Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 16.02.2010
Naslov: Telekom Slovenije d.d. - Ministrstvo za gospodarstvo
Številka: 090-6/2010/2
Kategorija: Poslovna skrivnost, Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


Številka: 090-6/2010/2
Datum: 16. 2. 2010

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 23. 12. 2009, Telekoma Slovenije d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec),  zoper odločbo z dne 9. 12. 2009, št. 306-4/2009-121, Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarstvo, Urada za varstvo konkurence, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožbi se ugodi. Izpodbijana odločba se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.
2.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 1. 10. 2009 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Pri tem je navedel, da zoper podjetje Telekom Slovenije d.d., Cigaletova 15, Ljubljana organ vodi postopek zaradi kršitve 9. člena ZPOmK - 1 in 82. člena PES pod št. 306-75/2008. V citirani zadevi je organ dne 12. 8. 2009 izdal Povzetek relevantnih dejstev in podjetju določil 45 dnevni rok za odgovor. Vpogled v spise v zadevah, v katerih je organ ugotavljal skladnost koncentracije družbe UPC Telemach, širokopasovne komunikacije d.o.o. z drugimi kabelskimi operaterji, podjetje Telekom Slovenije d.d. potrebuje zaradi obrambe v postopku pod št. 306-75/2008. V Povzetku relevantnih dejstev z dne 12. 8. 2009 organ širokopasovni dostop preko kabelskega omrežja iz upoštevnega trga izključuje zaradi domnevne neprimerljivosti poslovnih modelov in geografske pokritosti omrežij, upoštevni trg pa določa nacionalno, medtem ko npr. iz javno objavljenih odločb izhaja, da je
prijavitelj UPC Telemach d.o.o. zatrjeval razširjenost kabelskega omrežja po celotni Sloveniji, organ pa je ožje določil geografski upoštevni trg, in se v utemeljitev skladnosti koncentracije skliceval na 9. člen ZEKom. Čeprav je podjetje Telekom Slovenije d.d. organ na navedeno opozoril že v 1. pripravljalni vlogi z dne 28.7.2009, se organ do navedenih očitkov v Povzetku relevantnih dejstev sploh ni opredelil. Kot to izhaja iz vsebine javno objavljenih odločb, je organ v zadevah, kjer je presojal dovoljenost koncentracije z določbami ZPOmK - 1, ugotavljal tudi relevantne podatke o razširjenosti in povezanosti kabelskih omrežij, medoperaterski ponudbi dostopa do interneta preko kabelskih omrežij, itd.. Gre za relevantne podatke o stanju trgu, pomembne za  obrambo Telekoma Slovenije d.d. v postopku pod opr. št. 306-75/2008. Po javno objavljenih podatkih je organ skladnost koncentracije presojal v naslednjih zadevah z naslednjimi odločbami:
odločba z dne 5. 2. 2003, št. 3071-61/2004-4 (Telemach, Pivka), odločba z dne  18. 8. 2003,  št.  3071-85/02-6 (Telemach,  BOMA Novo mesto d.o.o.); odločba z dne 18. 8. 2003, št. 3071-5/03-10 (Telemach, Panda); odločba z dne 20. 10. 2003, št. 3071-38/03-9 (Telemach, R Kanal); odločba z dne 6.11.2003, št. 3071-39/08-8 (Telemach, Signal d.o.o.); odločba z dne 1.12. 2003, št. 3071-41/03-7 (Telemach, KKS Predvor); odločba   z   dne   30. 9. 2005,   št.  306-50/2005-30   (koncentracija   UPC Telemach, širokopasovne komunikacije d.o.o., CATV - kabelsko prenosni sistemi Murska Sobota d.d.); odločba z dne 17.11.2006, št. 306-106/2006-6   (koncentracija UPC Telemach, širokopasovne komunikacije d.o.o. in Kabelsko razdelilni sistem Rotovž). odločba z dne 22. 3. 2007 (koncentracija UPC Telemach, širokopasovne komunikacije d.o.o., Ljubljanski kabel d.d.); odločba z dne 8. 9. 2008 (koncentracija UPC Telemach, širokopasovne komunikacije d.o.o., KRS -  kabelsko razdelilni sistem Tabor d.d.); odločba z dne 26. 6. 2009 (koncentracija Slovenia Broadband S.a.R.L:,
Luxemburg, UPC Telemach, širokopasovne komunikacije d.o.o.);  Telekom Slovenije d.d. zato od organa pisno zahteva, da mu zaradi zagotovitve pravice do obrambe dovoli čimprej vpogled v vse spise in v vso dokumentacijo v spisih, kjer je ugotavljal skladnost koncentracije družbe UPC Telemach d.o.o. z drugimi kabelskimi operaterji; zlasti v priglasitve in vse listine, v katerih so navedeni podatki o razširjenosti kabelskih omrežij in poslovnih modelih kabelskih operaterjev, ter mu omogoči pridobitev prepisov listin.
Prav tako je prosilec od organa zahteval, da mu posreduje naslednje odločbe, ki niso objavljene na njegovi spletni strani:
-    odločba z dne 22. 3. 2007 (koncentracija UPC Telemach, širokopasovne komunikacije d.o.o., Ljubljanski kabel d.d.);
-    odločba z dne 8. 9. 2008 (koncentracija UPC Telemach, širokopasovne komunikacije d.o.o., KRS - Kabelsko razdelilni sistem Tabor d.d.);
-    odločba z dne 26. 6. 2009 (koncentracija Slovenia Broadband S.a.R.L, Luxemburg, UPC Telemach, širokopasovne komunikacije d.o.o.).
Prosilec navaja, da pravno podlago za zahtevo predstavlja 82/11. člen ZUP v zvezi s 15. členom ZPOmK -1 in določbe ZDIJZ.

Dne 8. 10. 2009 je prosilec zahtevo dopolnil in navedel, da pri svoji vloženi zahtevi z dne 1. 10. 2009 vztraja in jo v delu, kjer se nanaša na zahtevo za vpogled v citirane spise, kjer je organ dovoljeval koncentracijo družbe Telemach d.o.o. oz. UPC Telemach d.o.o., natančneje določa na način, da zahteva:
-    vpogled v vse priglasitve koncentracije;
-    vpogled v vse druge listine v spisu (listine, ki jih je organu posredoval priglasitelj oz. drugi subjekti na podlagi zahteve organa oz. listine, ki jih je pridobil organ v okviru analize trga), ki se nanašajo na razširjenost in kapaciteto    kabelskih    omrežij    priglasitelja    in    družb,    udeleženih   v koncentraciji, poslovne modele na medoperaterski ravni; število kabelskih naročnikov, itd..
-    vpogled v vse listine, s katerimi je priglasitelj obveščal Urad o izpolnitvi naloženih obveznosti.
Prosilec zlasti zahteva vpogled v naslednje listine oz. podatke, na podlagi katerih organ izvaja naslednje zaključke po posameznih javno objavljenih odločbah:
-    odločba z dne 5. 2. 2003, št. 3071-61/2002-4: tč. 11 (geografska razširjenost kabelskih omrežij); 12 (število kabelskih priključkov po operaterjih), 14 (število kabelskih priključkov in razširjenost omrežja), 36 (razširjenost in povezanost kabelskih omrežij), 37 (razširjenost in povezanost kabelskih omrežij),    44 (razširjenost in povezanost kabelskih omrežij), 48 (medoperaterska ponudba s strani kabelskih  operaterjev  ponudnikom dostopa do interneta), 51 (poslovna strategija UPC Telemach d.o.o.),
-    odločba z dne 18. 8. 2003, št. 3071-85/02-6: tč. 3 (podatki o številu naročnikov), 12 (razširjenost in povezanost kabelskih omrežij); 13 (podatki o številu naročnikov, podatki ZKOS); 36, 37 (pokritost in povezanost kabelskih   omrežij); 38 (medoperaterska ponudba s strani kabelskih
operaterjev ponudnikom dostopa do interneta); 52 (strategija UPC kabelskih operaterjev ponudnikom dostopa do interneta); 52 (strategija UPC Telemach d.o.o.);
-    odločba z dne 20. 10. 2003, št. 3071-38/03-9: tč. 3 (podatki o številu naročnikov), 12, 13 (razširjenost in povezanost kabelskih omrežij), 14 (podatki o številu naročnikov, povezavi omrežij), 36, 37, 39, 44  podatki o obsegu in razširjenosti kabelskih omrežij), 48 (medoperaterska ponudba s strani kabelskih operaterjev ponudnikom dostopa do interneta), 52 (strategija UPC Telemach),
-    odločba z dne 6. 11. 2003, št. 3071-39/03-8: tč. 3 (podatki o številu naročnikov), 12, 13 (razširjenost in povezanost kabelskih omrežij), 14 (podatki o številu naročnikov, povezavi omrežij), 36, 37, 39, 44 (podatki o obsegu in razširjenosti kabelskih omrežij), 48 (medoperaterska ponudba s strani   kabelskih   operaterjev   ponudnikom   dostopa   do   interneta),   52 (strategija UPC Telemach),
-    odločba z dne 1. 12. 2003, št.  3071-41/03-7:  tč.  3  (podatki  o  številu naročnikov), 12, 13  razširjenost in povezanost kabelskih omrežij), 15 (podatki o številu naročnikov, povezavi omrežij), 37, 38, 40, 45 (podatki o obsegu in razširjenosti kabelskih omrežij), 48 (medoperaterska ponudba s strani   kabelskih   operaterjev   ponudnikom   dostopa   do   interneta),   52 (strategija UPC Telemach),
-    odločba z dne 30. 9. 2005, št.  306-50/2005-30: tč. 6 (podatki o številu priključkov, upravljanje z omrežji); 23, 24 (pokritost in povezanost kabelskih omrežij; zlasti tudi priglasitev ter vse listine, na podlagi katerih je organ izvedel   ožjo   določitev   trga),   44   (število   priključkov);   52   (cenovna primerjava);
-    odločba z dne 17. 11. 2006, št. 306-106/2006-6: tč. 6 (število naročnikov, razširjenost omrežij), tč. 7 (poslovni načrti udeleženk koncentracije, zlasti v zvezi   z   uvedbo   multifunkcijskih   storitev   »triple play«   in   VolP);   23 (nadgradnja kabelskega omrežja s strani družbe Telemach, dolgoročne pogodbe z imetniki tranzitne optične kabelske infrastrukture, vzpostavitev hrbtenične povezave), 36 (število priključkov);
-    odločba z dne 22. 3. 2007, št. 306-34/2006-7: tč. 4 (razširjenost kabelskega omrežja);   23   (plan   glede   nudenja   storitev,   vzpostavitev   dolgoročnih zakupnih pogodb, hrbtenična povezava med Ljubljano in Mariborom); 28 in 29; 30
-    odločba z dne 4. 9. 2008, št. 306-110/2008-6: tč.  5, tč.  16    (najem hrbteničnih delov zakupljenih vodov s strani kabelskih operaterjev) točka 22 (razširjenost kabelskih omrežij), 28, 29 (razširjenost optičnih omrežij);
-    odločba z dne 17. 6. 2009, št. 306-41/2009-8: tč. 29, tč. 32.

Organ je dne 21. 10. 2009 izdal sklep, številka: 306-4/2009-116, o podaljšanju roka za posredovanje zahtevanih informacij za 30 delovnih dni. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da gre v obravnavanem primeru za dokumente in listine, ki morebiti vsebujejo tudi podatke iz 6. člena ZDIJZ, ki jih je v skladu s 7. členom ZDIJZ (delni dostop) iz dokumentov potrebno izločiti in seznaniti prosilca s preostalo vsebino. Poleg tega pa dokumenti morebiti vsebujejo tudi poslovne skrivnosti ter druge poslovno občutljive podatke, ki jih je organ dolžan varovati v skladu z določili ZPOmK-1, zaradi česar organ prosilcu ne sme omogočiti neomejenega dostopa do vsebine zahtevanih dokumentov in listin. Slednje morebiti predstavljajo tudi sicer izjemo v skladu s 6. členom ZDIJZ in je zaradi navedenega potrebno zahtevo za posamezen dokument oziroma listino v celoti zavrniti. Ker organ zaradi obsežnosti zahtevanih informacij potrebuje več časa za posredovanje le-teh in zaradi morebitne izvedbe delnega dostopa, je organ v skladu s 24. členom ZDIJZ  podaljšal rok za 30 delovnih dni.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 9. 12. 2009, št. 306-4/2009-121, s katero je zahtevo za vpogled v spise v zadevah glede presoje koncentracij družbe UPC Telemach,   širokopasovne   komunikacije,   d.o.o., in sicer: upravni spis s pripadajočo dokumentacijo opr. št. 3071-61/2002, upravni spis s pripadajočo dokumentacijo opr. št. 3071-85/02, upravni spis s pripadajočo dokumentacijo opr. št. 3071-5/03, upravni spis s pripadajočo dokumentacijo opr. št. 3071-38/03, upravni spis s pripadajočo dokumentacijo opr. št. 3071-39/03, upravni spis s pripadajočo dokumentacijo opr. št. 3071- 41/03, upravni spis s  pripadajočo dokumentacijo opr.   št. 306-50/2005, upravni spis  s pripadajočo dokumentacijo opr. št. 306-106/2006, upravni spis s  pripadajočo dokumentacijo opr. št. 306- 34/2007, upravni spis s pripadajočo dokumentacijo opr. št. 306-110/2008, ter upravni spis s pripadajočo dokumentacijo opr. št. 306-41/2009, zavrnil.

V obrazložitvi navedene odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilca in njegovo dopolnitev, nato pa navedel, da ZPOmK-1 v 13. b členu ureja postopek dostopa do informacije javnega značaja zaradi specifične
narave postopkov pred organom. Iz četrtega odstavka 13. b člena ZPOmK-1 izhaja, da organ prosilcu za
dostop do informacij javnega značaja, ne glede na določbe ZDIJZ, zavrne dostop do podatkov, ki se nanašajo na tajnost vira, in podatkov, ki so poslovna skrivnost podjetij. Organ je pojasnil, da so podatki, ki jih podjetja posredujejo organu, praviloma zaupne narave. Zato je treba zagotoviti ustrezno varstvo po 13. b členu ZPOmK-1, kjer je urejena dolžnost varovanja le-teh. Kadar so podatki, ki so pridobljeni v okviru postopkov po ZPOmK-1, zaupne narave, mora organ pri svoji odločitvi o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja uporabiti ustrezne določbe ZPOmK-1, ki v tem primeru veljajo kot lex specialis glede na določbe ZDIJZ. Organ mora v postopku zbiranja podatkov in dokazov ves čas postopka, kot tudi po končanem postopku, paziti na dolžnost varovanja podatkov zaupne narave. Dolžnost varovanja le-teh in tako tudi podatkov, ki so poslovna skrivnost, v skladu s 13. a členom ZPOmK-1 veže javne uslužbence organa in tudi osebe, ki sodelujejo z organom pri izvajanju njenih nalog in pri tem pridejo v stik z zaupnimi podatki. Na ta način je zagotovljeno, da se v javnem
interesu, zaradi specifičnosti postopkov pred uradom, zavarujejo določeni instituti varstva zaupnih podatkov, zaradi česar morajo biti le-ti ustrezno varovani tudi nasproti tretji osebi, t.j. prosilcu za dostop do informacij javnega značaja. Namen takšne ureditve je varstvo pravic strank in javnega interesa. Vsakršno posredovanje informacij, ki se nanašajo na podatke, ki so zaupne narave, bi bilo v nasprotju z varstvom pravic strank in drugih oseb, ki organu posredujejo podatke. Prosilec je v predmetni zadevi zahteval vpogled v spise in odločbe v zadevah glede presoje koncentracij družbe UPC Telemach d.o.o. z drugimi kabelskimi operaterji. Organ pojasnjuje, da so v skladu z 22. členom ZPOmK-1 na spletni strani organa objavljene vse odločbe v zadevah glede presoje koncentracij družbe UPC Telemach d.o.o. z drugimi kabelskimi operaterji, zato v tem delu organ ni presojal zahteve, saj je v skladu s petim 6. člena ZDIJZ posredoval prosilcu napotilo, kje se zahtevana informacija nahaja. V nadaljevanju je organ tako presojal zahtevo prosilca, in sicer vpogled v spise v zadevah glede presoje koncentracij družbe UPC Telemach d.o.o. z drugimi kabelskimi operaterji. Iz spisov in dokumentov, za katero je prosilec vložil zahtevo, izhaja, da je družba UPC Telemach d.o.o. pomemben konkurent prosilcu, tj. družbi Telekom Slovenije, d.d., saj oba delujeta na trgu ponudbe programske vsebine. Že zgolj iz tega razloga organ ocenjuje, da bi lahko prišlo do neupravičenega vpogleda v zahtevane dokumente konkurenta in s tem do pridobivanja zaupnih podatkov o svojem konkurentu, zaradi česar bi lahko na ta način neupravičeno gradil prednost na trgu. Organ pri tem dodaja, da mora varovati podatke, ki jih organu posredujejo podjetja, kot poslovno skrivnost, zaradi česar je zakonsko urejeno varstvo le-teh. Takšna dolžnost varovanja zaupnih podatkov je veljala tako v ZPOmK kot tudi v ZPOmK-1. Spisi in dokumenti, za katere je prosilec vložil zahtevo, vsebujejo zaupne navedbe in takšne podatke, iz vsebine katerih je razvidno, da gre za poslovno občutljive podatke, in bi nedvomno nastala občutna in nepopravljiva škoda, če bi se z njimi seznanile tretje osebe. Na podlagi navedenega je organ v skladu z veljavno ureditvijo v 13. b členu ZPOmK-1 zahtevo prosilca za vpogled v upravne spise v zadevah glede presoje koncentracij družbe UPC Telemach d.o.o. z drugimi kabelskimi operaterji, utemeljeno zavrnil. Tudi Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. I Up 731/2005-5 zavzelo stališče, da je treba v vsakem posameznem primeru zahtevane informacije ugotoviti tudi, ali iz določb posameznega zakona, ki ureja določeno področje izvrševanja javnih nalog, ne izhaja prepoved posredovanja določenih podatkov. Tako prepoved je organ dolžan upoštevati ne glede na to, ali je izrecno določena, ali pa izhaja posredno iz posameznih določb področnega zakona. Organ še pojasnjuje, da v skladu z določbo petega odstavka 18. člena ZPOmK-1 niti stranke v postopku po ZPOmK-1 med drugimi ne morejo pregledovati in ne preslikavati podatkov, ki so poslovna skrivnost, podatkov, ki se nanašajo na tajnost vira, in zapisnika o posvetovanju in glasovanju. Zaradi navedenega je v četrtem odstavku 13. b člena ZPOmK-1 določena absolutna prepoved dostopa do navedenih treh skupin informacij nasproti prosilcu za dostop do informacij javnega značaja. Glede navedb prosilca v zvezi z zagotovitvijo pravice do obrambe v upravnem postopku opr. št. 306- 75/2008, s čimer prosilec prvenstveno utemeljuje predmetno zahtevo, organ opozarja na sedmi odstavek 18. člena ZPOmK-1, ki določa, da lahko organ podjetju, proti kateremu se vodi postopek, in priglasitelju, razkrije podatke, ki so poslovna skrivnost, če presodi, da njihovo razkritje zaradi zagotovitve pravice do obrambe objektivno prevlada nad interesom varovanja teh podatkov kot poslovne skrivnosti, pri čemer lahko organ odloži pregled podatkov, ki so poslovna skrivnost, vendar ne dlje kot do vročitve povzetka relevantnih dejstev. Glede na to, da zoper prosilca organ vodi postopek po ZPOmK-1, je prosilec v skladu z navedenim določilom ZPOmK-1 upravičen do opisanih podatkov, vendar le do tistih, ki jih je organ pridobil oziroma posredoval v zadevnem postopku zoper prosilca. Prav gotovo tega določila ni mogoče razlagati tako, da se sme zaradi priprave na obrambo v lastnem postopku pred organom vsakomur omogočati neomejen in absolutni dostop do celote podatkov v vseh drugih spisih in odločbah organa, v predmetni zahtevi vpogled v spise v zadevah glede presoje koncentracij družbe UPC Telemach d.o.o., kjer prosilec ni stranka postopka v smislu določil ZPOmK- 1. Določila ZPOmK-1 o dolžnosti organa varovati zaupne podatke posameznih konkurentov bi bila neučinkovita, če bi bile v postopku po ZDIJZ vse informacije in dokumenti iz upravnih spisov organa brez slehernih zadržkov dostopne konkurentu ali drugi osebi zgolj na podlagi argumenta pravice do uveljavljanja pravnega varstva, v konkretnem postopku, ki še teče zoper stranko pred organom.

Zoper navedeno odločitev organa je prosilec dne 28. 12. 2009 pri organu vložil pritožbo, v kateri navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 237. členu ZUP v zvezi s 15/11. členom ZDIJZ in pritožbenemu organu predlaga, da pritožbi prosilca zoper izpodbijano odločbo organa v celoti ugodi, izpodbijano odločbo v celoti
odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje ter mu v plačilo naloži tudi pritožbene stroške pritožnika v 15 dneh, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, da ne bo izvršbe. Pri tem dodaja, da je organ zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na 13b/IV. člen ZPOmK -1, z obrazložitvijo, da bi bil vpogled v navedene podatke neupravičen iz razloga, ker je družba UPC Telemach d.o.o. pomemben konkurent prosilca, ker oba delujeta na trgu ponudbe programske vsebine, in iz razloga, ker naj bi šlo za poslovno občutljive podatke. Prosilec meni, da je ravnanje organa, ki je zahtevo zavrnil s sklicevanjem, da naj bi vpogled v zahtevane dokumente konkurenta bil neupravičen iz razloga, ker naj bi bila UPC Telemach in prosilec konkurenta na trgu programske vsebine, neutemeljeno. Prosilec je za vpogled v navedene spise zaprosil zaradi potreb obrambe v postopku pred prvostopenjskim uradom pod opr. št. 306-75/2008, kjer se vodi
postopek ugotavljanja zlorabe prevladujočega položaja. V predmetnem postopku je prvostopenjski upravni  organ upoštevni trg določil drugače, kot ga je določil v postopkih, kjer je ugotavljal skladnost koncentracije družbe Telemach z ostalimi kabelskimi operaterji. Tudi dejstva, ki jih prvostopenjski organ v zvezi z določitvijo upoštevnega trga ugotavlja v postopku pod opr. št. 306-75/2008 in kot izhajajo iz Povzetka relevantnih dejstev z dne 12. 8. 2009, so nasprotna tistim, kot jih je ugotavljal v postopkih presoje koncentracije. Tako je npr. v Povzetku relevantnih dejstev z dne 12. 8. 2009 prvostopenjski upravni organ širokopasovni dostop
preko kabelskega omrežja iz upoštevnega trga izključil zaradi domnevne neprimerljivosti poslovnih modelov in geografske pokritosti omrežij, medtem ko iz javno objavljenih odločb v zadevah presoje koncentracije izhaja, da je prijavitelj UPC Telemach d.o.o. zatrjeval razširjenost kabelskega omrežja po celotni Sloveniji (npr. odločba z dne 30. 9. 2005, št. 306-50/2005-30, tč. 23 obrazložitve), iz odločb prvostopenjskega organa pa tudi, da mu je slednji naložil obveznost medoperaterske ponudbe dostopa drugim internetnim ponudnikom. Zahteva prosilca se ni nanašala na poslovne podatke družbe UPC Telemach d.o.o. in drugih kabelskih operaterjev, relevantne na trgu programske vsebine, kot to neutemeljeno očita prvostopenjski organ, temveč na podatke glede medoperaterske ponudbe kabelskega dostopa do interneta, kot je to tudi opredeljeno v dopolnitvi zahteve. Prosilec nadaljuje, da je organ  v izpodbijani  odločbi  pavšalno in ne obrazloženo zavrnil zahtevo prosilca z obrazložitvijo, da naj bi šlo v spisih in dokumentih, glede katerih je prosilec vložil zahtevo, za »poslovno občutljive podatke in bi nedvomno nastala občutna in nepopravljiva škoda, če bi se z njimi seznanile tretje osebe«; pri tem pa ne navede, na katere podatke se to nanaša, niti ne, na kakšen način je bilo v postopku ugotovljeno, da naj bi šlo za poslovne skrivnosti podjetij. Prvostopenjski organ očitno ni presojal nobene izmed
okoliščin, ki jih je potrebno presojati pri oceni, ali določena informacija predstavlja poslovno skrivnost, niti ni v zvezi s tem navedel nobenih razlogov. S takšno obrazložitvijo in utemeljitvijo prvostopenjski upravni organ ni  izpolnil obveznosti dokaznega bremena v zvezi s tem,  da zaprošene informacije predstavljajo informacije izvzete iz prostega dostopa (glej tudi odločba informacijskega pooblaščenca v  zadevi   št.   0900-248/2006/18  v  zvezi   s  sodbo  U   1151/2007   in  X   Ips   131/2009), izpodbijane odločbe pa zaradi pomanjkanja razlogov tudi ni mogoče preizkusiti (7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP). Določba 18. člena ZPOmK -1, na katero se tudi sklicuje prvostopenjski organ, določa poseben postopek in ureja dokazno breme v zvezi z obstojem poslovne skrivnosti, ki je na strani podjetja, ki poslovno skrivnost zatrjuje (primerjaj 18A/I. člen ZPOmK -1). Kateri podatki predstavljajo poslovno skrivnost, določa 39. člen ZGD - 1. Prvostopenjski organ bi moral pri
priglasiteljih koncentracije najmanj opraviti poizvedbe o tem, katere zaprošene podatke štejejo za poslovno skrivnost in zakaj, česar prvostopenjski upravni organ ni storil. Prvostopenjski upravni organ v izpodbijani odločbi ne navaja, da naj bi priglasitelji koncentracije podatke označili kot poslovno skrivnost in priložili
ustrezne sklepe (39/I. člen ZGD-1); pavšalni in nekonkretizirani lastni zaključki prvostopenjskega organa, da naj bi šlo za »poslovno občutljive podatke, z razkritjem katerih bi nedvomno nastala občutna in nepopravljiva
škoda«, pa tudi ne dokazujejo niti ne utemeljujejo obstoja poslovnih skrivnosti iz 2. odst. 39. člena ZGD-1 (primerjaj U 32/2008). Dokumentov, ki so predmet zahteve, ki niso označeni kot poslovna skrivnost s strani podjetja oziroma glede katerih podjetje ne zatrjuje obstoja poslovne skrivnosti, ni mogoče šteti za
poslovno skrivnost. Obstoj poslovne skrivnosti lahko zatrjuje le podjetje, ne more pa tega namesto njega storiti upravni organ (odločba informacijskega pooblaščenca v zadevi št. 0900-248/2006/18 v zvezi s sodbo U 1151/2007 in X Ips 131/2009). Tako je to določeno v 2. točki 1. odstavka  6. člena ZDIJZ kot tudi v 4. odstavku 13. b členu ZPOmK -1. Tudi upoštevajoč določbo 7. člena ZDIJZ bi moral prvostopenjski organ prosilcu omogočiti vpogled v vse tiste podatke in dele dokumentov, glede katerih podjetje ne uveljavlja poslovne skrivnosti. Ni namreč verjetno niti ne možno, da bi vsi podatki v spisih in dokumentih, vpogled v katere je zahteval prosilec, predstavljali poslovno skrivnost podjetij v smislu določb ZGD-1, še zlasti upoštevajoč časovno oddaljenost nekaterih zadev in posledično tudi podatkov. Da ne gre za poslovno skrivnost, je najmanj potrebno ugotoviti za podatke, ki jih prvostopenjski organ sam navaja v javno objavljenih odločbah, izdanih v postopkih ugotavljanja skladnosti koncentracije, kakor tudi podatke o številu naročnikov, katere priglasitelj
koncentracije za kasnejše obdobje javno objavlja, kar izhaja iz predloženega članka. Prav tako poslovne skrivnosti ne predstavljajo podatki, s katerimi je priglasitelj obveščal prvostopenjski organ o izpolnjevanju naložene obveznosti medoperaterske ponudbe ponudnikom internetnih storitev z odločbami
prvostopenjskega upravnega organa (z odločbami v zadevah št. 3071-62/2002-4 z dne 5.2.2003, št. 3071-85/02-6 z dne 18.8.2003, št. 3071-5/03-10 z dne 18.8.2003; št. 3071- 38/03-9 z dne 6.11.2003, št. 3071-39/03-8 z dne 1.12.2003, št. 3071-41/03-7). Najmanj za slednje je tudi potrebno ugotoviti, da je javni interes po razkritju navedenih podatkov, ki predstavljajo podatke o izpolnitvi obveznosti in poročanja o medoperaterski ponudbi dostopa do kabelskega omrežja ponudnikom internetnih storitev, ki je bila s strani prvostopenjskega organa določena kot pogoj skladnosti koncentracije z določbami ZPomK-1, močnejši od interesa podjetij za
dostop do zahtevane informacije in da te informacije nikakor ne predstavljajo poslovne skrivnosti v smislu določbe 39. člena ZGD -1. V zvezi s stališčem prvostopenjskega upravnega organa, da je podjetje skladno z 18. členom ZPOmK -1 v okviru pravice do obrambe upravičeno do razkritja le tistih podatkov, ki jih je organ pridobil oziroma posredoval v zadevnem postopku zoper prosilca, prosilec navaja, da je vpogledal v upravni spis v postopku pod opr. št. 306-75/2008-4, vendar se v spisu ne nahaja niti ena sama listina, ki bi se nanašala na določitev upoštevnega trga in ki bi bila podlaga za že citirane zaključke organa glede določitve upoštevnega trga, in to kljub temu, da se prvostopenjski organ v sklepu o uvedbi postopka z dne 08.09.2008, št. 306-75/2008-4 sklicuje tudi na »druge organu dostopne podatke, ki jih je zbral pri izvajanju nadzora nad določili ZPOmK - 7«. Ob takšnem stanju, še posebej pa upoštevajoč nasprotovanje med razlogi prvostopenjskega
organa, navedenimi v postopkih koncentracije in predmetnem postopku, ki ga vodi nad prosilcem, prosilcu ni mogoče odrekati pravice zahtevati podatke z obrazložitvijo, da naj bi s slednjo lahko zahteval le podatke, ki
jih je organ pridobil oziroma posredoval v postopku št. 306-75/2008-4. V zvezi z objavo odločbe organa prosilec pojasnjuje, da v času vložitve zahteve za dovolitev vpogleda v spise in posredovanje odločb besedila odločb z dne 22. 3. 2007 (koncentracija UPC Telemach, širokopasovne komunikacije d o o, Ljubljanski kabel d d ), z dne 8. 9. 2008 (koncentracija UPC Telemach, širokopasovne komunikacije d.o. o. , KRS - Kabelsko razdelilni sistem Tabor d.d.) in odločba z dne 26.6.2009 (koncentracija Slovenia Broadband S a R L, Luxemburg, UPC Telemach, širokopasovne komunikacije d.o.o.) še niso bila objavljena na spletni strani
prvostopenjskega organa, kot je to prosilec tudi navedel v zahtevi in iz tega razloga tudi zaprosil za posredovanje odločb.

Organ je prosilčevo pritožbo z dopisom z dne 11. 1. 2010, številka: 306-4/2009-127, na podlagi 245. čl. ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu.

Pritožba je  utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da se v postopku dostopa do informacij javnega značaja subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (2. odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilca izpodbijata. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pooblaščenec ugotavlja, da je organ zahtevo zavrnil, brez da bi se konkretno opredelil do dokumentov, ki naj bi bili predmet njegove presoje. Prosilec je namreč zahteval vpogled v vse spise in v vso dokumentacijo v spisih, kjer je ugotavljal skladnost koncentracije družbe UPC Telemach d.o.o. z drugimi kabelskimi operaterji, kar nedvomno predstavlja več dokumentov, do katerih pa se organ ni opredelil. Takšne odločbe ni mogoče preizkusiti, saj ni razvidno, niti kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet presoje, niti niso konkretno navedeni razlogi za odločitev, ki izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Prav tako iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi organ ravnal v skladu s 44. členom ZUP, ki mu nalaga, da mora ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, kar pomeni, da je v povezavi z načelom zaslišanja strank (9. čl. ZUP), v postopek potrebno pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.

Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa (7. točka 2. odstavek 237. člena ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka in jo je zato treba odpraviti. Ker organ ni ravnal v skladu s 44. členom ZUP, je storil tudi bistveno kršitev pravil postopka po 2. točki. 2. odstavka 237. člena ZUP. Kršil pa je tudi načelo varstva pravic strank  in varstvo javnih koristi (1. odstavku 7. člena ZUP) ter načelo zaslišanja strank (1. in 2. odstavku 9. člena ZUP).

Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Zato je obrazložitev obvezni sestavni del (formalne) zakonitosti po mednarodnih standardih, že od leta 1977 po Resoluciji Sveta Evrope o zaščiti posameznikov napram aktom upravnih oblasti (Resolution No. 77 (31) on the Protection of the Individual in Relation to the Acts of Administrative Authorities), in danes po splošnih načelih upravnega prava, kot jih redno uveljavlja Sodišče ES. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Nadaljnji razlogi so 1 - dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), 2 - obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, 3 - obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. čl.).

V skladu z 214. čl. ZUP mora tako vsebina obrazložitve odločbe vsebovati:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le to oprto;
3. razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov;
4. navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

Pooblaščenec je zaradi omenjenih kršitev pravil postopka, ki so bistvene, saj so vplivale na pravilnost odločitve, izpodbijano odločbo odpravil in vrnil zadevo organu v ponovni postopek, v katerem bo organ pri ponovnem odločanju moral upoštevati 214. čl. ZUP, ki opredeljuje obrazložitev odločbe in 44. člen ZUP, ki mu nalaga dolžnost skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Pri tem mora organ tudi paziti, da bo izrek odločbe v skladu z njeno obrazložitvijo.

Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijana odločba ne da preizkusiti, zlasti zaradi neutemeljene obrazložitve, ki je ostala zgolj na deklaratorni ravni, pa tudi zaradi odsotnosti strank, katerih poslovna skrivnost se varuje, je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje. Dodaten razlog je tudi obsežna dokumentacija, s katero Pooblaščenec ne razpolaga.

Pooblaščenec pri tem poudarja, da določba 4. odstavka 13. b člena ZPOmK-1 na katero se sklicuje organ, sicer res določa, da ne glede na določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, urad prosilcu za dostop do informacij javnega značaja zavrne dostop do podatkov, ki se nanašajo na tajnost vira, in do podatkov, ki so poslovna skrivnost in je v tem delu specialna v razmerju do ZDIJZ. Dejansko pa navedena določba glede poslovne skrivnosti ni vsebinsko nič drugačna od izjeme, ki je opredeljena v 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Obe določbi namreč terjata od organa, da se v okviru ugotovitvenega postopka jasno opredeli do zahtevanih informacij v smislu, katere od njih predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z 39. členom ZGD-1, torej da izpolnjujejo pogoje kot jih določa ZGD-1, saj so šele slednje lahko zajete v okvir 4. odstavka 13. b člena ZPOmK-1. Kot pravilno ugotavlja prosilec v pritožbi, je namreč materialni predpis, ki ureja institut poslovne skrivnosti za gospodarske družbe izključno ZGD-1, ki predstavlja pravno podlago pri opredelitvi poslovne skrivnosti. Zato je dolžnost organa, da pri sklicevanju na 4. odstavek 13. b člen ZPOmK-1 izkaže obstoj poslovne skrivnosti v skladu z 39. členom ZGD-1.  

V ponovljenem postopku je organ dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so predmet presoje, torej konkretno za vsak posamezen spis, nato pa natančno ugotoviti in konkretno obrazložiti, v katerem delu zahtevanih informacij gre za poslovno skrivnost v skladu z 39. členom ZGD-1, do katerih lahko organ v skladu s 4. odstavek 13. b člena ZPOmK-1 prosilcu zavrne dostop. Potrebno je torej presojati, ali so izpolnjeni pogoji oz. kriteriji poslovne skrivnosti po 1. ali po 2. odstavku 39. člena ZGD-1, ali gre celo za okoliščine, določene v 3. odstavku 39. člena ZGD-1, na podlagi katerih se podatki sploh ne morejo določiti za poslovno skrivnost, ker so po zakonu javni ali gre za podatke o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajih. Zgolj splošno sklicevanje na 13. b člen ZPOmk-1, zagotovo ni dovolj za zavrnitev dostopa do zahtevnih informacij. Prav tako splošna ocena, da iz spisov in dokumentov, za katere je prosilec vložil zahtevo, izhaja, da gre za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, saj je prosilec pomemben konkurent družbi UPC Telemach d.o.o., ne more zadostiti kriterijem, ki jih za obstoj poslovne skrivnosti nalaga 39. člen ZGD-1. Pri tem Pooblaščenec poudarja, da pri ugotavljanju, ali je morebiti podana poslovna skrivnost, organ nikakor ne sme svoje presoje vezati na konkretnega prosilca in se ukvarjati npr. z vprašanjem, s kakšno dejavnostjo se prosilec ukvarja,  temveč je izrecno zavezan k ugotovitvi, ali zahtevana informacija kot celota, ali pa v obliki delnega dostopa, predstavlja informacijo javnega značaja za vse oziroma za kogarkoli. V tem je namreč bistvo dostopa do informacij javnega značaja, da lahko to konkretno informacijo, če tako oceni organ, dobi prav vsak, ne da bi moral izkazovati kar koli, še najmanj pa pravni interes. Prav zaradi navedenega so povsem brezpredmetne obširne navedbe prosilca, zakaj oziroma za kakšen namen zahtevane informacije potrebuje. V primeru, da organ ugotovi obstoj poslovne skrivnosti za vsak dokument posebej, pa mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. V sklepu o podaljšanju roka za posredovanje informacij z dne 21. 10. 2009, števila: 306-4/2009-16 je organ pravilno nakazal možnost izvedbe delnega dostopa, česar pa organ ni izvedel, v izpodbijani odločbi pa tudi  ni obrazložil, zakaj instituta delnega dostopa ni uporabil. Prav to je bil namreč razlog, da si je organ rok za odločitev podaljšal. Zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij na podlagi 4. odstavek 13. b člena ZPOmK-1 je namreč mogoča samo v tistem delu, kjer je izkazana poslovna skrivnost po kriterijih iz 39. člena ZGD-1, ne pa na splošno oziroma za vse dokumente skupaj.

Subjektivni in objektivni kriterij poslovne skrivnosti po 39. členu ZGD-1  jasno določata pogoje, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija pa mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD-1 k 1. odst. 39. čl.). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 40. čl. ZGD-1). Tem zahtevam pa je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (komentar ZGD-1k 1. odst. 39. čl.). Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Zakon pa dodaja še eno določitev; z izdajo podatka bi nastala občutna škoda (škodni test). Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196). Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po 2. odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009.  

Pri tem je organ dolžan, v skladu z določbami s 7., 9. in 44. čl. ZUP, v ugotovitveni postopek pozvati stranske udeležence, torej vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku, da se izjasnijo oziroma opredelijo, ali zahtevane informacije za njih predstavljajo poslovno skrivnost. Vsak subjekt je namreč dolžan sam ščititi svoje poslovne skrivnosti, zato tega namesto njega ne more narediti organ. Dolžnost organa pa je, da udeleženim subjektom to omogoči. V primeru, da bi se pozvani stranski udeleženci sklicevali na obstoj poslovne skrivnosti v skladu z 39. členom ZGD-1, je organ dolžan preizkusiti, ali so stranski udeleženci, utemeljeno označili določene informacije kot poslovno skrivnost. Poslovni subjekti imajo seveda pravico, da v skladu z določbo 1. odstavka 39. člena ZGD-1, po svoji volji označijo določene informacije za poslovno skrivnost. Dolžnost organa pa je, da takšno označitev preizkusi, in sicer, ali tako označene informacije dejansko izpolnjujejo z zakonom določene subjektivne in objektivne kriterije glede varovanja poslovne skrivnosti, ki so v skladu s 4. odstavek 13. b člena ZPOmK-1 izvzete iz prostega dostopa do informacij javnega značaja.

Šele na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. V izreku odločbe mora biti namreč jasno naveden dokument, ki je predmet presoje in v katerem delu se prekrije, zbriše informacije, ki predstavljajo poslovno skrivnost. (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.  

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji storil bistveno kršitev pravil postopka, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odločbo z dne 9. 12. 2009, št. 306-4/2009-121 v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti  najpozneje  v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

O stroških, ki jih je prosilec priglasil v pritožbi, je dolžan odločati organ v ponovljenem postopku.

Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.


Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                        
svetovalka Pooblaščenca    

Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka