sum o možnosti korupcije. Ali je izredni študij res v celoti financiran iz neproračunskih sredstev, bi bilo potrebno ugotoviti po proučitvi dokumentov in obrazcev. Po podatkih, ki jih je organ posredoval, ni mogoče razbrati, kolikšen je delež prihodkov iz javnih sredstev in kolikšen delež je zaslužen s šolninami. Iz podatkov o odhodkih tudi ni jasno razvidno, kolikšen delež stroškov (elektrika, ogrevanje, vzdrževanje, najemnine) je pokrit iz šolnin za izredni študij. Ne glede na to, gre tudi pri izrednem študiju za koncesijo, ki jo je država dala organu in torej ne gre za zasebno dejavnost profesorjev, pač pa za dejavnost, s katero organ izrednim študentom omogoča pridobitev javno veljavne listine, to je diplome. Gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki so po III. odst. 6. čl. ZDIJZ javni. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002; ZDR) v 146. čl. določa, da sme delavec, ki dela polni delovni čas, izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim delodajalcem, vendar največ za osem ur na teden, po poprejšnjem soglasju delodajalcev, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, če gre za opravljanje deficitarnih poklicev po podatkih zavoda za zaposlovanje ali za opravljanje vzgojno-izobraževalnih, kulturno umetniških in raziskovalnih del. Podatki o soglasjih delodajalca so seveda javni.

Pooblaščenec je z dopisom z dne 28.3.2006 organ na podlagi II. odst. 245. čl. ZUP pozval, da posreduje vse dokumente zadeve in vse zahtevane dokumente, brez izločanja posameznih delov. Organ je z dopisom z dne 3.4.2006 Pooblaščenca obvestil, da zahtevi z dne 28.3.2006 ne more ugoditi, saj meni, da je presoja, katere informacije imajo naravo javnih informacij, odvisna od rešitve pravnega vprašanja, za kar pa ni potreben vpogled v obširno izvorno dokumentacijo. V primeru, da bi Pooblaščenec kot pritožbeni organ v postopku napačno razlagal materialnopravne določbe ZDIJZ in bi izdal odločbo, s katero bi organu kot zavezancu naložil razkritje podatkov, ki so po ZVOP-1 varovani, bi bil sodni nadzor nad zakonitostjo izpodbijanega upravnega akta v upravnem sporu brez učinka.

Ker organ Pooblaščencu, kljub pozivu, ni poslal zahtevanih dokumentov, je Pooblaščenec z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja dne 10.5.2006, v skladu s pooblastili po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, ki jih ima na podlagi II. odst. 10. čl. ZInfP, opravil nenapovedani ogled v prostorih organa. Na ogledu je Pooblaščenec prevzel naslednje dokumente, ki se nanašajo na leto 2004:
- seznam izplačil avtorskih honorarjev, podjemnih pogodb, dohodkov iz dejavnosti in nagrad za leto 2004, ki ga je organ poslal na Davčno upravo RS (seznam vsebuje redno zaposlene na organu in zunanje sodelavce),
- seznam izplačanih avtorskih honorarjev za leto 2004 na izrednem študiju in študiju na daljavo v Ljubljani in centrih (seznam vsebuje redno zaposlene na organu in zunanje sodelavce),
- seznam izplačil po pogodbah o delu za leto 2004,
- dopis organa upravi Univerze v Ljubljani z dne 4.5.2006, zadeva: Izdana soglasja pedagogom EF UL za dopolnilno delo pri drugi pravni osebi,
- izdana soglasja za dopolnilno delo pri drugi pravni osebi za:
   - doc. dr. ....,
   - prof. dr. ....,
   - prof. dr. ....,
   - mag. ....,
   - as. dr. ....,
- tabelo »pregled izdanih soglasij pedagogom EF UL za dopolnilno delo pri drugi pravni osebi (stanje na dan 1.5.2006)«,
- kumulativo dobaviteljev (seznam poslovnih partnerjev) za leto 2004,
- seznam zaposlenih pedagogov na dan 31.12.2004,
- seznam zaposlenih na izrednem študiju za leto 2004,
- fotokopijo pojasnila Ministrstva za šolstvo, znanost in šport z dne 2.2.2001, zadeva: javna služba,
- analizo po virih sredstev za obdobje od 1.1.2004 do 31.12.2004 za izredni študij,
- analitične konte,
- urnik predavanj in vaj v zimskem semestru 2004/2005 z dne 21.9.2004 za redni študij na Visoki poslovni šoli in univerzitetnem programu ekonomija za vse štiri letnike, urnik prvih predavanj in vaj v zimskem semestru 2004/2005 z dne 21.9.2004 za redni študij na Visoki poslovni šoli in univerzitetnem programu ekonomija za vse štiri letnike v poletnem semestru, razpored predavanj za izredni študij za vse štiri letnike univerzitetnega programa ekonomija za leto 2004/2005 in razpored predavanj v študijskem letu 2004/2005 za 1., 2. in 3. letnik študija na daljavo visoke poslovne šole,
- Pravila Ekonomske fakultete in
- Pravilnik o plačah in drugih prejemkih iz rednega delovnega razmerja ter o izplačilih in drugih prejemkih iz pogodbenega razmerja na Ekonomski fakulteti z dne 16.9.2005.

Organ se je zavezal, da bo preostale dokumente Pooblaščencu dostavil v roku 15 dni. Dne 24.5.2006 je tako organ poslal še:
- seznam (kartice) avtorskih honorarjev za redni študij za leto 2004 (seznam vsebuje redno zaposlene na organu in zunanje sodelavce),
- kartice podjemnih pogodb za redni študij za leto 2004,
- cenik storitev na izrednem študiju za obdobje od 1.10.2003 do 30.9.2004 in za obdobje od 1.10.2004 do 30.9.2005,
- avtorsko pogodbo z dekanom prof. dr. Maksom Tajnikarjem in račun št. 218, oboje z dne 3.2.2004,
- avtorsko pogodbo z doc. dr. .... in račun št. 16/2004, oboje z dne 16.7.2004,
- kartico avtorskih honorarjev za čisto tržno dejavnost za leto 2004.
V zvezi s podatki o udeležbi na vseh oblikah izobraževanj oziroma seznamom vseh izobraževanj z osebnimi imeni sodelujočih pedagogov na izobraževanjih, ki se jih je organ na ogledu tudi zavezal posredovati, je organ v vlogi z dne 24.5.2006 navedel, da te podatke lahko pripravi le na osnovi obračunanih potnih nalogov. Potnemu nalogu je priložena dokumentacija (poročilo), iz katere je razvidna vrsta izobraževanja (konferenca, seminar, kongres, gostovanje), čas in ostali podatki. Postavlja se sicer tudi vprašanje, kaj razumeti kot izobraževanje. Večino »izobraževanja« predstavljajo različne konference, na katerih učitelji sodelujejo z znanstvenimi in raziskovalnimi prispevki, ki so objavljeni v ustreznih publikacijah in predstavljajo osnovo za vrednotenje znanstvene odličnosti posameznikov in fakultete, za učitelje pa so tudi zahteva in nujni pogoj za napredovanje. Čistih izobraževanj pri učiteljih skorajda ni, saj na take oblike organ večinoma napotuje asistente, podatki za katere pa prosilko ne zanimajo. Obračunani potni nalogi so zaradi načina dela na fakulteti priloženi k izpiskom transakcijskega računa na dan izplačila potnih stroškov. Izpiski so vloženi v fascikle, in teh je za leto 2004 triinštirideset. Potrebno je pregledati vse fascikle in natančno prebrati priloge potnega naloga, da bi lahko naredili preglednico, ki bo vsebovala le delne podatke. Ostale stroške izobraževanja, ki niso obračunani na potnem nalogu (kotizacija, nočitev, prevozni stroški), je potrebno pregledati po računih, ker so ti stroški večinoma plačani na podlagi računov dobavitelja. Te podatke je na koncu potrebno združiti v skupni preglednici. Celotna dokumentacija za leto 2004 je arhivirana v arhivu in bi jo bilo za pripravo preglednice potrebno prinesti v računovodstvo, kar zaradi časovne stiske lahko poteka le postopoma. Celotni stroški posameznega izobraževanja se plačujejo zelo različno, kar pomeni, da je zbiranje podatkov po osebah zelo zamudno, ker organ nima prilagojene programske opreme. Organ ocenjuje, da bi bilo za pripravo teh podatkov potrebno skupaj porabiti okrog 100 ur. Organ je zato primeroma priložil zgolj 6 potnih nalogov zbrane dokumentacije o izobraževanju, in sicer po enega za vsakega člana vodstva organa, glede ostale dokumentacije v zvezi z izobraževanjem pa je zaprosil Pooblaščenca, da opravi pregled z lastnimi kapacitetami.  

Po telefonskem pozivu Pooblaščenca, je organ dne 21.6.2006 poslal še soglasja za dopolnilno delo pri drugi pravni osebi za leto 2004. Gre za soglasja za:
- prof. dr. ...., soglasji z dne 24.11.2003 in 22.9.2004,
- doc. dr. ...., soglasji z dne 24.11.2003 in 22.9.2004,
- mag. ...., soglasji z dne 22.9.2003 in 22.9.2004,
- doc. dr. ...., soglasje z dne 22.9.2004 in
- prof. dr. ...., soglasje z dne 9.9.2003.

Pritožba je utemeljena.

Prosilka je na organ naslovila več zahtev, ki jih je nato še dopolnjevala in spreminjala, zato  Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je v pritožbenem postopku, v skladu s I. odst. 247. čl. ZUP, odločal le o dostopu do tistih informacij, glede katerih je organ z odločbo, ki jo prosilka v celoti izpodbija, zavrnil prosilkino zahtevo. Pooblaščenec je tako odločal o dostopu do podatkov za leto 2004 o:
- izplačilih po sklenjenih podjemnih pogodbah za zaposlene docente, izredne in redne profesorje,
- izplačanih avtorskih honorarjih za zaposlene docente, izredne in redne profesorje in zunanje sodelavce,
- drugih oblikah zaposlitev docentov, izrednih in rednih profesorjev organa zunaj Univerze v Ljubljani,
- udeležbi docentov, izrednih in rednih profesorjev na vseh oblikah izobraževanja in
- dohodkih docentov, izrednih in rednih profesorjev iz izrednega študija.  

1. Ali je organ zavezanec
Organ je v izpodbijani zavrnilni odločbi kot glavni argument navedel, da je izredni študij v celoti financiran iz neproračunskih sredstev, zaradi česar glede podatkov, ki se nanašajo na izredni študij, naj ne bi bil zavezanec po ZDIJZ. Pooblaščenec je zato uvodoma presojal, ali je organ tudi v tistem delu njegove dejavnosti, ki se nanaša na izredni študij, zavezanec po ZDIJZ.

Kdo so zavezanci po ZDIJZ, je razvidno iz določbe I. odst. 1. čl. zakona, ki določa, da ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Iz navedene določbe izhaja, da ZDIJZ med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja (v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, ne le državne uprave), ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona. Ker ZDIJZ ob tem tudi sam pojem informacije javnega značaja definira zelo široko (po določbi I. odst. 4. čl. je namreč informacija javnega značaja vsaka tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, registra, dosjeja, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih), je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem.
 
Pooblaščenec na podlagi preučitve v nadaljevanju navedenih določb ugotavlja, da je organ pravna oseba javnega prava, in sicer javni zavod, ki izvaja javno službo v visokem šolstvu. Iz 2. čl. ZViS izhaja, da so visokošolski zavodi univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. V II. odst. 9. čl. ZViS je določeno, da za opravljanje javne službe v visokem šolstvu Republika Slovenija ustanavlja javne visokošolske zavode oziroma druge javne zavode – članice univerze in študentske domove. 10. čl. ZViS nadalje določa, da je univerza pravna oseba in da se v okviru univerze ustanovijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke strokovne šole in drugi zavodi – članice univerze.  Članice univerze imajo pravice in obveznosti, določene s tem zakonom, aktom o ustanovitvi univerze in statutom univerze. Članice univerze pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega zagotavlja sredstva Republika Slovenija, nastopajo v pravnem prometu s pooblastili, ki jih določa akt o ustanovitvi univerze in statut, v imenu in za račun univerze. V drugih primerih članice univerze nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom univerze. V 1. čl Statuta Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Statut) je določeno, da je Univerza v Ljubljani, katere ustanovitelj je Republika Slovenija, avtonomni izobraževalni, znanstvenoraziskovalni in umetniški visokošolski zavod s posebnim položajem. Univerzo sestavljajo članice. 13. čl. Statuta določa, da članice izvajajo nacionalni program visokega šolstva in nacionalni raziskovalni in razvojni program ter opravljajo druge, s tem statutom določene dejavnosti. V 30. čl. Statuta je določeno, da je članica univerze zavod brez pravne subjektivitete, ko v imenu in za račun univerze izvaja dejavnost v okviru nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega razvojnega in raziskovalnega programa, za katera zagotavlja sredstva Republika Slovenija. Pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa nastopa članica v imenu in za račun univerze. Članica univerze je hkrati zavod z lastnostjo pravne osebe in nastopa pri izvajanju dejavnosti iz 16. člena tega statuta v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.

Javna služba v visokem šolstvu se določi z nacionalnim programom visokega šolstva (43. čl. ZViS), ki opredeli cilje visokega šolstva, določi študijska, znanstveno-raziskovalna in umetniška področja nacionalnega pomena, opredeli dejavnosti, potrebne za razvoj in učinkovito delo v visokem šolstvu, določi standarde za opravljanje visokošolske dejavnosti in določi okvirni obseg potrebnih sredstev za izvedbo nacionalnega programa (44. čl. ZViS). Nacionalni program sprejme Državni zbor (I. odst. 45. čl. ZViS). Nacionalni program visokega šolstva izvajajo javni visokošolski zavodi, drugi zavodi – članice univerz, skupnost študentov in študentski domovi (I. odst. 46. čl. ZViS).

Iz navedenih določb je torej razvidno, da je organ kot član Univerze v Ljubljani izvajalec javne službe in je kot tak v skladu s I. odst. 1. čl. zavezanec po ZDIJZ. Kot že rečeno, pa je za odločitev v konkretni zadevi pomembno razrešiti vprašanje, ali je organ zavezanec po ZDIJZ tudi v tistem delu njegove dejavnosti, ki se nanaša na izredni študij. Opozoriti je namreč potrebno, da izvajalci javnih služb, poleg javnopravne dejavnosti, zelo pogosto opravljajo tudi zasebnopravno dejavnost, dejavnost na trgu, ki je diametralno nasprotna javnopravni dejavnosti, pri čemer so izvajalci javnih služb za posredovanje informacij javnega značaja zavezani le v tistem delu svoje aktivnosti, ki predstavlja izvajanje javne službe, ne pa tudi v ostalem delu svoje dejavnosti, ki ne predstavlja javne službe. Dostopne so namreč le tiste informacije, ki so javnega značaja, to pa ne morejo biti tiste, ki izvirajo iz zasebne dejavnosti načeloma zavezanega subjekta. To izhaja iz namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju izvajanja nadzora nad subjekti, ki delujejo v javnem interesu, oziroma ki so v primeru javnih služb izvajalci servisnega dela javnega sektorja (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 136).

Pooblaščenec ocenjuje, da tudi izredni študij spada v okvir javne službe, ki jo izvaja organ, zato je organ tudi v tistem delu njegove dejavnosti, ki se nanaša na izredni študij, zavezanec po ZDIJZ. I. odst. 89. čl. Statuta določa, da študij na univerzi poteka v okviru nacionalnega programa visokega šolstva po študijskih programih, ki jih sprejmejo senati članic univerze s soglasjem senata univerze, v 90. čl. pa je določeno, da se študij izvaja kot redni ali izredni. Študij se organizira kot izredni, kadar to dopuščajo lastne kadrovske in prostorske možnosti članice, ki program izvaja, in če narava študija dopušča, da se del študija izvaja brez osebne navzočnosti študenta, ne da bi zaradi tega trpela njegova kakovost. Članica, ki izvaja program študija kot izredni študij, je dolžna organizirati za študente izrednega študija oblike pedagoškega dela (predavanja, konzultacije, vaje, kolokviji ipd.) v skladu z veljavnim študijskim programom. V tem primeru mora posebej organizirani del pedagoškega dela obsegati najmanj 30 odstotkov obsega pedagoškega dela za študente rednega študija (91. čl. Statuta). Izredni študij mora biti po vsebini in zahtevnosti enak rednemu. Če se v okviru rednega študija zahtevajo posebni pogoji za pristop k izpitu ali za zagovor diplomskega dela, velja to tudi za izredni študij iste smeri. Študent izrednega dodiplomskega študija, se lahko pod pogoji, ki jih predpiše članica s pravili, prepiše iz izrednega na redni študij. Tudi študent rednega dodiplomskega študija se lahko pod pogoji, ki jih predpiše članica s pravili, prepiše iz rednega na izredni študij (92. čl. Statuta). 93. čl. Statuta nadalje določa, da so študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki se izkazuje z diplomo univerze, dodiplomski in podiplomski. Razvrščajo se v tri stopnje:
a) prva stopnja:
- visokošolski strokovni študijski programi,
- univerzitetni študijski programi,
b) druga stopnja:
- magistrski študijski programi,
c) tretja stopnja:
- doktorski študijski programi.
Študijski programi prve stopnje so dodiplomski študijski programi, študijski programi druge in tretje stopnje pa so podiplomski študijski programi. Enako razvrstitev študijskih programov za pridobitev izobrazbe v 33. čl. določa tudi ZViS, v 34. čl. ZViS pa je določeno, da študijske programe organizirajo in izvajajo univerze, fakultete in umetniške akademije.  

Iz navedenih določb Statuta izhaja, da tako redni, kot izredni študij, potekata v okviru nacionalnega programa visokega šolstva, ki določa javno službo v visokem šolstvu in da je izredni študij zgolj ena izmed možnih oblik organiziranja študija v okviru nacionalnega programa visokega šolstva. Do istega zaključka pridemo tudi s sistematično razlago ZViS. Ta namreč omenja izredni študij zgolj na enem mestu, in sicer v 37. čl., ki ima naslov »študijsko leto in obseg predavanj«. V II. odst. omenjenega člena je določeno, da če narava študija to omogoča, se ne glede na določbe iz prvega in drugega odstavka tega člena s študijskim programom lahko prilagodita organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj možnostim študentov (izredni študij). Prilagoditev se opravi na način in po postopku, določenem s statutom. Iz omenjene določbe je jasno razvidno, da gre pri izrednem študiju le za tehnično drugačno izvedbo študija oziroma dobesedno za »možnostim študentov prilagojeno organizacijo in časovno razporeditev predavanj, seminarjev in vaj«. Zgolj dejstvo, da izredni študij ni financiran direktno iz proračuna, pa ne pomeni, da v tem delu ne gre za javno službo. Javna služba pomeni takšno ureditev posameznih dejavnosti, da njihovo izvajanje zagotavlja država. Država mora določene dejavnosti zagotavljati kot javno službo zaradi odsotnosti delovanja tržnih mehanizmov oziroma, ker bi podvrženost tržnim zakonitostim vodila do hudih motenj v delovanju družbe, neenakomerni porazdeljenosti posameznih dobrin oziroma storitev in bi v končni posledici privedla do pojavov neenakosti ter socialne, družbene nepravičnosti. Izvajanje dejavnosti visokošolskega študija spada med tipične dejavnosti, ki se izvajajo kot javna služba, saj mora biti ta javna dobrina med posameznike porazdeljena čim bolj enakomerno. Iz tega razloga gre pri rednem kot tudi pri izrednem študiju za javni dobrini, ki se naj ne bi pridobivali izključno preko tržnega sistema. Kot je bilo že pojasnjeno, se tudi izredni študij izvaja v okviru nacionalnega programa visokega šolstva in je del omenjenega programa, ki določa javno službo v visokem šolstvu. Po vsebini in zahtevnosti mora biti izredni študij enak rednemu študiju in kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu za pridobitev izobrazbe, bodisi kot redni, bodisi kot izredni študent, si pridobi v pravnem redu veljavno izobrazbo in dobi diplomo, ki je javna listina. Da gre tudi pri izrednem študiju za izvajanje javne službe, pa je nenazadnje razvidno tudi iz bilance organa, saj je predstavnica organa na ogledu dne 10.5.2006 Pooblaščencu pojasnila, da se tako izredni, kot redni študij vodita pod skupno bilančno postavko »prihodki in odhodki za izvajanje javne službe«, organ pa zgolj za potrebe lastnih analiz vodi interne analize posebej za redni in posebej za izredni študij, in sicer po virih sredstev.

2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja in v 1. členu vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz  2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Informacija javnega značaja je po določilu I. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

V zvezi s vprašanjem, ali gre za informacije javnega značaja, je Pooblaščenec najprej ugotavljal, kateri izmed dokumentov, s katerimi organ razpolaga in ki jih je Pooblaščenec od organa prejel, sploh vsebuje podatke, ki jih je od organa zahtevala prosilka in o katerih Pooblaščenec odloča v konkretnem pritožbenem postopku. Pooblaščenec zaključuje, da gre za naslednje dokumente:
- seznam izplačil avtorskih honorarjev, podjemnih pogodb, dohodkov iz dejavnosti in nagrad za leto 2004, ki ga je organ poslal na Davčno upravo RS (seznam vsebuje redno zaposlene na organu in zunanje sodelavce),
- seznam izplačanih avtorskih honorarjev za leto 2004 na izrednem študiju in študiju na daljavo v Ljubljani in centrih (seznam vsebuje redno zaposlene na organu in zunanje sodelavce),
- seznam (kartice) avtorskih honorarjev za redni študij za leto 2004 (seznam vsebuje redno zaposlene na organu in zunanje sodelavce),
- soglasja za dopolnilno delo pri drugi pravni osebi za leto 2004 za:
   - prof. dr. ....,
   - doc. dr. ....,
   - mag. ....,
   - doc. dr. .... in
   - prof. dr. .....
- avtorsko pogodbo z dekanom prof. dr. Maksom Tajnikarjem in račun št. 218, oboje z dne 3.2.2004,
- avtorsko pogodbo z doc. dr. .... in račun št. 16/2004, oboje z dne 16.7.2004,
- dokumentacijo o izobraževanju.

Pooblaščenec ugotavlja, da vsi zgoraj navedeni dokumenti predstavljajo informacije javnega značaja, saj izpolnjujejo vse tri pogoje za obstoj informacije javnega značaja. Kot je razvidno iz dosedanje obrazložitve, gre za dokumente, ki so v posesti organa. Gre torej za informacije, s katerimi organ razpolaga in ki se nahajajo v pisni obliki, po oceni Pooblaščenca pa vsi našteti dokumenti izpolnjujejo tudi tretji pogoj, to je, da izvirajo iz delovnega področja organa. Pojem delovno področje iz 4. čl. ZDIJZ je namreč izredno širok in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, ponavadi določenih v področnih zakonih, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. O dometu pojma informacija javnega značaja pričajo tudi ureditve dostopa do informacij v drugih državah z daljšo kulturo odprtosti in javnosti. Tako v ZDA celo koledarji z razporedi sestankov ali lističe o telefonskih sporočilih posameznih uradnikov razumejo kot uradni dokument,…., kadar ti služijo nekemu uradnemu namenu organa in niso ustvarjeni samo za osebno rabo uradnika. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (več v doktorski disertaciji dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 148 - 149).

Zahtevani dokumenti se nanašajo na izplačila avtorskih honorarjev docentom, rednim in izrednim profesorjem in zunanjim sodelavcem, na izdana soglasja pedagogom EF UL za dopolnilno delo pri drugi pravni osebi, ter na potovanja v zvezi z izobraževanjem docentov, rednih in izrednih profesorjev. Dokumenti o izdanih soglasjih pedagogom, zaposlenim pri organu, za dopolnilno delo pri drugi pravni osebi ter dokumenti o potovanjih v zvezi z izobraževanjem docentov, rednih in izrednih profesorjev vsekakor izvirajo iz delovnega področja organa, saj se nanašajo na docente ter redne in izredne profesorje, ki so javni uslužbenci, zaposleni pri organu. Informacije javnega značaja pa so tudi dokumenti, ki se nanašajo na izplačila avtorskih honorarjev. Kot je bilo že pojasnjeno, izvajanje rednega in izrednega študija predstavlja javno službo, ki jo izvaja organ, zato vse informacije, ki se nanašajo na opravljanje javne službe, izvirajo iz delovnega področja organa in kot take predstavljajo informacije javnega značaja. Že na tem mestu pa Pooblaščenec poudarja, da gre pri dokumentih o izplačilih avtorskih honorarjev za informacijo javnega značaja zgolj v tistem delu, ko gre za izplačilo za opravljeno delo, ki predstavlja javno službo, torej ko gre za izplačila avtorskih honorarjev za opravljeno delo v zvezi z rednim in izrednim študijem (podrobneje o tem glej točko 4. obrazložitve te odločbe).

Po načelu prostega dostopa iz 5. čl. ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne vsem prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi III. odst. 17. čl. ZDIJZ, po kateri prosilcu ni potrebno pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, kar pomeni, da prosilcu za dostop do informacije javnega značaja ni treba izkazati pravnega interesa. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da organ je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja in da informacije, ki jih zahteva prosilka, predstavljajo informacije javnega značaja, je v nadaljevanju presojal le še, ali katerikoli del zahtevanih dokumentov morebiti predstavlja kakšno od izjem od prostega dostopa do zahtevane informacije, ki so opredeljene v I. odst. 6. čl. ZDIJZ. Ker je prosilkina zahteva zelo obsežna, jo je Pooblaščenec obravnaval po sklopih.

3. O podatkih o izplačilih po sklenjenih podjemnih pogodbah za zaposlene docente, izredne in redne profesorje v letu 2004
Prosilka je zahtevala podatke o izplačilih po sklenjenih podjemnih pogodbah za zaposlene docente, izredne in redne profesorje. 72. čl. Pravilnika o plačah in drugih prejemkih iz rednega delovnega razmerja ter o izplačilih in drugih prejemkih iz pogodbenega razmerja na Ekonomski fakulteti (v nadaljevanju Pravilnik) določa, da se po pogodbah o delu izplačujejo dela zunanjim pogodbenim sodelavcem. Iz navedenega izhaja, da zaposleni docenti, izredni in redni profesorji ne prejemajo izplačil po podjemnih pogodbah. Pooblaščenec je kljub temu opravil primerjavo kartic podjemnih pogodb za redni študij za leto 2004 ter seznamov izplačil po pogodbah o delu za leto 2004 na eni in seznamom zaposlenih pedagogov na dan 31.12.2004 na drugi strani in ugotovil, da v letu 2004 dejansko nobeden izmed zaposlenih docentov, izrednih in rednih profesorjev ni prejel izplačila po podjemni pogodbi oziroma pogodbi o delu. Upoštevajoč navedeno, Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja v smislu I. odst. 4. čl. ZDIJZ ne obstaja, saj organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval podatke o izplačilih po sklenjenih podjemnih pogodbah za zaposlene docente, izredne in redne profesorje. Zahteva prosilke je torej v delu, ko od organa zahteva podatke o izplačilih po sklenjenih podjemnih pogodbah za zaposlene docente, izredne in redne profesorje, neutemeljena, saj omenjeni dokumenti ne obstajajo.

4. O podatkih o izplačanih avtorskih honorarjih za zaposlene docente, izredne in redne profesorje in zunanje sodelavce v letu 2004
50. čl. Pravilnika določa, da se po pogodbah o avtorskem delu izplačujejo avtorski honorarji za naslednja dela:
- predavanja na podiplomskem študiju,
- predavanja na izrednem študiju in študiju na daljavo,
- predavanja na seminarjih in tečajih,
- priprava učbenikov, skript in drugih študijskih gradiv ter zbirk izpitnih vprašanj,
- raziskovalno delo,
- priprava študijskih programov,
- pisanje poročil za habilitacijske postopke,
- pisanje nostrifikacijskih poročil oziroma poročil za priznavanje in vrednotenje izobraževanja,
- izdelava ocene primernosti teme doktorske disertacije in ocene predložene doktorske disertacije,
- izvedeniško mnenje v imenu avtorja (ne fakultete),
- prevodi in
- druga avtorska dela.

Na tem mestu je potrebno ponovno opozoriti, da so izvajalci javnih služb za posredovanje informacij javnega značaja zavezani le v tistem delu svoje aktivnosti, ki predstavlja izvajanje javne službe, kar pomeni, da tiste informacije, ki izvirajo iz zasebne dejavnosti po ZDIJZ zavezanega subjekta, niso informacije javnega značaja. Iz navedenega izhaja, da gre pri dokumentih o izplačilih avtorskih honorarjev za informacijo javnega značaja zgolj v tistem delu, ko gre za izplačilo za opravljeno delo, ki predstavlja javno službo, torej ko gre za izplačila avtorskih honorarjev za opravljeno delo v zvezi z rednim in izrednim študijem. Izmed del, ki so primeroma našteta v 50. čl. Pravilnika, tako po mnenju Pooblaščenca vsekakor predstavljajo informacijo javnega značaja podatki o izplačanih avtorskih honorarjih za predavanja na podiplomskem študiju (1. alineja 50. čl.) in za predavanja na izrednem študiju in študiju na daljavo (2. alineja 50. čl.).   

Podatek o izplačanem avtorskem honorarju predstavlja podatek o zaslužku prejemnika avtorskega honorarja in je kot tak v osnovi osebni podatek po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in 113/2005, v nadaljevanju ZVOP-1). Razkritje takšnega podatka bi torej lahko pomenilo kršitev ZVOP-1, kar pomeni, da je podana izjema od dostopa iz 3. točke I. odst. 6. čl. ZDIJZ. Vendar pa Pooblaščenec opozarja na določbo 1. alineje III. odst. 6. čl. ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

Pooblaščenec meni, da gre v konkretnem primeru pri izplačilih avtorskih honorarjev za porabo javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je Pooblaščenec pri opredelitvi pojma javnih sredstev oprl na določbe Zakona o računskem sodišču (Ur. l. RS, št. 11/2001, v nadaljevanju ZRacS-1). ZRacS-1 namreč v I. odst. 20. čl. določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev, iz V. odst. istega člena, ki določa, kdo so uporabniki javnih sredstev po ZRacS-1, pa je moč razbrati, katera sredstva predstavljajo javna sredstva. V. odst. 20. čl. ZRacS-1 je določeno, da je po ZRacS-1 uporabnik javnih sredstev:    
1. pravna oseba javnega prava ali njena enota;
2. pravna oseba zasebnega prava, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega:
- da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti;   
- da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije;
- da je gospodarska družba, banka ali zavarovalnica, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež;
3. da je fizična oseba, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega:
- prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti;
- da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije.

Iz navedene določbe ZRacS-1 izhaja, da spada med uporabnike javnih sredstev vsaka oseba (pravna ali fizična), če izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije. Kot je bilo že pojasnjeno v točki 1. obrazložitve te odločbe, organ v delu, ko v okviru nacionalnega programa visokega šolstva izvaja študij, izvaja javno službo, in sicer tako v primeru rednega, kot izrednega, dodiplomskega in podiplomskega študija. Organ je torej v delu, ko izvaja študij kot javno službo, uporabnik javnih sredstev. Iz določbe V. odst. 20. čl. ZRacS-1 izhaja logičen sklep, da pojem javnih sredstev ne zajema zgolj proračunskih sredstev, pač pa tudi sredstva, ki jih izvajalec javne službe za izvajanje javne službe pridobi iz drugih virov. Do istega zaključka pridemo tako z jezikovno razlago, kot tudi z logično razlago (argumentum a contrario) 1. alineje III. odst. 6. čl. ZDIJZ. Zakonodajalec je namreč zapisal, da se dostop do informacije dovoli, če gre za porabo javnih sredstev in ne, da se dostop dovoli, če gre (zgolj) za porabo proračunskih sredstev. Če bi zakonodajalec želel določiti dostop zgolj do tistih informacij, ki so vezana na porabo proračunskih sredstev, bi to nedvomno izrecno zapisal, a tega ni storil. Zaradi tega je po oceni Pooblaščenca potrebno pojem javne porabe iz 1. alineje III. odst. 6. čl. razumeti širše, in sicer v smislu definicije, ki izhaja iz zgoraj citirane določbe V. odst. 20. čl. ZRacS-1. Četudi v primeru izplačil avtorskih honorarjev za opravljeno delo v zvezi s študijem (bodisi rednim, bodisi izrednim ter bodisi dodiplomskim, bodisi podiplomskim) ne gre za neposredno, niti za posredno porabo proračunskih sredstev, pa nedvomno gre za porabo javnih sredstev. Gre za porabo sredstev, ki so jih študentje plačali za javno službo (izvajanje izrednega študija), ki jo po zakonu izvaja organ. Zahtevo po transparentnosti porabe javnega denarja je zato glede na III. odst. 6. čl. potrebno raztegniti tudi na ta sredstva, torej na šolnine, ki jih študenti plačujejo za izredni in podiplomski študij, saj tudi poraba teh sredstev sodi v javno interesno sfero.

Ne glede na to, da gre pri podatkih o izplačilih avtorskih honorarjev za opravljeno delo v zvezi z rednim in izrednim študijem za podatke o porabi javnih sredstev in je potrebno dostop do zahtevane informacije razkriti že na podlagi 1. alineje III. odst. 6. čl. ZDIJZ, pa je Pooblaščenec podredno izvedel tudi tako imenovani test javnega interesa. Omenjeni test je opredeljen v II. odst. 6. čl. ZDIJZ, po katerem se ne glede na določbe I. odst. 6. čl. ZDIJZ (ki določa 11 izjem od prostega dostopa) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v naslednjih primerih:
- za podatke, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti;
- za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije, s katero ima Republika Slovenija sklenjeno mednarodno po¬godbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov;
- za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi davčnih podatkov, ki jih organom v Republiki Sloveniji posreduje organ tuje države;
- za podatke iz 4. točke prvega odstavka tega člena;
- za podatke iz 5. točke prvega odstavka.

Z uvedbo testa javnega interesa v ZDIJZ se je Republika Slovenija pridružila tistim demokratičnim državam, ki, kadar gre za javni interes, tudi zakonsko določene izjeme od dostopa do informacij javnega značaja obravnavajo s pridržkom. Ta test namreč odpira širok manevrski prostor za razkrivanje informacij, ki bi sicer, glede na zakonsko določene izjeme, morale ostati zaprte. Gre za test tehtanja. Pri uporabi tega testa je potrebno odločiti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z zapiranjem informacije, pri tem pa se je vendarle potrebno zavedati, da je test javnega interesa izjema izjem, ki se mora uporabljati premišljeno in le takrat, kadar se z njegovo pomočjo odkrivajo dejstva, ki pripomorejo k razumevanju tistega, kar je posebnega pomena za širšo javnost. Potrebno je torej razlikovati med informacijami, katerih razkritje je v interesu javnosti ter informacijami, ki so za javnost zgolj zanimive.  

Pooblaščenec ocenjuje, da je v konkretnem primeru javni interes glede razkritja podatkov o izplačilih avtorskih honorarjev za opravljeno delo v zvezi z rednim in izrednim študijem močnejši od javnega interesa oziroma interesa drugih oseb za omejitev dostopa. Pooblaščenec je namreč tekom postopka ugotovil, da prihaja na področju visokega šolstva do obsežnega prepletanja javne in zasebne sfere, kar se odraža v netransparentnosti in obenem onemogoča javni nadzor nad izvajanjem visokošolskega študija tudi v tistem delu, ki nesporno predstavlja javno službo in bi moral biti podvržen najstrožjemu režimu po ZDIJZ. V javnem interesu je namreč, da izvajalci javnih služb v visokem šolstvu svoje delo opravljajo dobro, profesionalno, predvsem pa strokovno. V javnem interesu pa je tudi transparentnost porabe sredstev, ki jih izvajalec javne službe pridobi s strani študentov za izvajanje javne službe, kar pomeni, da je v interesu javnosti vedeti, komu konkretno je organ zaupal predavanja na študiju, na katerem študenti pridobijo veljavno izobrazbo in diplomo oziroma drugo javno listino, ter koliko je predavatelju (bodisi zaposlenemu pri organu, bodisi zunanjemu sodelavcu) za opravljeno delo plačal. Potrebno je namreč opozoriti tudi na določbo II. odst. 48. čl. Zakona o zavodih, po katerem sme zavod uporabiti presežek prihodkov nad odhodki le za opravljanje in razvoj dejavnosti, če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno. Gre za določbo, ki odraža neprofitno oziroma nepridobitno statusno naravnanost zavodov in s tem tudi organa kot zavoda. Kot je bilo že pojasnjeno, predstavljajo sredstva, ki jih organ pridobi od študentov, plačilo javne službe, kot taka pa predstavljajo prihodek zavoda. Iz analize po virih sredstev za obdobje od 1.1.2004 do 31.12.2004 za izredni študij je razvidno, da je imel organ v letu 2004 skupno za 853.264.222,93 SIT prihodkov (od tega npr. samo od prodaje izrednega študija 302.331.114,91 SIT) ter skupno za 338.218.214,91 SIT odhodkov. Gre torej za enormna sredstva, ki jih organ pridobiva s strani študentov za izvajanje izrednega študija, ki se prav tako kot redni študij, opravlja v režimu javne službe. Na tem mestu je potrebno opozoriti, da ZDIJZ pomeni izvajanje pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki služi trem funkcijam: demokratični, nadzorni in gospodarski, pri čemer je v konkretni zadevi osrednjega pomena druga funkcija. Funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nad pravilnostjo dela javnih oblasti ter nad porabo javnega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Prav funkcija nadzora javnosti je značilnost temeljne človekove pravice dostopa do javnih informacij. Za enega od razlogov za uveljavitev te pravice namreč v teoriji zasledimo politični nadzor s strani javnosti (več v doktorski disertaciji Urške Prepeluh, str. 21). V tej zadevi je prišla še posebej do izraza funkcija nadzora nad porabo javnih sredstev. Ta pravica namreč omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in širšega javnega sektorja, kamor sodi tudi organ in s tem pospešuje zavedanje odgovornosti vseh, ki upravljajo z javnim denarjem in izvajajo javne službe ali javna pooblastila, ki so jim bila podeljena s strani države. Javnost namreč lahko le s pomočjo načel, ki jih pozna pravo dostopa do javnih informacij, preveri pravilnost odločitev organov ter spoštovanje pravnih in drugih pravil ter preprečuje zlorabe in korupcijo. Razkritje podatkov o izplačanih avtorskih honorarjih v okviru izvajanja javne službe v visokem šolstvu pa je nenazadnje v javnem interesu tudi zato, ker ravno sedaj v javnosti poteka široka debata o reformah v sistemu javnega visokega šolstva.  

Pooblaščenec torej zaključuje, da je organ dolžan omogočiti dostop do podatkov o izplačanih avtorskih honorarjih za zaposlene docente, izredne in redne profesorje in zunanje sodelavce v letu 2004, in sicer tako na podlagi 1. alineje III. odst. 6. čl., kot tudi na podlagi II. odst. 6. čl. ZDIJZ.

V zvezi s prosilkino zahtevo za dostop do podatkov o izplačanih avtorskih honorarjih za zaposlene docente, izredne in redne profesorje in zunanje sodelavce je Pooblaščenec od organa pridobil naslednje dokumente:
- seznam izplačil avtorskih honorarjev, podjemnih pogodb, dohodkov iz dejavnosti in nagrad za leto 2004, ki ga je organ poslal na Davčno upravo RS (seznam vsebuje redno zaposlene na organu in zunanje sodelavce),
- seznam izplačanih avtorskih honorarjev za leto 2004 na izrednem študiju in študiju na daljavo v Ljubljani in centrih (seznam vsebuje redno zaposlene na organu in zunanje sodelavce) in
- seznam (kartice) avtorskih honorarjev za redni študij za leto 2004 (seznam vsebuje redno zaposlene na organu in zunanje sodelavce).

Seznam izplačil avtorskih honorarjev, podjemnih pogodb, dohodkov iz dejavnosti in nagrad za leto 2004, ki ga je organ poslal na Davčno upravo RS, vsebuje tudi informacije o izplačilih, ki se ne nanašajo na izvajanje javne službe in zato v tem delu dokument ne predstavlja informacije javnega značaja. V celoti pa predstavljata informacijo javnega značaja preostala dva seznama, to je seznam izplačanih avtorskih honorarjev za leto 2004 na izrednem študiju in študiju na daljavo v Ljubljani in centrih in seznam (kartice) avtorskih honorarjev za redni študij za leto 2004, saj se nanašata na izplačila avtorskih honorarjev za opravljeno delo na rednem in izrednem študiju ter študiju na daljavo, kar vse sodi v okvir izvajanja javne službe. Omenjena seznama hkrati v celoti predstavljata dokument s podatki, ki jih zahteva prosilka, saj se nanašata na izplačila avtorskih honorarjev tako docentom, rednim in izrednim profesorjem, kot zunanjim sodelavcem.

Na podlagi navedenega je Pooblaščenec zaključil, da mora organ prosilki posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- seznama (kartice) avtorskih honorarjev za redni študij v letu 2004,
- seznama izplačanih avtorskih honorarjev na izrednem študiju v Ljubljani v letu 2004,
- seznama izplačanih avtorskih honorarjev na izrednem študiju v centrih v letu 2004,
- seznama izplačanih avtorskih honorarjev na študiju na daljavo v Ljubljani v letu 2004,
- seznama izplačanih avtorskih honorarjev na študiju na daljavo v centrih v letu 2004,
pri čemer mora organ na vseh posredovanih fotokopijah dokumentov na vsaki strani dokumenta v vrstici nad pričetkom seznama prejemnikov avtorskih honorarjev prekriti številko konta ter opis konta (»avtorski honorarji« oziroma »avtorski honorarji – davčni zavezanci«). Iz podatka, ali so osebe, ki se nahajajo na seznamu, tudi davčni zavezanec, je namreč razvidno, ali so te osebe skupno prejele avtorske honorarje (tudi tiste, ki morebiti niso v zvezi z opravljanjem javne službe) v takšni višini, da so že zavezane za plačilo davka, to pa kaže na njihovo premoženjsko stanje. Podatek o premoženjskem stanju osebe pa je osebni podatek, ki ni v ničemer povezan s porabo javnih sredstev, prav tako pa ne gre za podatek, ki bi bil posebnega pomena za širšo javnost v smislu  II. odst. 6. čl. ZDIJZ. V zvezi s podatkom o premoženjskem stanju docentov, rednih in izrednih profesorjev ter zunanjih sodelavcev torej določbi 1. alineje III. odst. 6. čl. in II. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki obe predstavljata izjemo od izjem, ne prideta v poštev, zato je potrebno številko konta ter opis konta pri posredovanju zgoraj navedenih dokumentov izbrisati.

Organ mora podatke o številki konta ter opis konta izbrisati na podlagi 7. čl. ZDIJZ, po katerem v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (gre za informacije, ki predstavljajo kakšno izmed izjem od prostega dostopa) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). Organ mora omenjene podatke  izbrisati na način iz 21. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, v nadaljevanju: Uredba), ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki.
   
5. O podatkih o udeležbi docentov, izrednih in rednih profesorjev na vseh oblikah izobraževanja v letu 2004
Organ je v zvezi z udeležbo docentov, izrednih in rednih profesorjev na vseh oblikah izobraževanja v skladu z dogovorom Pooblaščencu primeroma poslal zgolj 6 potnih nalogov z zbrano dokumentacijo o izobraževanju, in sicer po enega za vsakega člana vodstva organa. Pooblaščenec uvodoma poudarja, da je lahko kljub temu, da organ ni posredoval vseh dokumentov o izobraževanju, ki jih je prosilka zahtevala, meritorno, to je vsebinsko, odločil o pritožbi, saj v obravnavani zadevi vpogled v vsak konkretni dokument za odločitev o dostopu do informacije javnega značaja ni bil potreben.

Po pregledu šestih vzorcev dokumentacije o izobraževanju je Pooblaščenec ugotovil, da dokumentacija za vsako posamezno izobraževanje sestoji iz »Naloga za službeno potovanje«, h kateremu je priložena še vsa ostala dokumentacija o konkretnem potovanju, in sicer »Račun potnih stroškov«, »Poročilo o opravljeni službeni poti« ter »potrdilo o vseh stroških, povezanih s konkretnim potovanjem« (računi ipd.). Iz samega obrazca z naslovom »Nalog za službeno potovanje« so razvidni naslednji podatki:
- kdo se je udeležil izobraževanja,
- na katerem delovnem mestu je zaposlen,
- kraj prebivališča udeleženca izobraževanja,
- dan in ura odhoda,
- po čigavem nalogu je oseba potovala,
- s kakšno nalogo je oseba potovala (navedba konference, zasedanja ipd.),
- koliko časa je potovanje trajalo,
- katero prevozno sredstvo je bilo uporabljeno,
- kdo je plačal potne stroške,
- višina dnevnice v SIT in
- višina odobrenega izplačila predujma v SIT.

V zvezi z navedbo organa, da je vprašljivo, kaj je razumeti z izobraževanjem, Pooblaščenec poudarja, da je iz prosilkine zahteve z dne 5.10.2005 jasno razvidno, katere podatke želi prosilka pridobiti. Prosilka je namreč izrecno navedla, da želi podatke o udeležbi na vseh vrstah izobraževanja, usposabljanja in izmenjavah izkušenj doma in v tujini – od kongresov, konferenc, seminarjev, do gostovanj na tujih univerzah, in sicer koliko časa je izobraževanje trajalo, kje je potekalo in kdo je izobraževanje plačal. Prosilka torej zahteva natanko tiste podatke, ki so razvidni iz vsakega posameznega obrazca z naslovom »Nalog za službeno potovanje«.

Na tem mestu Pooblaščenec ponovno opozarja na določbo 1. alineje III. odst. 6. čl. ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli tudi, če gre za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne fi