Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 17.07.2014
Naslov: Tal.si. d.o.o. - Direkcija za ceste
Številka: 090-158/2013/11
Kategorija: Kazenski postopek, Osebni podatek, Poslovna skrivnost
Status: Delno odobreno


POVZETEK:
Prosilec je zaprosil organ , da mu omogoči vpogled v tehnološko ekonomske elaborate izvajalcev horizontalne cestne signalizacije, ki so bili izbrani v okviru javnega naročanja. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na poslovno skrivnost in varstvo kazenskega pregona. Pooblaščenec je odločil, da je treba prosilcu zagotoviti dostop do tistih delov dokumentov, ki predstavljajo tehnične pogoje in merila za izbor izvajalcev ali za samo izvajanje naročenih del oziroma izkazujejo zvezo s porabo javnih sredstev. Pooblaščenec je še ugotovil, da pogoji za sklicevanje na izjemo varstva kazenskega pregona niso podani, enako velja za izjemo varstva sodnih postopkov.

ODLOČBA:
Številka: 090-158/2013/11
Datum: 17. 7. 2014

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Mojci Prelesnik, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), drugega, tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2 in 23/14; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F, 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: Tal.si, družba za inženiring in izvedbo talne signalizacije, d.o.o., Brege 68, 8273 Leskovec pri Krškem, z dne 9. 7. 2013 zoper odločbo organa: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana št. 090-43/2012/3, z dne 7. 11. 2012, v zadevi odločanja o dostopu do informacij javnega značaja izdaja naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca, z dne 9. 7. 2013 zoper odločbo organa št. 090-43/2012/3, z dne 7. 11. 2012 se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v 31. dneh od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v naslednje dokumente:

-    Tehnološko ekonomski elaborat oziroma »Tehnični elaborat izvedbe del horizontalne signalizacije« družbe Signa, podjetje za izvajanje cestne signalizacije in vzdrževanje, d.o.o., z dne 6. 6. 2011, in sicer naslovno stran, kazalo, poglavje 1.1 (»opis«) in poglavje 1.2 (»predmet«);

-    Tehnološko ekonomski elaborat družbe Cestno podjetje Nova gorica, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d., marec 2012, 59 strani, in sicer naslovno stran (1. stran), splošne podatke o dokumentu (2. stran), 3. stran, kazalo vsebine, tehnične pogoje, splošno poglavje (1.0), material in izvedbo (2.1 do 2.5, 2.7 in 2.8), zavarovanje gradbišča (3.0), označbe v rondojih (4.0), preverjanje kakovosti izvedbe (5.0), referenčno listo z dokazili, varnostne ukrepe, uporabljene materiale in dokazila (poročila o preskusu, izjave o skladnosti ter tehnične informacije), pri čemer mora organ prikriti naslednje osebne podatke: osebna imena (imena in priimke) in podpise odgovornega vodje projekta (tudi na štampiljki), vodje enote vzdrževanje in obdelovalca na tretji strani, osebno ime in podpis sestavljavca na zadnji strani prvega dela TEE »Metodologija izvedbe del na objektu AC odsek Višnja gora – Bič«, ter osebna imena izdelovalcev varnostnega načrta.

-    Tehnološko ekonomski elaborat družbe Cestno podjetje Ljubljana, d.d., z dne 5. 3. 2012, št. SUP-06/11-MT-06, 31 strani, in sicer izjave o skladnosti, naslovno stran, kazalo, poglavja od 1 do 4, 6 in 7 ter ateste za materiale, pri čemer mora organ prikriti naslednje osebne podatke: osebno ime ter podpis obdelovalca na naslovni strani TEE in pripravljavca dopisa »Dopolnitev TEE«, z dne 26. 3. 2012.

2.    V preostalem delu – glede preostalih delov zahtevanih dokumentov in glede osebnih podatkov, ki jih je treba prikriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka – se pritožba prosilca zavrne.

3.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


 O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 10. 10. 2012 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zaprosil za tehnološko-ekonomski elaborat podjetij CP Ljubljana,d.d. CPG, d.d. in Signa, d.o.o. v zvezi s pogodbo št. 2415-11-000768/0, z dne 17. 10. 2011 v zvezi z javnim naročilom za obnovo talnih obeležb na državnih cestah z uporabo trajnejših materialov.

Organ je zahtevo zavrnil z odločbo št. 090-43/2012/3, z dne 7. 11. 2012, in sicer s sklicevanjem na poslovno skrivnost. Pri tem je pojasnil, da tehnološko ekonomski elaborat (v nadaljevanju TEE) pripravi izvajalec v skladu z navodili za izdelavo TEE in ga mora vsak izvajalec, pred pričetkom izvajanja del, dostaviti strokovni službi v pregled in potrditev. TEE mora vsebovati podroben opis del, vključno s pregledno situacijo s karakterističnimi detajli in fazami dela in organizacijo gradbišča (prometna ureditev, način skladiščenja osnovnih materialov in polizdelkov, popis mehanizacije, vključno z dokumenti o ustreznosti za načrtovana dela), naveden mora biti popis osnovnih materialov, ki mora vsebovati vrste in izvor materialov, potrebne količine in način transporta, kot tudi opis polproizvodov (vrste s podrobnimi oznakami, potrjene recepture, potrebne količine, potrebna oprema in postopki za proizvodnjo) in za vse uporabljene materiale predloženi veljavni dokumenti o ustreznosti proizvoda. Opisati je treba tudi tehnološke pri posameznih fazah dela, postopke in faze je treba grafično prikazati, vključno z detajli, predvsem pri izvedbi zahtevnejših del. Navesti je potrebno strokovno ekipo, ki mora biti obvezno prisotna pri izvedbi del (tehnolog, predstavnik laboratorija itd.), izvajalec mora v TEE predložiti program povprečne pogostosti zunanjih in notranjih kontrolnih preizkusov, ki jih bo izvajal. Opisano po objektivnem kriteriju predstavlja »know-how« podjetja in posledično poslovno skrivnost podjetja. V navodilih za izdelavo TEE in v  obrazložitvi sklepa Državne revizijske komisije št. 018-292/2010 je navedeno, da je vse podatke v izdelanih TEE dovoljeno uporabiti samo s soglasjem ponudnika oziroma izvajalca javnega naročila.

Poleg tega je po stališču organa podana izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo kazenskega pregona) in po 8. točki prvega odstavka 6. člena (varstvo sodnih postopkov) ZDIJZ. Organ je dne 12. 3. 2012 na Policijsko postajo Ljubljana ter dne 8. 8. 2012 na Nacionalni preiskovalni urad posredoval naznanilo kaznivega dejanja, ki se nanaša na posle izvedbe prometne signalizacije. Zahtevana dokumentacija je posredno povezana z naznanitvijo suma kaznivega dejanja. Razkritje dokumentov bi lahko vplivalo tako na podajanje izjav s strani morebitnih prič kot tudi na sam obstoj listinske dokumentacije in ostalih dokaznih predmetov (tretje osebe bi listinsko dokumentacijo lahko v vmesnem času uničile ali prikrile ali uničile druge dokazne predmete). Razkritje zahtevanih dokumentov bi lahko vplivalo tudi na ravnanje osumljenca. Vse te osebe bi lahko, glede na vsebino dokumentov, prilagodile svojo izpovedbo. Vse navedeno bi torej škodovalo kazenskemu pregonu in sodnemu postopku. Organ je izvedel tudi test interesa javnosti, po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, pri čemer je ugotovil, da javni interes ni močnejši od interesa za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja.

V pritožbi z dne 9. 7. 2013 je prosilec navedel, da se kazenska ovadba nanaša na drugo dokumentacijo (torej ne na zahtevano dokumentacijo). Navedel je tudi, da »ni jasno, kako lahko zgolj tehnični podatki, dokazi o izpolnjevanju tehničnih pogojev, dokazi o izpolnjevanju kvalitetnih parametrov, kvalitete uporabljenih materialov, kadrovska sestava izvajalca in ostala vsebina TEE, bistveno vpliva na objektivno utemeljitev dejanskega stanja pri javnem naročilu«. Po mnenju prosilca obrazložitev izjeme varstva poslovne skrivnosti ni korektna in razumljiva in nikakor ne more biti nad interesi javnosti. Po mnenju pritožnika ima javnost močan interes, da se spoštujejo načela javnega naročanja, zlasti načelo transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov. Organ je namreč trdil, da so mu zahtevano dokumentacijo dostavili vsi ponudniki. Gre za splošno znano tehnologijo, katera je dostopna na prostem trgu in ne vsebuje nobenih tehnoloških skrivnosti. Prosilec zahteve ni vložil pri preiskovalnem organu ali tožilstvu, pač pa pri nosilcu postopkov javnega naročanja, pri čemer so predmet zahteve dokumenti, ki se nanašajo samo na zahtevane pogoje.
   
Pooblaščenec je kot stranske udeležence pozval Cestno podjetje Nova Gorica, d.d., Cestno podjetje Ljubljana (oziroma stečajnega upravitelja Veljka Jana) in podjetje Signa, d.o.o., da se opredelijo do razkritja zahtevanih dokumentov z vidika izjem od prostega dostopa. Pooblaščenec je prejel le odziv podjetja Signa, d.o.o..

Pooblaščenec je pozval organ, da mu posreduje predmetno ovadbo, pogodbo iz predmetnega javnega naročila, pojasnilo o trajanju pravnega posla in izplačilih, razpisne pogoje oziroma merila iz predmetnega javnega naročila, pojasnilo o tem, v čem naj bi se zahtevani elaborati vsebinsko navezovali na domnevno kaznivo dejanje, pojasnilo, v kateri fazi je predkazenski postopek in, ali je državno tožilstvo že prevzelo zahtevane elaborate oziroma izvedlo vpogled vanje.

Pooblaščenec je pozval tudi prosilca, da podrobneje pojasni svoje stališče do sklicevanja organa na poslovno skrivnost, v čem naj bi bila zahtevana dokumentacija povezana s predmetno ovadbo, ali je bila predložitev predmetnih dokumentov pogoj za udeležbo na javnem razpisu in kakšna je trenutna usoda predmetne ovadbe. Prosilec je v odgovoru pojasnil, da kot način dostopa zahteva vpogled ter posredno oziroma po potrebi tudi  fotokopiranje.

Pritožba je delno utemeljena.

1. Predmet pritožbenega postopka

Pooblaščenec ugotavlja, da so predmet zahteve oziroma tega pritožbenega postopka naslednji dokumenti:
-    TEE družbe Cestno podjetje Nova gorica, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d. (v nadaljevanju CPG), marec 2012, 59 strani, ki obsega osnovne podatke o dokumentu, tehnologijo izvedenih del, metodologijo (1.0), referenčno listo (2.0), stroje in materiale (3.0), varnostne ukrepe (4.0) in dokazila o kvaliteti materialov (5.0);
-    TEE družbe Cestno podjetje Ljubljana, d.d. (v nadaljevanju CPL), z dne 5. 3. 2012, št. SUP-06/11-MT-06, 31 strani, ki obsega osnovne podatke o dokumentu, spremni dopis, izjave o skladnosti, splošni podatki o storitvi (1), materiali (2), izvedba (3), kakovost izvedbe (4), ekonomski del (5), potrjevanje tehnološkega elaborata (6), varovanje lastnine (7);
-    TEE (»Tehnični elaborat izvedbe del horizontalne signalizacije«) družbe Signa, d.o.o., z dne 6. 6. 2011,18 strani, ki obsega: opis (1.1), predmet (1.2), organizacija gradbišča (1.3), skladiščenje in transport materialov (1.4), potrebna mehanizacija (1.5), materiali in potrebne količine materialov (2), način izvedbe (3), kakovost izvedbe (4), reference (5) in potrdila oziroma poročila o kakovosti.

Ker je Pooblaščenec zaradi ekonomičnosti postopka že sam odpravil procesno pomanjkljivost organa in k udeležbi pozval stranske udeležence, je v pritožbenem postopku kot sporno treba razčistiti le vprašanje, ali se na navedene dokumente oziroma njihove dele navezuje katera od izjem od prostega dostopa. 

2. Presoja izjeme varstva kazenskega pregona

Po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru pogoji za sklicevanje na omenjeno določbo niso izpolnjeni:
     ker zahtevani dokumenti niso nastali, bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona niti v zvezi z njim, pač pa gre za tipično dokumentacijo, ki je bila zahtevana z razpisnimi pogoji konkretnega javnega naročila, pridobljena po sklenitvi pogodbe z izbranimi ponudniki (pred pričetkom izvajanja del) in za potrebe realizacije javnega naročila ter bila naročniku predložena strani ponudnikov. Ti so dokumentacijo pripravili z izključnim namenom izkazati pogoje za izvajanje del v skladu z zahtevami naročnika. Zahtevani dokumenti niso bili namenjeni organom odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj in s strani ponudnikov tem organom tudi niso bili predloženi. Z vidika njihovega primarnega namena torej nimajo narave dokaznega gradiva;
     ker pristojno državno tožilstvo še ni prevzelo ali vpogledalo v predmetno dokumentacijo, jo odbralo, fizično zavarovalo ali se na drug način z njo seznanilo, in ker kazenski pregon sploh (še) ni v teku (to izhaja iz odziva državnega tožilstva). Če pregona ni, potem tudi škoda »za postopek pregona« ne more nastati. Obravnavana izjema se ne more nanašati na nek hipotetično možen (viseč) pregon, pač pa na konkreten kazenski pregon oziroma pregon, ki se je že začel ali pa je vsaj zelo verjetno, da se bo začel;
     ker se obravnavana izjema ne more uporabljati za primere zgolj teoretičnih, abstraktnih in povsem nedoločnih kaznivih dejanj. Iz izpodbijane odločbe in dodatnih pojasnil organa ter državnega tožilstva namreč ni razviden opis kaznivega dejanja (organ je pojasnil le zelo splošen opis), niti za katero kaznivo dejanje ali vsaj skupino kaznivih dejanj naj bi v konkretnem primeru šlo;
     ker glede na poznana dejstva in okoliščine ter pojasnila organa in državnega tožilstva ni videti logične in objektivne zveze med vsebino predmetne dokumentacije in negativnim vplivom na kazenski pregon. Ni jasno, kako bi si morebiten obdolženec in morebitne priče lahko pomagale s TEE ponudnikov, saj gre za tehnične dokumente, ki vsebujejo zgolj podatke o uporabljenih materialih in tehnologiji nanašanja, skladnosti s standardi in predpisi, varnosti, uporabljenih strojih, ipd. Organ in državno tožilstvo torej nista razkrila prepričljivega in konkretnega »mehanizma« nastanka škode za kazenski pregon;
     ker zahtevani dokumenti sploh niso v neposredni (pač pa le posredni) zvezi z domnevnimi kaznivimi dejanji oziroma z eno ali več ovadbami. Ovadba zoper prosilca se navezuje na izdajanje začasnih situacij za dela, ki niso bila opravljena ter nepravilno prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin pri izvajanju del. Do spornih ravnanj naj bi prišlo pri izvajanju pogodbenih del na terenu, zaradi česar so v neposredni zvezi s spornimi ravnanji le dokumenti, ki so nastali v fazi realizacije pogodbenih del (npr. računi, poročila,...), ne pa dokumentacija iz postopka javnega naročila oziroma dokumentacija, ki je nastala v času do pričetka del, kar vključuje tudi TEE. TEE torej ne vsebujejo informacij o dejanski izvedbi del in s tem povezanimi opravili, pač pa le informacije o tem, kaj, kako in s čim naj bi dela bila izvedena s strani družb CPG, Signa, d.o.o. in CPL. Pooblaščenec seveda ne trdi, da zahtevani dokumenti ne morejo biti uporabni pri ugotavljanju širših okoliščin domnevnega kaznivega dejanja, vendar pa je na stališču, da storilec, priče ali drugi udeleženci zahtevanih dokumentov ne morejo uporabiti v smeri preprečitve ali otežitve uspešnosti in učinkovitosti kazenskega pregona oziroma kazenskega postopka. K temu je treba dodati še dejstvo, da se zahtevani dokumenti neposredno nanašajo le na preostale tri izvajalce talnih označb, in ne na izvajalca, katerega ravnanje naj bi bilo sporno;
     ker, tudi če TEE pridejo v poštev kot gradivo v predkazenskem postopku in pregonu, z razkritjem TEE po ZDIJZ, izvirna dokumentacija ne bo ogrožena v smislu uničenja, izgube, prirejanja vsebine ipd. Jasno je torej, da organ z razkritjem informacij prosilcu po ZDIJZ, ne ravna v nasprotju z določbami ZKP, po katerih je »treba poskrbeti, da se ohranijo vsi sledovi kaznivega dejanja«.

3. Presoja izjeme varstva sodnega postopka

Po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru pogoji za sklicevanje na omenjeno določbo niso izpolnjeni, pri tem pa se smiselno sklicuje na argumente, kot so bili predstavljeni v točki 2 zgoraj. 

4. Presoja izjeme varstva poslovne skrivnosti

I. Po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 poslovno skrivnost definira po subjektivnem (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnem kriteriju (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (tj. po volji družbe), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. V slednjem primeru gre za objektivni kriterij, ki je podvržen preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirana družba z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto ter ne in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Na tem mestu je potrebno opozoriti še na določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ki izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Za poslovno skrivnost gre torej takrat, kadar je vsebina nekega dokumenta taka, da razkriva podatke o stanju, delovanju ali preteklih oziroma načrtovanih aktivnostih gospodarskega subjekta, ki jih zaradi konkurenčnih razlogov (tekma za obstoj na trgu in maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov) ni dopustno razkrivati tretjim osebam.
 
Akt gospodarskega subjekta, ki ustreza pojmu »sklep« po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, lahko nastopa v mnogih pojavnih oblikah, saj družbe notranjega delovanja v večjem delu niso dolžne urejati s predpisanimi ali standardiziranimi akti določenega tipa. Lahko gre tudi za statut, pravilnik, navodilo, obvestilo, okrožnico, odločitev, odredbo in podobno. Kot sklep lahko učinkuje tudi pogodba. Zgolj žig ali drugačen zaznamek na posameznem dokumentu (npr. zgoraj desno) z besedilom na primer »poslovna skrivnost«, »poslovna tajnost«, »zaupno«, »interno«, »strogo zaupno« ali »uradna skrivnost« ne zadošča. Za veljavnost »sklepa« družbe je bistveno, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.    sklep mora biti sprejet pred vložitvijo zahteve prosilca po ZDIJZ. Ta ne more ustvarjati učinkov za nazaj, lahko pa se nanaša na bodoče, še ne nastale dokumente ali podatke;
2.    v sklepu mora biti določen način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost (ta zahteva izhaja iz prvega odstavka 40. člena ZGD-1);
3.    sklep mora biti izdan v pisni obliki (ta zahteva izhaja iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1);
4.    zagotovljena mora biti publiciteta sklepa (ta zahteva izhaja iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1),
5.    sklep mora po vsebini dosegati primerno stopnjo določnosti (varovani podatki ali dokumenti morajo biti kar se da jasno opredeljeni po vrsti, lokaciji hrambe, vsebini, namenu, času in kraju nastanka in podobno),
6.    sklep sprejme poslovodstvo ali višji organ (to izhaja iz dikcije v prvem odstavku 39. člena ZGD-1, da sklep »sprejme družba«, torej po zastopanju),
7.    dodaten vsebinski pogoj je še, da se sklep ne mora nanašati oziroma pravilneje, nima učinka na podatke, ki so po zakonu javni in podatke o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

II. V zvezi s TEE družbe Signa, d.o.o., z dne 6. 6. 2011 Pooblaščenec ugotavlja, da so glede poglavij: organizacija gradbišča (1.3), skladiščenje in transport materialov (1.4), potrebna mehanizacija (1.5), materiali in potrebne količine materialov (2), način izvedbe (3), kakovost izvedbe (4), reference (5) in potrdila oziroma poročila o kakovosti, izpolnjeni pogoji za sklicevanje na izjemo varstva poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju oziroma po prvem odstavku 39. člena ZGD-1. Družba Signa, d.o.o. je namreč dne 27. 5. 2005 sprejela interni akt – Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, ki opredeljuje poslovno skrivnost družbe – med drugim so to tudi »tehnološko ekonomski elaborati ter drugi pisni izdelki in predlogi služb, dokler jih s podpisom za javne ne odobri direktor«, njeno varovanje, krog zavezanih subjektov ter njihovo odgovornost. Poleg tega tudi sam TEE na prvi strani vsebuje klavzulo o poslovni skrivnosti. Omenjeni pravilnik izpolnjuje vseh 7 pogojev za veljavnost sklepa o poslovni skrivnosti, ki so opredeljeni v prejšnji točki, z izjemo naslednjih delov TEE, ki so javni podatki, zaradi česar ne morejo biti razglašeni za poslovno skrivnost:
-    naslovna stran, ki vsebuje osnovne identifikacijske podatke o dokumentu,
-    kazalo,
-    poglavje 1.1 (»opis«) in
-    poglavje 1.2 (»predmet«).
Ti deli TEE v celoti izkazujejo pomembno vsebinsko zvezo s kriterijem porabe javnih sredstev po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Omenjeni deli dokumenta namreč dokazujejo obstoj dokumenta in ga identificirajo (gre za t.i. generalije – naslov, podatki o dokumentu in avtorju, ki je zakoniti zastopnik družbe) in vsaj na splošno opisujejo njegovo okvirno vsebino. To pa so podatki, glede katere sklep o poslovni skrivnosti ne učinkuje. Dejstvo, da je TEE bil pripravljen oziroma dokaz o njegovem obstoju, obseg dokumenta, splošni podatki o dokumentu in njegova okvirna vsebina (kazalo), torej ves uvodni del, spadajo med absolutno javne podatke, na katere se poslovna skrivnost ne more raztezati v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 v zvezi s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ. Gre za neposreden dokaz o vsebini izvedene in že plačane storitve, brez razkrivanja izvedbenih podrobnosti storitve, ki jo je nudila družba Signa, d.o.o.. Priprava končnega TEE pred začetkom izvajanja del je nenazadnje tudi zahteva iz javnega naročila, vsebina TEE pa mora biti skladna s tehničnimi specifikacijami naročnika.

III. V zvezi s TEE CPG, marec 2012, Pooblaščenec ugotavlja, da poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju ni podana, ker družba ni predložila sklepa o poslovni skrivnosti v smislu prvega odstavka 39. člena ZGD-1.

V zvezi z objektivnim kriterijem se družba CPG na poziv Pooblaščenca ni odzvala, kar seveda pomeni, da ni izkazala možnosti nastanka škode, če bi bil zahtevani dokument razkrit javnosti. Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na družbi, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Družba mora v postopku nastopati aktivno in tako konkretno izkazati elemente obstoja poslovne skrivnosti, saj ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, ali, kako in zakaj bi razkritje določenih podatkov lahko vplivalo na njen konkurenčni položaj. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 in št. U 284/2008-35.

Kljub pasivnosti družbe CPG pa pooblaščenec ugotavlja, da je po objektivnem kriteriju podana poslovna skrivnost glede točk 2.6 in 2.9 v poglavju »metodologija izvede del na objektu AC odsek Višnja gora – Bič« in glede celotnega poglavja 3.0. »stroji in materiali«, kjer gre za podroben in konkreten opis delovnih sredstev oziroma strojev in tehnologije nanosa označb. Za te podatke, ki niso zgolj prepis tehničnih pogojev naročnika, pač pa pomembne podrobnosti o strojih in tehnologiji (kapacitete, struktura delovnih sredstev, finančni položaj in »know-how«), tudi kriterij porabe javnih sredstev ali kriterij izpolnjevanja pogojev javnega razpisa ne pride v poštev kot argument za dopustnost razkritja. Enako je v podobni zadevi Pooblaščenec že odločil z odločbo št. 090-156/2012/18.

V preostalem delu – naslovna stran (1. stran), splošni podatki o dokumentu (2. stran), pripravljavcih dokumenta (3. stran), kazalo vsebine, tehnični pogoji, splošno poglavje (1.0), material in izvedba (2.1 do 2.5 in 2.7 do 2.8), zavarovanje gradbišča (3.0), označbe v rondojih (4.0), preverjanje kakovosti izvedbe (5.0), referenčna lista z dokazili, varnostni ukrepi, uporabljeni materiali in dokazila (poročila o preskusu, izjave o skladnosti, tehnične informacije) – ni podanih nobenih objektivnih okoliščin, ki bi nakazovale na možnost nastanka škode za družbo CPG, zlasti ne ob upoštevanju, da gre tudi za podatke o izpolnjevanju tehničnih pogojev in za podatke o porabi javnih sredstev. Tako velja:
-    da so splošni opisi izvedbe javnosti znani že iz razpisne dokumentacije, javno dostopnih spletnih strani različnih proizvajalcev in celo iz video posnetkov dostopnih na spletni strani »you tube«;
-    da pri uporabljenih materialih (osnovni podatki o materialih so dostopni že na spletnih straneh proizvajalcev ali pa na posebno zahtevo) ne gre za opise, kako se ti materiali proizvedejo;
-    da pri opisih lastnosti materialov velja tako, kot v prejšnji alineji. Poleg tega podatki o tem, da imajo materiali takšne lastnosti, ki ustrezajo predpisanim pogojem, predstavljajo samo prednost podjetja na trgu. Enako velja glede certifikatov oziroma izjav o skladnosti in poročil o preskusih;
-    da z razkritjem informacij o referencah družbi ne more nastati občutna škoda. Ravno nasprotno, reference dokazujejo, da je določeno podjetje sposobno določeno delo opraviti oziroma, da ga je že opravilo, kar pomeni, da je vredno zaupanja. Z vidika konkurenčnega položaja na trgu predstavlja podatek oziroma informacija o referencah pozitiven kazalnik, neke vrste priporočilo, da podjetje na trgu deluje dobro;
-    da podatki o izdelavi označb v rondojih po vsebini ne predstavljajo nikakršne posebnosti v smislu »know-how«-a;
-    da gre pri predvidenih varnostnih ukrepih in zavarovanju gradbišča le za predvideno ravnanje v skladu s predpisi.

IV. V zvezi s TEE CPL, z dne 5. 3. 2012 Pooblaščenec ugotavlja, da so podane enake okoliščine kot v prejšnji točki glede TEE CPG, zaradi česar se smiselno sklicuje na utemeljitev iz prejšnje točke. Glede na navedeno je prosilcu treba razkriti naslednje dele dokumenta:
-    izjave o skladnosti;
-    naslovna stran;
-    kazalo;
-    poglavja od 1. do 4. in od 6 do 7;
-    atesti za materiale,
ker ne gre za poslovno skrivnost po subjektivnem ali objektivnem kriteriju. Dostop se prosilcu zavrne le glede poglavja 5 »ekonomski del«, ker gre za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, hkrati pa kriterij izpolnjevanja pogojev iz javnega naročila in kriterij porabe javnih sredstev ne prevladata nad izjemo.

V. Pooblaščenec zaključuje, da iz delov dokumentov, ki jih je prosilcu treba razkriti v skladu s točkami II, III in IV niso razvidni natančni postopki izvedbe del, natančna tehnologija izdelave materiala, kadrovska struktura in kadrovske kapacitete, poseben način učinkovite organizacije dela, novi pristopi k metodologiji, unikatne rešitve, poseben ali inovativen tehnični ali organizacijski pristop k izdelavi talnih označb, vlaganja v razvoj, struktura cene za posamezno postavko. Izhajajoč iz instituta porabe javnih sredstev (tj. prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) in dejstva, da gre v večjem delu tudi za pogoj za izvajanje del iz javnega naročila, nikakor ni mogoče pričakovati, da bi se kot poslovna skrivnost varoval podatek, kaj in kako bo (oziroma je) konkretno podjetje izvedlo za določen znesek iz ponudbe oziroma za že poravnan znesek iz državnega proračuna.

5. Presoja izjeme varstva osebnih podatkov

I. Po določbi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prosilec ni upravičen do pridobitve informacije, če vsebuje osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (tj. Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-1).

II. Pooblaščenec v zvezi s TEE CPG ugotavlja, da za javno razkritje:
-    osebnih imen (imen in priimkov) in podpisov odgovornega vodje projekta (tudi na štampiljki), vodje enote vzdrževanje in obdelovalca na tretji strani,
-    osebnega imena in podpisa sestavljavca na zadnji strani prvega dela TEE »Metodologija izvedbe del na objektu AC odsek Višnja gora – Bič«,
-    osebnih imen izdelovalcev varnostnega načrta,
ni pravne podlage v smislu 8. in 9. člena ZVOP-1, zaradi česar prosilec do teh podatkov ni upravičen.

Nadalje Pooblaščenec v zvezi s TEE CPL ugotavlja, da za javno razkritje osebnega imena (imena in priimka) ter podpisa obdelovalca na naslovni strani TEE in pripravljavca dopisa »Dopolnitev TEE« z dne 26. 3. 2012, ni pravne podlage v smislu 8. in 9. člena ZVOP-1, zaradi česar prosilec do teh podatkov ni upravičen.

V zvezi s TEE družbe Signa, d.o.o. pa Pooblaščenec ugotavlja, da ne vsebuje osebnih podatkov, katerih razkritje ne bi bilo dopustno.

III. Preostala osebna imena na vseh treh dokumentih se nanašajo na osebe, ki so zakoniti zastopniki CPG, CPL in družbe Signa, d.o.o. ali drugih družb (in tudi nastopajo v tej vlogi) ali pa, ki so nujni sestavni del posameznih dokumentov. V slednjem primeru gre za reference, strokovna poročila preskusov in izjav o skladnosti, ki imajo naravo potrdil, katerih veljavnost in verodostojnost potrjujejo ravno nosilci (podpisniki) preskusov, razmnoževati pa se smejo le kot celota. 

6. Presoja drugih izjem od prostega dostopa in test interesa javnosti

Glede dokumentov, katerih dostop je prosilcu odobren, je Pooblaščenec po uradni dolžnosti presodil, ali je morebiti podana še katera od preostalih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in pri tem ugotovil, da te izjeme ne pridejo v poštev. Prav tako ne pride v poštev izjema po 5.a členu ZDIJZ glede omejitev pravic strank, udeležencev ali oškodovancev v postopkih in varovanje tajnosti vira.

Organ in prosilec sta v pisanjih omenjala tudi test interesa javnosti iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih prav nobenih dejstev in okoliščin, ki bi prepričljivo utemeljevale, da interes javnosti po seznanitvi pretehta nad izjemami, ki so bile ugotovljene v prejšnjih točkah. Zaradi tega je treba pritrditi stališču organa, da ni pogojev za sklicevanje na drugi odstavek 6. člena ZDIJZ.

7. Sklepno
ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjeme in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). V skladu s tem pravilom je Pooblaščenec odločil, da se prosilcu odobri dostop do tistih delov zahtevanih dokumentov, glede katerih ni podana nobena od izjem od prostega dostopa, saj je bilo ugotovljeno, da je te dele možno in smiselno ločiti od preostale, varovane vsebine dokumentov.
Pooblaščenec je odločitev v ugodilnem delu (1. točka izreka) sprejel na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločitev v zavrnilnem delu (2. točka izreka) pa na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP.

Posebni stroški v pritožbenem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu ter plačati sodno takso.

Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,       
pooblaščenka