Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 15.09.2017
Naslov: Telekom Slovenije - Agencija za komunikacijska omrežja in storitve
Številka: 090-172/2017
Kategorija: Poslovna skrivnost
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje kopije odgovora družbe Telemach d.o.o. na vprašanja v postopku javnega posvetovanja. Organ je zahtevo zavrnil zaradi poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je izpolnjen subjektivni kriterij za določitev zahtevanega dokumenta za poslovno skrivnost, pri čemer ni pravne podlage za razkritje. Pritožbo prosilca je zato kot neutemeljeno zavrnil.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-172/2017/5                                             
Datum: 15. 9. 2017


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07  – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Telekoma Slovenije d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 21. 7. 2017, zoper odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Stegne 7, p.p. 418, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-39/2017/3 z dne 5. 7. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 21. 7. 2017 se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 28. 6. 2017 od organa zahteval posredovanje kopije odgovora družbe Telemach d.o.o. na vprašanja v javnem posvetovanju: metodologije v zvezi s prihodnjo regulacijo medoperaterskih upoštevnih trgov za dostop do širokopasovnega omrežja z vprašanji. V dne 9. 5. 2017 objavljeni Analizi upoštevnega trga 3b se organ namreč v točki 6.1.3.1.1. sklicuje na odgovore podjetja Telemach d.o.o., ki naj bi jih organ pridobil na podlagi javnega posvetovanja v zvezi s predhodno regulacijo upoštevnih trgov. Če je družba Telemach d.o.o. kakšen podatek v odgovorih označila kot poslovno skrivnost, prosilec prosi za posredovanje nezaupne različice dokumenta s prekritimi podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Prosilec je navedel, da želi pridobiti zahtevani dokument v obliki fotokopije.

 

Organ je dne 5. 7. 2017 izdal odločbo št. 090-39/2017/3, s katero je zahtevo prosilca v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v celoti zavrnil zaradi obstoja izjeme poslovne skrivnosti. Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da je zahtevani dokument družba Telemach d.o.o., ko je odgovarjala na poziv organa, označila kot poslovno skrivnost v skladu s prvim odstavkom 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17, v nadaljevanju ZGD-1). Poleg tega je bilo v uvodnem delu Metodologije v zvezi s prihodnjo regulacijo medoperaterskih upoštevnih trgov za dostop do širokopasovnega omrežja navedeno, da je dokument posvetovalne narave, pri čemer bodo prejeti odgovori na vprašanja iz tega dokumenta služili organu kot osnova pri izvedbi analiz upoštevnih trgov 3a, 3b in 4, s čimer se organ ne zavezuje, da bo upošteval vse prejete vsebine ali da bo te vsebine objavil.

 

Prosilec se je zoper navedeno odločbo pritožil dne 21. 7. 2017 in navedel, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, s katerim dokumentom in kdaj naj bi družba Telemach d.o.o. zahtevane odgovore označila kot poslovno skrivnost. Pogoj izpolnitve subjektivnega kriterija za označitev podatkov za poslovno skrivnost je namreč pravilna in pravočasna označitev dokumenta kot poslovno skrivnost. Iz navedb organa v izpodbijani odločbi tega ni mogoče preveriti. Ne glede na navedeno pa je treba upoštevati tudi naravo nastanka dokumenta. Organ je namreč dne 24. 12. 2015 na svoji spletni strani objavil javno posvetovanje: metodologije v zvezi s prihodnjo regulacijo medoperaterskih upoštevnih trgov za dostop do širokopasovnega omrežja z vprašanji, pod naslovom objave pa je navedel, da so vprašanja namenjena zainteresirani javnosti, predvsem operaterjem. Torej po naravi same objave gre za javno posvetovanje, kot jih organ objavlja v skladu z določbami 204. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17, v nadaljevanju ZEKom-1). Pri tem v skladu s svojo dosedanjo prakso po prejemu odgovorov, objavlja tudi odgovore oz. povzetek in odziv nanje (npr. objava prejetih stališč v javnem posvetu o možnostih razvoja plačljive digitalne prizemne televizije – odgovori objavljeni na spletni strani organa). Navedeno sicer ne pomeni absolutne javnosti odgovorov, pomeni pa vsaj minimalno zavedanje sodelujočih v javnem posvetovanju, da je narava tega prej javna kot ne, torej je nejavnost v takih primerih del izjeme in ne pravilo, zaradi česar bi odgovori in izsledki morali biti dostopni. V primeru pravilne, pravočasne in upravičene opredelitve dela podatkov za poslovno skrivnost, pa bi po presoji upravičenosti take označitve s strani organa vsaj deli, ki bodisi niso bili označeni kot poslovna skrivnost, bodisi njihova označba ni bila upravičena po presoji organa, morali biti objavljeni oz. dostopni javnosti. Navedba organa, da je objavil, da se ne zavezuje, da bo upošteval ali objavil vse prejete vsebine, je tako povsem nepomembna z vidika vložene zahteve. Nujnost oziroma prostovoljnost objave takih dokumentov iz javnih posvetovanj, ki jih izvaja organ v okviru svojih pristojnosti, je predmet ZEKom-1 in podzakonskih aktov, ni pa neposredno predmet tega postopka. V primeru ugotovitve potrebe po objavi takih dokumentov glede na javno naravo posvetovanja, pa to vpliva tudi na presojo hitrejše in širše dostopnosti teh dokumentov za javnost. Prosilec je do informacije o zahtevanem dokumentu prišel ravno iz javnega postopka, objavljenega na spletnih straneh organa dne 9. 5. 2017, kjer je bil javno objavljen tako osnutek analize kot tudi pripombe in pogledi na to s strani zainteresirane javnosti, vključno z operaterji. Operaterji so poleg pripomb na analizi upoštevnih trgov 3a in 3b, ki so objavljene na spletni strani organa, posredovali tudi priloge, ki so, kot navaja organ v predmetni objavi, v veliko primerih vsebovale poslovne skrivnosti. Te dokumente je organ objavil v obliki, ki ne vsebuje poslovnih skrivnosti. Organ ni navedel, ali je družbo Telemach d.o.o. seznanil s prejemom zahteve za dostop do informacij javnega značaja in jo pozval, da predloži dokument v obliki, ki ne vsebuje poslovnih skrivnosti.

 

Organ je pritožbo prosilca dne 8. 8. 2017, na podlagi 245. člena ZUP, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP.

 

Dne 21. 8. 2017 in 14. 9. 2017 je IP od organa prejel dodatna pojasnila in dokumentacijo.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje. Organ z zahtevanima dokumentoma (odgovoroma družbe Telemach d.o.o. na vprašanja v javnem posvetovanju: metodologije v zvezi s prihodnjo regulacijo medoperaterskih upoštevnih trgov za dostop do širokopasovnega omrežja z vprašanji) razpolaga, saj ju je dne 21. 8. 2017 posredoval IP za namene tega postopka. Glede informacij, ki so predmet pritožbenega postopka, so torej izpolnjene vse predpostavke za obstoj informacij javnega značaja.

 

 

Organ glede zahtevanih informacij zatrjuje obstoj izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno določbo se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

 

Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). ZGD-1 torej loči dva kriterija, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. V primeru, da so izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, presoja obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju ni potrebna.


Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko za poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati.[1] S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1).

 

Kot izhaja iz predložene dokumentacije, je družba Telemach d.o.o. na sistem organa za pridobivanje odgovorov na četrtletne in letne vprašalnike po ZEKom-1 dne 12. 10. 2016 naložila sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 3. 2. 2016, navedeni sklep pa je tudi priložila zahtevanima dokumentoma ob njunem posredovanju organu. Ob vpogledu v navedeni sklep pa IP ugotavlja, da ta ne predstavlja podlage za določitev zahtevanih dokumentov za poslovno skrivnost. V konkretnem primeru je organ zahtevana dokumenta pridobil na podlagi posvetovanja z javnostjo, kot je opredeljen v 204. členu ZEKom-1. Iz navedenega sklepa izhaja, da družba Telemach d.o.o. za poslovno skrivnost šteje vse podatke in informacije, ki se uporabijo, nastanejo oz. so kakorkoli povezane z zbiranjem podatkov za kvartalne, letne ali katerekoli druge vprašalnike, ki jih na podlagi 201. člena ZEKom-1 in Splošnega akta o zbiranju, uporabi in dajanju podatkov o razvoju trga elektronskih komunikacij zbira in obdeluje organ. Navedeni sklep se torej ne nanaša na podatke, ki jih organ pridobi v okviru javnega posvetovanja po 204. členu, in tako tudi ne na zahtevana dokumenta. Glede na navedeno, sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 3. 2. 2016 ne predstavlja podlage za določitev zahtevanih dokumentov za poslovno skrivnost.

 

Iz predložene dokumentacije je nadalje razvidno, da je organ pri izdaji prvostopenjske odločbe upošteval tudi dejstvo, da je družbo Telemach d.o.o. v drugem postopku, in sicer dne 24. 2. 2017, pozval, da se glede istih dokumentov, kot ju zahteva prosilec, opredeli do tega, ali predstavljata poslovno skrivnost. Družba Telemach d.o.o. je v tistem postopku odgovorila, da zahtevana dokumenta predstavljata poslovno skrivnost in predložila še dodaten sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 28. 2. 2017. Iz sklepa družbe Telemach d.o.o. o določitvi podatkov za poslovno skrivnost družbe izhaja, da predstavljajo poslovno skrivnost odgovori na vprašanja glede Metodologije v zvezi s prihodnjo regulacijo medoperaterskih upoštevnih trgov za dostop do širokopasovnega omrežja, ki so bili s strani družbe Telemach d.o.o. poslani organu. Navedeni sklep se torej konkretno nanaša prav na zahtevana dokumenta in ju določa kot poslovno skrivnost v celoti. Vsebinsko tako navedeni sklep nedvomno predstavlja podlago za določitev zahtevanih dokumentov za poslovno skrivnost. IP ugotavlja tudi, da je sklep pravočasen. Kot namreč izhaja iz sodb Upravnega sodišča št. U 1976/2008-26 z dne 26. 5. 2010, št. I U 350/2012-35 z dne 6. 7. 2012, št. I U 449/2014 z dne 27. 5. 2015, št. I U 599/2014 z dne 3. 11. 2015 ter št. I U 1573/2014-23 z dne 18. 11. 2015, se sklep o določitvi poslovne skrivnosti šteje za pravočasnega, če je izdan (in ne le, če ga je organ tudi prejel) pred prejemom zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V konkretnem primeru je bil sklep o določitvi zahtevanih dokumentov za poslovno skrivnost izdan dne 28. 2. 2017, torej še pred prejemom zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja. Organu je bil navedeni sklep posredovan dne 1. 3. 2017, torej pred izdajo izpodbijane odločbe. IP glede na navedeno ugotavlja, da je navedeni sklep o določitvi poslovne skrivnosti pravočasen in po vsebini predstavlja podlagi za določitev zahtevanih dokumentov za poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena ZGD-1.

 

IP je glede na navedeno ugotovil, da je subjektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti glede zahtevanih informacij izpolnjen. Posledično ni potrebe po ugotavljanju, ali je izpolnjen tudi objektivni kriterij.

 

Prosilec sicer v pritožbi navaja, da zahtevana dokumenta ne bi smela predstavljati poslovne skrivnosti tudi v primeru, če je subjektivni kriterij izpolnjen, vendar za to ne navaja izrecne zakonske podlage. Res je, kot navaja prosilec, da sta zahtevana odgovora nastala v okviru javnega posvetovanja na podlagi določb 204. člena ZEKom-1 in da tretji odstavek tega člena določa, da mora po poteku roka iz drugega odstavka tega člena in pred sprejetjem akta ali predpisa iz prvega odstavka tega člena Agencija za komunikacijska omrežja in storitve ali drug državni organ na spletnih straneh objaviti pridobljena mnenja in pripombe ter v objavi navesti način, kako so bila upoštevana, ali razloge, zaradi katerih niso bila upoštevana. Vendar pa v istem odstavku ZEKom-2 določa tudi, da se pri tem informacije in podatki, ki so zaupne narave, ne objavijo. Navedena določba torej zainteresirani javnosti, ki odgovarja na vprašanja organa (tudi operaterjem), daje možnost, da posredovane podatke oz. odgovore označi kot zaupne, torej tudi kot poslovno skrivnost. Dejstvo, da je organ do sedaj javno objavljal odgovore oz. njihove povzetke in odzive nanje, pa še ne pomeni, da konkretna odgovora družbe Telemach d.o.o. ne predstavljata poslovne skrivnosti. Organ je namreč v primerih, ki jih navaja prosilec, ravnal v skladu z že navedenim tretjim odstavkom 204. člena ZEKom-1 in odgovore objavil, pri tem pa je bil dolžan upoštevati tudi zadnji del te določbe, ki vsebuje prepoved objave zaupnih podatkov. V zvezi s tem IP še dodaja, da sicer držijo navedbe prosilca, da bi deli odgovorov, ki bodisi niso bili označeni kot poslovna skrivnost, bodisi njihova označba ni bila upravičena po presoji organa, morali biti objavljeni oz. dostopni javnosti. Vendar pa je v konkretnem primeru družba Telemach d.o.o. pravilno in pravočasno označila kot poslovno skrivnost oba odgovora v celoti, pri čemer se v presojo utemeljenosti sklepa ne organ ne IP nista upravičena spuščati. Kot že navedeno, namreč lahko zainteresirani subjekt kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 prepuščena njemu samemu.

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca neutemeljena. Organ je na prvi stopnji pravilno ugotovil, da zahtevana dokumenta predstavljata poslovno skrivnost in s tem izjemo od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je zato pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:                                                        

Maja Lubarda, univ. dipl. prav.                                     

svetovalka IP               

 

 

Informacijski pooblaščenec:                            

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Komentar k prvem odstavku 39. člena ZGD-1, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), avtorji komentarja Marijan Kocbek ... et al., GV založba, 2006, Ljubljana;