Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 17.12.2013
Naslov: Tax-Fin-Lex d.o.o. - Ministrstvo za notranje zadeve
Številka: 090-193/2013/6
Kategorija: Poslovna skrivnost
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:
Prosilka je od organa zahtevala pogodbo, ki jo ima organ sklenjeno z družbo Ius Software ter račune, na podlagi katerih so bile plačane opravljene storitve. Organ je v postopek pozval navedeno gospodarsko družbo kot stranskega udeleženca, ta pa je razkritju pogodbe nasprotovala. Sklicevala se je na poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, pri čemer je priložila tudi sklep o varovanju poslovne skrivnosti, iz katerega izhaja, da sklenjene pogodbe šteje za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Ne glede na zatrjevano poslovno skrivnost je organ  zahtevi prosilke ugodil, zoper takšno odlčitev pa je stranski udeleženec vložil pritožbo. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da je določila zahtevane pogodbe treba razkriti na podlagi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev, v določenem delu pa gre za podatke, ki so javni že po zakonu in po 3. odst. 39. člena ZGD - 1 ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Pritožbo stranskega dueleženca je Pooblaščenece zato v celoti zavrnil.

ODLOČBA:
Številka: 090-193/2013/6
Datum: 17. 12. 2013

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZInfP) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Ius Software d.o.o., Tivolska 50, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa direktor mag. Tomaž Iskra (v nadaljevanju: stranski udeleženec), z dne 9. 8. 2013, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Inšpektorata za javni sektor, Tržaška 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-17/2013/7 z dne 15. 7. 2013, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

                                                              
        O D L O Č B O:

1.    Pritožba stranskega udeleženca z dne 9. 8. 2013 zoper odločbo organa št. 090-17/2013/7 z dne 15. 7. 2013 se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.


O B R A Z L O Ž I T E V:

Na organ je ……………….(dalje prosilka), dne 17. 6. 2013 naslovila zahtevo za pridobitev informacije javnega značaja, za obdobje od 1. 1. 2013 do posredovanja odgovora na njen poziv, in sicer za naslednje dokumente:
-    Fotokopije vseh dokumentov, ki so predstavljali, ali še vedno predstavljajo, podlago za razmerje med organom kot zavezancem po pravilih javnega naročanja in družbo Ius Software d.o.o.,
-    Pogodbo med organom in družbo Ius Software d.o.o., na podlagi katere organ opravlja plačila v korist te družbe, vključno z vsemi dopolnitvami, aneksi, naročilnicami oziroma drugimi dokumenti, ki predstavljajo izraz pravic in obveznosti katerekoli od pogodbenih strank,
-    Vse račune družbe Ius Software d.o.o., skupaj s specifikacijami teh računov,
-    Potrdila o plačilu teh računov.
Ob tem je prosilka še navedla, da prosi tudi za pojasnilo, ali je organ z navedeno družbo sklenil neposredno pogodbo (na podlagi krovne pogodbe z dne 27. 2. 2013) oziroma (če je odgovor negativen), iz kakšnih razlogov pogodba ni bila sklenjena.

V zvezi z zahtevo prosilke je organ dne 28. 6. 2013 stopil v kontakt z njo zaradi razjasnitve, s katerimi dokumenti se želi seznaniti. Organ na podlagi krovne pogodbe namreč nima sklenjene neposredne pogodbe, temveč je bila pogodba sklenjena pred tem, med MPJU in Ius Software d.o.o. Iz spisa zadeve ob tem izhaja, da se je prosilka izjasnila, da želi pridobiti fotokopije dokumentov na podlagi katerekoli pogodbe, ki jo ima organ sklenjeno z Ius Software d.o.o. ter da želi tudi fotokopije vseh računov in potrdil o plačilu teh računov.

V zvezi z zahtevo prosilke je organ dne 2. 7. 2013 v postopek kot stranskega udeleženca pozval družbo Ius Software d.o.o. (dalje stranski udeleženec). Na poziv organa se je stranski udeleženec odzval dne 9. 7. 2013. Navaja, da je poslovna skrivnost družbe opredeljena v Pravilniku o delovnih razmerjih družbe Ius Software d.o.o. z dne 1. 1. 2004 in spremembe z dne 29. 4. 2004 in Pravilniku o varovanju poslovnih skrivnosti družbe Ius Software d.o.o. Ljubljana z dne 16. 4. 2004. V skladu s predmetnima pravilnikoma je kot poslovna skrivnost s Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti z dne 16. 4. 2004 posebej določena vsebina vseh pogodb družbe. Ob tem se stranski udeleženec sklicuje na poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, poleg tega pa navaja, da je izpolnjen tudi objektivni kriterij za določitev psolovne skrivnosti. Razkritje vsebine pogodb nepooblaščenim osebam bi namreč, po mnenju stranskega udeleženca, škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju in bi družbi nastala občutna škoda, saj pogodbe vsebujejo cene, zneske popustov in drugih ugodnosti, ki veljajo le za konkretne pogodbene stranke. Zaradi tega stranski udeleženec nasprotuje razkritju teh podatkov prosilcu, ki na trgu nastopa kot njegov konkurent. Stranski udeleženec je odgovoru priložil tudi pravilnika, ki urejata poslovno skrivnost ter sklep, na katerega se sklicuje v odgovoru.

O zahtevi prosilke je organ dne 15. 7. 2013 izdal odločbo št. 090-17/2013/7 (dalje izpodbijana odločba). Zahtevi prosilke za dostop do fotokopij vseh računov družbe Ius Software d.o.o. je v celoti ugodil, delno je ugodil njeni zahtevi za posredovanje fotokopije pogodbe, sklenjene med MPJU, organom in Ius Software d.o.o., št. 2030-12-556322 (2032-12-964601) z dne 31. 1. 2013 (v pogodbi se prekrije ime in priimek skrbnika pogodbe na strani izvajalca, družbe Ius Software d.o.o.), v celoti pa je zavrnil zahtevo za posredovanje potrdil o plačilu izstavljenih računov. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ ugotavlja, da s potrdili o plačilu izstavljenih računov za družbo Ius Software d.o.o. ne razpolaga, zato je v tem delu zahtevo prosilke zavrnil. Glede zahteve po pogodbi, sklenjeni med MPJU, organom in Ius Software d.o.o., št. 2030-12-556322 (2032-12-964601), z dne 31. 1. 2013 in fotokopijah izdanih računov, organ pojasnjuje, da je v postopek pozval stranskega udeleženca, ki je razkritju nasprotoval, iz razloga varstva poslovne skrivnosti. Ob tem organ ugotavlja, da poslovna skrivnost sicer po ZDIJZ predstavlja izjemo, vendar je v konkretnem primeru treba upoštevati določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se dostop, ne glede na morebitne izjeme, dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Nadalje organ še ugotavlja, da se v pogodbi št. 2030-12-556322 (2032-12-964601) z dne 31. 1. 2013 nahajajo tudi osebni podatki (ime in priimek skrbnika pogodbe na strani nosilca družbe Ius software pravne in poslovne informacije d.o.o. Ljubljana), za katere ni zakonske podlage, da se jih posreduje prosilki. Upoštevaje vse navedeno je organ uporabil institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ in odločil, da se v delu, v katerem se v pogodbi nahajajo varovani osebni podatki, ti prekrijejo, prosilki pa se delno ugodi in se ji posreduje pogodba v preostalem delu, fotokopije računov pa se ji posredujejo v celoti.

Zoper odločbo št. 090-17/2012/73 z dne 15. 7. 2013 je, dne 9. 8. 2013, pritožbo vložil stranski udeleženec. Pritožuje se v delu, v katerem je organ ugodil zahtevi prosilke za posredovanje pogodbe št. 2030-12-556322 (2032-12-964601) z dne 31. 1. 2013, torej zoper prvo alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe. Navaja, da kot je že pojasnil v postopku izdaje izpdobijane odločbe, predmetna pogodba zanj, po njegovih internih pravilnikih, predstavlja poslovno skrivnost. Poudarja, da je v skladu z navedenima pravilnikoma, s Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti z dne 16. 4. 2004, kot poslovna skrivnost posebej določena vsebina vseh pogodb družbe Ius Software d.o.o., česar organ v izpodbijani odločbi ni navedel. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe prav tako ni jasno, zakaj organ ni upošteval stališča in dokumentov stranskega udeleženca in tako za svojo odločitev ni navedel pravne podlage. Ker so izpolnjeni vsi kriteriji za določitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, se po njegovi oceni tudi ni mogoče spuščati v presojo pomembnosti podatkov niti, ali bi z njihovim razkritjem nastala občutna škoda. Ne glede na to pa je pritožnik kot stranski udeleženec organ opozoril, da bi razkritje vsebine pogodb nepooblaščenim osebam škodilo njegovemu konkurenčnemu položaju in bi družbi nastala občutna škoda (objektivni kriterij po drugem odstavku 39. člena ZGD-1), saj te vsebujejo cene, zneske popustov in drugih ugodnosti, ki veljajo za konkretne pogodbene stranke, zato jih prosilki, ki na trgu nastopa kot konkurent stranskega udeleženca, organ ne sme razkriti. Ob tem še dodaja, da navedena pogodba ni sklenjena po določbah Zakona o javnem naročanju, ki v 22. členu opredeljuje določene podatke kot javne podatke.

Organ je pritožbo stranskega udeleženca dne 2. 9. 2013, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v obravnavo Pooblaščencu.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik, v konkretnem primeru stranski udeleženec, izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pritožnik izpodbija odločitev organa v prvi alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe, ki se nanaša na posredovanje pogodbe št. 2030-12-556322 (2032-12-964601) z dne 31. 1. 2013, med Ministrstvom za pravosodje in javno upravo, Inšpektoratom za javno upravo in Ius Software pravne in poslovne storitve d.o.o. Ljubljana, prosilki. V preostalem delu pritožnik izpodbijani odločitvi ne nasprotuje, zato je preostali del odločbe št. 090-17/2013/7 z dne 15. 7. 2013 postal dokončen in pravomočen.

Pooblaščenec se je zato v tem pritožbenem postopku moral opredeliti do vprašanja, ali zahtevana informacija, pogodba št. 2030-12-556322 (2032-12-964601) z dne 31. 1. 2013, med Ministrstvom za pravosodje in javno upravo, Inšpektoratom za javno upravo in Ius Software pravne in poslovne storitve d.o.o. Ljubljana, predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja ali pa je podana katera izmed zakonskih izjem, zaradi katerih se dostop lahko zavrne. Stranski udeleženec se je v postopku namreč skliceval na izjemo varstva poslovne skrivnosti po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

V navedeni določbi ZDIJZ pravi, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

Zakon, ki ureja gospodarske družbe, je Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1). ZDIJZ se torej glede definicije poslovne skrivnosti opira na ZGD-1, ki v 1. odst. 39. čl. določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (t.i. subjektivni kriterij). Ne glede na določilo prvega odstavka, pa se po določilu 2. odst. 39. čl. ZGD-1 za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t.i. objektivni kriterij).

3. odst. 39. čl. ZGD-1 izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
 
ZGD-1 torej loči dva kriterija glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Pri tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko za poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija pa mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Tem zahtevam pa lahko dodamo še tretjo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kršitev poslovne skrivnosti so samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (več: komentar Zakona o gospodarskih družbah, druga, dopolnjena in spremenjena izdaja, 1. knjiga, redaktor prof. dr. Marijan Kocbek, GV Založba, d.o.o., Ljubljana, 2002, str. 195-196).

Podatki, ki niso označeni kot zaupni po 1. odst. 39. čl. ZGD-1, pa lahko uživajo varstvo le ob predpostavkah iz 2. odst. 39. čl. ZGD-1, kjer je opredeljen objektivni kriterij za določanje poslovne skrivnosti. V tem primeru ni treba, da bi bila poslovna skrivnost v kakršnemkoli aktu izrecno navedena, ampak je odločilna sama vsebina podatka. Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2002 - Komentar ZGD, str. 194 in 196). To pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu pripadniku podjetja (družbeniki, delavci, člani organov) in tudi drugim osebam jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če za njihovo varnost družba s pisnim sklepom ni poskrbela že poprej, je torej podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto, ne le in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Ne zadošča torej zgolj abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju podjetja pač predstavlja poslovno skrivnost. Predmet poslovne skrivnosti so lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 in 195).

Pooblaščenec je tako najprej ugotavljal, ali zahtevana pogodba izpolnjuje pogoje za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Ob tem je vpogledal v Pravilnik o varovanju poslovnih skrivnosti družbe Ius Software d.o.o. Ljubljana z dne 16. 4. 2004 in Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 16. 4. 2004 (dalje sklep), na katera se sklicuje stranski udeleženec, ki ju je tudi predložil v postopku. Pooblaščenec je ob tem ugotovil, da sklep jasno določa, da je kot poslovna skrivnost podjetja določena vsebina vseh pogodb družbe, sklenjenih s pogodbenimi strankami, sklep pa določa tudi sankcije za kršitev te odredbe. Sklep je bil sprejet 16. 4. 2004, zahtevana pogodba pa je bila sklenjena dne 31. 1. 2013. Iz navedenega izhaja, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1. Za to so namreč izpolnjeni vsi trije elementi: dokument je bil kot poslovna skrivnost označen s pisno odredbo, s to odredbo so bile seznanjene osebe, ki so dolžne poslovno skrivnost varovati, informacija pa je bila kot poslovna skrivnost določena že pred podpisom pogodbe.

V skladu z dikcijo 39. člena ZGD-1 za ugotovitev obstoja poslovne skrivnosti zadošča eden izmed obeh pogojev (subjektivni ali objektivni kriterij). Ker je Pooblaščenec ugotovil, da so izpolnjeni zakonski pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju (1. odst. 39. čl. ZGD-1), kljub utemeljevanju stranskega udeleženca, kakšna škoda bi mu nastala z razkritjem pogodbe, presoja obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju ni bila potrebna.

Pooblaščenec meni, da je stranski udeleženec v konkretnem primeru sicer storil vse potrebno, da bi zavaroval podatke, ki jih je označil kot poslovno skrivnost, vendar pa je v obravnavanem primeru treba ugotoviti tudi, ali pogodba vsebuje podatke, ki so javni že na podlagi zakona in ki po 3. odst. 39. člena ZGD-1 ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.

Stranski udeleženec sicer navaja, da zahtevana pogodba ni bila sklenjena po postopku oddaje javnega naročila, zato se 22. člen ZJN-2, ki določa javnost podatkov, ne uporablja, vendar Pooblaščenec opozarja, da organ kot naročnik in porabnik javnih sredstev na trgu v nobenem primeru ne nastopa brez omejitev, kot to velja za subjekte zasebnega prava, ki v obligacijska razmerja lahko vstopajo po lastni presoji in v skladu s svojo svobodno voljo. Povedano drugače, če je ena izmed pogodbenih strank organ javnega sektorja, načela transparentnosti postopka ni mogoče v celoti izključiti. K temu organ zavezuje že tretji odstavek 2. člena Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/2011, ZJF-UPB4), ki določa, da je treba pri pripravi in izvrševanju proračuna spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti. 53. člen navedenega zakona nadalje določa, da se pogodba za nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj v breme proračunskih sredstev lahko sklene samo skladno s predpisi o javnem naročanju, podatki o dodeljenih sredstvih pa so javni. Iz navedenega izhaja, da se mora vsakdo, ki želi skleniti pogodbo s subjektom javnega prava, podrediti posebnemu načinu sklepanja pravnih poslov. Ponudniki oz. zasebnopravni subjekti, ki vstopajo v ta razmerja, pa se morajo posebnega režima sklepanja pogodb zavedati že na podlagi samega zakona in ne morejo pričakovati absolutnega varstva svojih podatkov. Pooblaščenec ob tem sicer razume, da je treba dopustiti možnost, da pogodbena razmerja med zasebnimi subjekti lahko tudi v celoti predstavljajo poslovno skrivnost v smislu 39. člena ZGD-1, vendar pa tega ni mogoče trditi za pogodbena razmerja, ki nastanejo med zasebnimi subjekti in subjekti javnega sektorja. Ob tem Pooblaščenec opozarja tudi na določbo tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ,  ki določa, da se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz 1. odst. tega člena (torej tudi obstoj poslovne skrivnosti), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Iz navedenega jasno izhaja, da se ne glede na morebitno izjemo poslovne skrivnosti vedno dovoli dostop do podatkov, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev.

Pri tem je kot podatke o porabi javnih sredstev treba šteti vse podatke, ki izkazujejo, ali je organ pri sklepanju predmetne pogodbe ravnal gospodarno, kakšne obveznosti je prevzel in pod kakšnimi pogoji ter kakšne finančne posledice bo sklenjena pogodba imela za proračun oz. kakšne, kratkoročne in dolgoročne obveznosti in pravice, iz nje izhajajo za organ. Zgolj podatek o skupni končni vrednosti pogodbenega posla torej ne omogoča takšnega nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter gospodarna poraba javnih sredstev. Za izpolnitev tega cilja, ki ga določa ZDIJZ v 2. členu, je torej treba kot podatek o porabi javnih sredstev šteti vse podatke iz pogodbe, ki imajo finančni učinek in za organ ustvarjajo finančne obveznosti, posredne ali neposredne, pa tudi podatke, ki kažejo, katere storitve je organ prejel za dogovorjeno plačilo in kako (na kakšen način) bo izpolnjeval svoje finančne obveznosti. Prav tako je javen podatek o časovnem okvirju, za katerega se sklepa pogodba – zgolj pogodbeni znesek, brez podatka o času trajanja izvajanja storitve, namreč ne dale celovitega podatka o višini obveznosti in višini porabe javnih sredstev, ki bo nastala na podlagi sklenjene pogodbe. Kot poslovne skrivnosti stranskega udeleženca tudi ni mogoče šteti pogodbenih določil o dogovarjanju morebitnih sprememb, sporazumnem reševanju sporov in določbe, da pogodba prične veljati s podpisom vseh pogodbenih strank. Če bi dopustili možnost, da stranski udeleženec tovrstne podatke enostransko označi za poslovno skrivnost (v pogodbi namreč ni pogodbene klavzule, ki bi zavezovala obe stranki), bi povsem onemogočili nadzor javnosti nad zakonitostjo splošnega postopka sklepanja pogodb pri organu. Čeprav gre pri določbah 9., 10. in 11. člena zahtevane pogodbe za t.i. standardna pogodbena določila, ki jih vsebuje vsaka sklenjena pogodba, pa te določbe obenem dokazujejo, da je organ pri sklepanju predmetne pogodbe upošteval splošna načela obligacijskega prava oz. da pogodba v ničemer od njih ne odstopa. Te določbe tako ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti stranskega udeleženca.

Poleg podatkov o porabi javnih sredstev Pooblaščenec opozarja, da je javen tudi podatek o tem, kdo je v imenu in za račun organa sklenil predmetno pogodbo ter kdo je kontaktna oseba s strani organa. V obeh primerih gre za javne uslužbence oz. javnega funkcionarja (ministra), zato so njihovi podatki prosto dostopni na podlagi zgoraj navedene določbe tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako niso varovani podatki o tem, kdo sklepa pogodbo v imenu gospodarske družbe, kajti podpisnik pogodbe je direktor, ki je zakoniti zastopnik družbe. Kot varovanih podatkov namreč ni mogoče šteti osebnih podatkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Navedeni podatki so javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPRS-1) in ZSReg.
Podatek, ki je po zakonu javen, je tudi podatek o dogovorjenem plačilnem roku, kajti ta je predpisan z zakonom oz. določen s 25. členom Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (Uradni list RS, št. 104/2012, s spremembami). Enako velja za določbo 8. člena predmetne pogodbe, ki je bila v pogodbo vnesena na podlagi 14. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/10, s spremembami in dopolnitvami). Ker gre pri predmetnih dveh določbah 3. (drugi odstavek) in 8. člena pogodbe za vsebino, ki je obvezno določena z zakonom, ta ne more predstavljati poslovne skrivnosti stranskega udeleženca.

Prav tako ne more predstavljati poslovne skrivnosti stranskega udeleženca podatek o tem, kdo so pri organu upravičeni uporabniki storitev, za katere se sklepa pogodba (2. člen) ter kdo je skrbnik pogodbe na strani naročnika  - organa (7. člen). Gre namreč za osebe, zaposlene pri organu, ki so javni uslužbenci, uporaba portala IUS INFO oz. pa je nedvomno v zvezi z opravljanjem njihovega dela. Ti podatki tako ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti stranskega udeleženca, osebni podatki javnih uslužbencev so namreč prosto dostopni že na podlagi zakona - tretji odstavek 6. čl. ZDIJZ. Ni pa prosto dostopna informacija o tem, kdo je skrbnik pogodbe na strani izvajalca (stranskega udeleženca), kar pa je pravilno ugotovil tudi organ v izpodbijani odločbi, ki je odločil, da se ti podatki prekrijejo.

Izhajajoč iz vsega zgoraj navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da so podatki, ki so javni že po zakonu in, upoštevaje 3. odst. 6. čl. ZDIJZ in 3. odst. 39. člena ZGD-1, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti stranskega udeleženca, naslednji podatki iz zahtevane pogodbe:
-    Podatek o pogodbenih strankah, njihovi kontaktni podatki in podpisniki,
-    Predmet pogodbe (1. člen),
-    Seznam uporabnikov portala (2. člen),
-    Obseg uporabe in naročnina (3. in 4. člen),
-    Začetek in prenehanje naročništva (5. in 6. člen),
-    Skrbnik pogodbe na strani naročnika (7. člen),
-    Protikorupcijska klavzula (8. člen).
-    Splošna določila, ki izkazujejo, da je organ pri sklepanju pogodbe spoštoval načela obligacijskega prava (9., 10. in 11. člen).

Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je prosto dostopna celotna vsebina pogodbe št. 2030-12-556322 (2032-12-964601) z dne 31. 1. 2013, med Ministrstvom za pravosodje in javno upravo, Inšpektoratom za javno upravo in Ius Software pravne in poslovne storitve d.o.o. Ljubljana, razen imena in priimka skrbnika pogodbe na strani družbe Ius Software, kot je pravilno odločil tudi organ v 1. točki izreka izpodbijane odločbe. Ker je odločitev organa v izpodbijani odločbi pravilna, je Pooblaščenec, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, pritožbo stranskega udeleženca v celoti zavrnil.

V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/00 s spr. in  dop.) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu, ter plačati sodno takso.


Postopek vodila    :                             
Kristina kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,               
namestnica pooblaščenke                       

Informacijski pooblaščenec:          
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,         
pooblaščenka