Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 25.03.2013
Naslov: Tal.si. d.o.o. - Direkcija RS za ceste
Številka: 090-5/2013/6
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Odobreno


POVZETEK:
Prosilec je zahteval vpogled v Tehnološko-ekonomske elaborate za obnovo talnih obeležb na državnih cestah z uporabo trajnejših materialov. Organ je z odločbo zavrnil dostop do informacij zaradi izjeme varstva kazenskega pregona, po izdaji odločbe pa je šele zaprosil tožilstvo za mnenje glede dostopa do dokumentov, povezanih z izvedbo (pred)kazenskega postopka. Ko se je prosilec pritožil zoper odločbo, je organ izdal sklep, s katerim je zaradi reševanja predhodnega vprašanja prekinil pritožbeni postopek, zaradi česar sploh ni odstopil pritožbe prosilca zoper izdano odločbo Pooblaščencu. Prosilec se je pritožil zoper sklep o prekinitvi postopka, Pooblaščenec pa je njegovi pritožbi ugodil in odpravil izdani sklep. Pri vprašanju, ali je podana izjema varstva kazenskega pregona iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ne gre za reševanje predhodnega vprašanja, organ pa je večkrat kršil pravila upravnega postopka.

ODLOČBA:
Številka: 090-5/2013/6
Datum: 25. 3. 2013

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca Tal.si, d.o.o., Brege 68, 8273 Leskovec, ki ga zastopa direktor Igor Avsec (v nadaljevanju prosilec) z dne 26. 12. 2012, zoper sklep Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste, Tržaška 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-43/2012/10(102) z dne 27. 11. 2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
 
O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 26. 12. 2012 zoper sklep organa št. 090-43/2012/10(102) z dne 27. 11. 2012 se ugodi in se izpodbijani sklep odpravi.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O B R A Z L O Ž I T E V:


Prosilec je 8. 10. 2012 podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je prosil za vpogled v Tehnološko-ekonomski elaborat (v nadaljevanju TEE) podjetij CP Ljubljana d.d., SPG d.d. in Signa d.o.o. za objekt Obnova talnih obeležb na državnih cestah z uporabo trajnejših materialov.

Organ je z odločbo št. 090-43/2012/3(102) z dne 7. 11. 2012 zavrnil zahtevo prosilca in se skliceval na poslovno skrivnost in varstvo kazenskega pregona. Ker pa je organ dostop do dokumentov zavrnil na podlagi 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, v postopek ni povabil stranskih udeležencev, ki so izdelali TEE (družbe CP Ljubljana d.d., SPG d.d. in Signa d.o.o.). Organ je opisal, da so bili zahtevani podatki pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, kar naj bi izkazovalo dejstvo, da je podal ovadbo oziroma naznanilo zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zadevi, s katero je povezana zahtevana dokumentacija. Organ je navedel razloge, zaradi katerih meni, da bi razkritje podatkov škodilo izvedbi kazenskega postopka oziroma postopka o kazenskem pregonu. V zvezi s tem je organ predvsem navedel vpliv na morebitne izpovedi prič, ravnanje osumljenca in obstoj listinskih dokazov. Organ je preveril tudi, ali kljub izjemi obstaja javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov, vendar je ugotovil, da prevladujoč javni interes ni podan.

Prosilec je 20. 11. 2012 vložil pritožbo zoper izdano odločbo organa zaradi napačne uporabe materialnega predpisa in zaradi nepopolne in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Prosilec oporeka uporabi izjeme varstva kazenskega pregona, saj se kazenska ovadba nanaša na drugo dokumentacijo, sploh pa organ ni izkazal, da je res vložil kazensko ovadbo, temveč je to le navedel. Prosilec pa se tudi ne strinja z ugotovitvijo organa, da bi z razkritjem nastala škoda, saj ni jasno, kako naj bi čisto tehnični podatki, dokazi o izpolnjevanju tehnoloških pogojev, dokazi o izpolnjevanju kvalitetnih parametrov, kvalitete uporabljenih materialov, kadrovska sestava izvajalca in ostalo iz vsebine TEE bistveno vplivalo na objektivno utemeljitev dejanskega stanja pri javnem naročilu. Prosilec je navedel, da bi rad vpogled v datume oddaje posameznih vsebin TEE drugih izvajalcev. Prosilec bi tudi rad izvedel, ali je naročnik v javnem naročilu (organ) enako dokumentacijo in dokazila zahteval tudi od drugih ponudnikov. Prosilec se tudi ne strinja, da bi šlo za poslovno skrivnost, saj gre za splošno znano tehnologijo, dostopno na prostem trgu, ki ne vsebuje nobenih tehnoloških skrivnosti. Nenazadnje prosilec meni, da ima javnost močan interes, da se spoštujejo načela javnega naročanja, predvsem načelo transparentnosti, kar organ v izvedenem škodnem testu ni upošteval. Prosilec išče vpogled v dokumentacijo, za katero je naročnik (organ) navedel, da so mu jo dostavili vsi ostali izvajalci.

Organ je šele kasneje, 29. 11. 2012, z dopisom št. 090-43/2012/9(102), na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani (v nadaljevanju ODT) poslal prošnjo za posredovanje obrazloženega mnenja na podlagi 15.a člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in 119/2007; v nadaljevanju Uredba). Organ je navedel, da je ugotovil, da so zahtevani dokumenti neposredno ali posredno povezani z naznanitvijo suma kaznivega dejanja, ki ga je podal organ. Organ je navedel, da bi lahko vsi dokumenti hipotetično predstavljali dokazila v predkazenskem oz. kazenskem postopku glede dobave materialov in izvajanja storitev prometne signalizacije. Organ je prosil za stališče ODT glede zavarovanja dokazov oziroma za navodila, kako je potrebno ravnati z dokumentacijo, ki utegne postati dokazilo v kazenskem postopku, predvsem z vidika vprašanja dopustnosti razkrivanja tretjim osebam oz. osebam, ki so udeležene v navedenem kazenskem postopku in tako dopustiti, da razkritje dokumentacije vpliva na potek predkazenskega oz. kazenskega postopka.

Organ je 27. 11. 2012 izdal sklep št. 090-43/2012/10(102) (v nadaljevanju izpodbijani sklep). V 1. točki izpodbijanega sklepa je organ navedel, da se postopek reševanja pritožbe, ki jo je zoper odločbo organa št. 090-43/2012 z dne 7. 11. 2012 vložil prosilec, prekine. Postopek s pritožbo se prekine, dokler ne bo rešeno predhodno vprašanje, to je vprašanje zavarovanja dokazov v okviru predkazenskega in kazenskega postopka, ki teče v zadevi izvajanja storitev in dobave materialov za področje prometne signalizacije. V 2. točki izpodbijanega sklepa je organ odločil, da se bo postopek pritožbe nadaljeval, ko bo rešeno predhodno vprašanje. V 3. točki je organ odločil, da stroški postopka niso bili zaznamovani. Organ je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedel, da je bil 21. 11. 2012 seznanjen, da gre za širšo preiskavo oziroma da je bilo vloženo večje število ovadb. Ker je skladno z določbami ZKP dolžan poskrbeti, da se ohranijo vsi sledovi kaznivega dejanja, mora še posebej previdno ravnati pri vseh dokumentih, s katerimi razpolaga in bi lahko predstavljali dokazilo v predkazenskem ali kazenskem postopku. Razkritje vseh dokazil pred izdajo pravnomočne sodne odločbe bi lahko vplivalo na podajanje izjav s strani morebitnih prič in na sam obstoj listinske dokumentacije in ostalih dokaznih predmetov. Ker organ ne ve, katera dokazila bodo morebiti uporabljena v kazenskem ali predkazenskem postopku, posledično ne more vedeti, katere dokumente sploh mora zavarovati. Dokazilo lahko v kazenskem postopku predstavljajo vsi dokumenti, s katerimi organ razpolaga, ali le nekateri. Odločitev o tem, kateri dokumenti predstavljajo dokazilo v predkazenskem ali kazenskem postopku, je na strani pristojnega tožilstva oziroma kazenskega sodišča. Organ je odločil, da je vprašanje zavarovanja dokazov v tem postopku predhodno vprašanje, za reševanje predhodnega vprašanja pa je pristojno tožilstvo ali sodišče, zato se do rešitve predhodnega vprašanja upravni postopek prekine. Predhodno vprašanje bo rešeno, ko bo določeno, kateri dokumenti se bodo v kazenskem postopku uporabili kot dokazila. 

ODT je po okrajnem državnem tožilcu dne 11. 12. 2012 odgovoril na dopis organa po e-pošti in sporočil, da je organ tekom predkazenskega postopka dolžan vso relevantno dokumentacijo izročiti kriminalistom in jim nuditi vse druge razpoložljive dokazne vire. Za uspešen tek predkazenskega postopka je bistvenega pomena, da se komurkoli, posebej javnosti, ne razkriva posameznih dejstev, listin in drugih informacij, ki bi utegnile spremeniti izsledke preiskave. Tožilec je predlagal, da vso dokumentacijo, ki vsebuje dejstva in okoliščine v zvezi s kaznivim dejanjem, organ nemudoma izroči kriminalistom in na ta način zavaruje kazensko-pravno relevantna dejstva in dokazne vire pred javnim razkritjem.

Prosilec je 26. 12. 2012 vložil pritožbo zoper izpodbijani sklep zaradi napačne uporabe materialnega predpisa ter nepopolne in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Prosilec je zahteval, da se omogoči dostop do zahtevanih informacij in navedel, da gre pri dejanju organa za očitno zlorabo upravnih postopkov in zlorabo institucij javnega prava. Prosilec je navedel, da organ s svojim sklepom smeši institut pravne države, saj je le prepisal prej izdano odločbo brez nove obrazložitve. V nadaljevanju je prosilec navedel stališča v zvezi z ravnanjem organa kot naročnika v postopku javnega naročanja, kar pa ni predmet postopa za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec nato navaja argumente, ki se vsebinsko nanašajo na predhodno izdano odločbo, in sicer glede izjeme varstva kazenskega pregona ter javnega interesa oziroma ponavlja argumente, ki jih je navedel v pritožbi zoper odločbo z dne 20. 11. 2012.

Organ je Pooblaščencu dne 9. 1. 2013 odstopil pritožbo prosilca zoper izpodbijani sklep.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1. Reševanje predhodnega vprašanja

147. člen ZUP postavlja pravila za reševanje predhodnega vprašanja. 1. odstavek tega člena določa, da če organ, ki vodi postopek, naleti na tako vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same zadeve, to vprašanje pa je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa (predhodno vprašanje), ga lahko ob pogojih iz tega zakona organ sam obravnava ali pa prekine postopek, dokler ga ne reši pristojni organ. O prekinitvi postopka izda sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba, razen če ga je izdal organ druge stopnje.

V nasprotju s tem pa 15.a člen Uredbe jasno ureja ravnanje organa v primerih odločanja o podatkih, ki lahko predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja zaradi varstva kazenskega pregona. Ta določa, da če organ prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, organ odloči o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku.

Pooblaščenec tako ugotavlja, da v obravnavanem primeru ne gre za reševanje predhodnega vprašanja. Vprašanje, ali bi razkritje zahtevane dokumentacije lahko škodilo kazenskemu pregonu, sicer ima nekaj elementov predhodnega vprašanja, vendar vsekakor ne gre za situacijo iz 147. člena ZUP. Po mnenju Pooblaščenca v tem primeru ne gre za samostojno pravno celoto, saj gre za vprašanje nastanka škode za izvedbo kazenskega pregona, ne za vprašanje zavarovanja dokazov. Predvsem pa reševanje tega vprašanja ne sodi v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa, temveč organa, ki odloča o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja.

Organ se sklicuje na to, da ni pristojen za odločanje o vprašanju "zavarovanja dokazov". Poudariti je treba, da v konkretnem primeru ne gre za vprašanje zavarovanja dokazov, ki je vprašanje kazenskopravne stroke in standardov, temveč za presojo vprašanja, ali bi razkritje konkretnih zahtevanih dokumentov škodilo izvedbi kazenskega pregona in ali je podan tudi kakšen drug zakonski razlog, da se dovoli ali prepove dostop do zahtevanih dokumentov. ODT v dopisu z dne 11. 12. 2012 navaja, da mora organ vso relevantno listinsko dokumentacijo nemudoma izročiti kriminalistom in na ta način zavarovati kazensko-pravno relevantna dejstva in dokazne vire. Izročitev dokumentov kriminalistom ali drugo ustrezno zavarovanje dokaznih virov, pa je nekaj drugega kot vprašanje škode, ki bi morebiti nastala z razkritjem dokumentov v postopku po ZDIJZ.

Pooblaščenec ugotavlja, da je organ nedvomno sam pristojen za reševanje vprašanja obstoja izjeme kazenskega pregona in nadalje dostopa do informacij javnega značaja. 153. člen ZUP določa, da se postopek prekine, če organ sklene, da ne bo sam reševal predhodnega vprašanja, oziroma ga po zakonu ne more reševati. Organ, ki v upravnem postopku naleti na predhodno vprašanje, praviloma kot stvarno nepristojni organ sploh ne bi mogel obravnavati takšnega vprašanja, temveč bi moral z odločitvijo v konkretni upravni zadevi počakati, dokler predhodnega vprašanja ne bi rešil pristojni organ (gl. Andronja V., Kerševan E.: Upravno procesno pravo, GV založba, Ljubljana 2006, str. 319). V konkretnem primeru organ nima nobene podlage, da bi sklenil, da ne bo sam reševal predhodnega vprašanja, niti noben zakon ne določa, da ga ne more reševati. Nasprotno – zakon določa, da mora organ sam odločiti o vprašanju obstoja izjeme varstva kazenskega pregona, vključno z odločitvijo o vprašanju morebitnega nastanka škode ob razkritju zahtevanih dokumentov.  15.a člen Uredbe sicer zapoveduje obveznost organa, da pred odločanjem o zahtevi, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, pridobi obrazloženo mnenje pristojnega organa, ki odloča v predkazenskem ali kazenskem postopku. Vendar pa mora organ po pridobitvi obrazloženega mnenja pristojnega organa (policije, tožilstva ali sodišča) sam odločiti o zahtevi prosilca. V praksi se namreč lahko zgodi, da policija, tožilstvo ali sodišče sploh ne podata obrazloženega mnenja ali pa je to precej pomanjkljivo. Iz Uredbe ali ZDIJZ tudi ne izhaja dokazno pravilo, da je organ vezan na obrazloženo mnenje organa, temveč obstaja le obveznost pridobiti obrazloženo mnenje in ga pri izvedbi škodnega testa vzeti v obzir. Organ mora namreč pri presoji dostopnosti dokumentov upoštevati še mnogo drugih okoliščin in zakonskih določb; med drugim denimo t.i. izjeme od izjem in vprašanje prevladujočega javnega interesa. Organ je (sicer že po izdaji odločbe, kar bi v tistem postopku predstavljalo kršitev določb postopka in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje) zaprosil za obrazloženo mnenje po 15.a členu Uredbe. Če bi se organu zdelo, da je mnenje ODT preohlapno in nekonkretizirano (kar po presoji Pooblaščenca tudi je), bi moral organ zaprositi za ponovno obrazloženo mnenje.  

Nadalje se mora Pooblaščenec opredeliti do navedbe organa, da ZUP organu nalaga, da mora postopek prekiniti, če se predhodno vprašanje nanaša na obstoj kaznivega dejanja. Tudi če bi šlo za reševanje predhodnega vprašanja, se ta v konkretnem primeru to ne nanaša na vprašanje obstoja kaznivega dejanja. ODT, policija ali sodišče ob reševanju predhodnega vprašanja, kot si je zamislil organ, vsekakor ne bi odločali o obstoju kaznivega dejanja, pač pa bi morali odločati o vprašanju, ali bi z razkritjem zahtevane dokumentacije nastala škoda za izvedbo (pred)kazenskega postopka. Ta navedba organa je torej povsem neupoštevna.

Izpodbijani sklep pa je pomanjkljiv tudi zato, ker organ prve stopnje od pristojnega organa ni zahteval, naj o predhodnem vprašanju začne postopek. 1. odstavek 151. člena ZUP namreč določa, da če postopek za rešitev predhodnega vprašanja, ki ga je mogoče začeti samo po uradni dolžnosti, pri pristojnem organu še ni začet, zahteva od pristojnega organa, naj o tem vprašanju začne postopek. Če pa je možno postopek reševanja predhodnega reševanja sprožiti na zahtevo stranke, bi moral organ stranko napotiti, da v določenem roku vloži vlogo za postopek rešitve predhodnega vprašanja. Ker je organ prve stopnje kot reševanje predhodnega vprašanja opredelil "vprašanje zavarovanja dokazov" bi torej moral Okrožnemu državnemu tožilstvu naložiti, naj reši predhodno vprašanje. ODT bi moralo o tem izdati odločbo, saj 152. člen ZUP določa, da se prekinjeni postopek nadaljuje, ko postane odločba, s katero se je rešilo predhodno vprašanje pri pristojnem organu oziroma pri sodišču, dokončna ali pravnomočna.

Ugotavljanje obstoja izjeme iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ po presoji Pooblaščenca torej ne sodi pod domet predhodnega vprašanja. Organ je sicer navedel, da ne more vedeti, kateri dokumenti bodo v prihodnosti lahko uporabljeni kot dokaz v predkazenskem in kazenskem postopku. Vendar taka nevednost kljub vsemu ne utemeljuje izdaje izpodbijanega sklepa. Postopek ugotavljanja izjeme varstva kazenskega pregona je namreč dovolj določno urejen v ZDIJZ in v Uredbi. Organ mora sam (a s pomočjo obrazloženega mnenja pristojnega organa) presoditi:
-    ali so bili podatki (torej konkretni zahtevani podatki!) pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim;
-    ali bi razkritje zahtevanih podatkov povzročilo škodo za njegovo izvedbo.

Z določbo 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je torej urejena situacija, kako organ odloča o zahtevi po ZDIJZ, kadar ne ve, kateri dokazi bodo uporabljeni v morebitnem predkazenskem in kazenskem postopku. Čeprav morda organ misli, da ne more vedeti, razkritje katerih dokumentov bi lahko škodovalo izvedbi (pred)kazenskega postopka, ga ZDIJZ izrecno pooblašča, da o tem odloči. Vsako izogibanje takšni odločitvi pomeni kršitev posameznikove pravice do dostopa do informacij javnega značaja oziroma pravice, da o prosilčevi zahtevi odloči pristojni organ – organ, ki razpolaga z zahtevanimi informacijami.

Organ je z izpodbijanim sklepom napravil bistveno kršitev določb postopka, saj je z odločitvijo, da ne bo odločil o vprašanju, za reševanje katerega je pristojen sam (čeprav je, paradoksalno, organ že odločil o zahtevi prosilca), neutemeljeno prekinil postopek s pritožbo in ni posredoval pritožbe prosilca zoper predhodno izdano odločbo Pooblaščencu. Takšna kršitev je brez dvoma vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa.

2. Prekinitev pritožbenega postopka

Pooblaščenec ob tem tudi ugotavlja, da je organ z izpodbijanim sklepom prekinil pritožbeni postopek, s čimer je odločil o zadevi, o kateri prvostopenjski organ sploh ni pristojen odločiti.

Organ je kršil določbe upravnega postopka, saj bi lahko zaradi reševanja predhodnega vprašanja prekinil postopek le pred zaključkom postopka na prvi stopnji. Organ je odločbo izdal 7. 11. 2012 (prosilec se je nanjo pritožil 20. 11. 2012), izpodbijani sklep pa 27. 11. 2012 (na katerega se je prosilec pravočasno pritožil 26. 12. 2012). Izpodbijani sklep je torej organ izdal po tem, ko je že izdal odločbo in se je prosilec nanjo pritožil.

Po izdaji prvostopenjske odločbe in prejemu pritožbe ima organ prve stopnje po določbah ZUP sicer nekaj možnosti, da spremeni svojo odločitev in izda novo odločbo (zoper novo odločbo je izrecno predvidena možnost nove pritožbe). V nasprotnem primeru mora pritožbo prosilca nemudoma ali najkasneje v roku 15 dni odstopiti organu druge stopnje.

242. člen ZUP določa, da če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je pritožba utemeljena, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek, reši zadevo drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se s pritožbo izpodbija.

Iz določbe 243. člena ZUP izhaja, da lahko organ prve stopnje, ki ob reševanju pritožbe spozna, da je bil izvedeni postopek nepopoln in da je to utegnilo vplivati na odločitev o zadevi, dopolni postopek in glede na uspeh dopolnjenega postopka ravna po 245. členu ZUP - odstopi pritožbo drugostopenjskemu organu ali zadevo reši drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se izpodbija s pritožbo.

244. člen ZUP pa določa, da če je bila odločba izdana brez poprejšnjega posebnega ugotovitvenega postopka, čeprav je bil obvezen, ali če je bila odločba izdana, ne da bi bila stranki dana možnost, da bi se bila izjavila o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, čeprav je bilo to obvezno, in zahteva stranka v pritožbi, da se ji da ta možnost, mora organ prve stopnje ta postopek izvesti. Po izvedbi posebnega ugotovitvenega postopka organ odstopi zadevo organu druge stopnje ali pa zadevo drugače reši in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se izpodbija s pritožbo.
Organ bi moral torej glede na možnosti, ki jih ZUP predvideva po prejemu pritožbe prosilca, bodisi izdati novo odločbo (zoper katero je možna nova pritožba) bodisi pritožbo prosilca poslati Pooblaščencu. Tudi če je organ v smislu 243. člena ZUP dopolnil postopek, za katerega je ugotovil, da je bil izveden nepopolno, bi moral po dopolnitvi postopka, glede na določbo 3. odstavka 243. člena ZUP, z novo odločbo nadomestiti svojo predhodno izdano odločbo ali pritožbo prosilca poslati Pooblaščencu.

Organ je po presoji Pooblaščenca kršil prosilčevo pravico do pritožbe in do možnosti, da o izdani odločbi, tudi v smislu popolne ugotovitve dejanskega stanja, odloči drugostopenjski organ.

Navedene določbe ZUP, ki opredeljujejo in hkrati zamejujejo ravnanje organa prve stopnje po prejemu pritožbe (7. točka XV. poglavja 3. dela ZUP), po presoji Pooblaščenca izključujejo možnost, da bi organ prve stopnje zaradi reševanja predhodnega vprašanja prekinil "pritožbeni postopek".

Organ torej ni bil pristojen za to, da po prejemu pritožbe prosilca prekine pritožbeni postopek. V postopku s pritožbo je namreč odločanje organa prve stopnje izrecno omejeno. Organ bi lahko postopek zaradi reševanja predhodnega vprašanja prekinil le pred izdajo odločbe (vendar bi bila takšna prekinitev nezakonita, saj v konkretnem primeru ne more iti za reševanje predhodnega vprašanja). Pritožbeni postopek pa lahko zaradi reševanja predhodnega vprašanja v pritožbenem postopku prekine le drugostopenjski organ, čeprav je takšna situacija redka, saj se predhodno vprašanje pojavi praviloma samo v postopku na prvi stopnji (gl. Andronja V., Kerševan E.: Upravno procesno pravo, GV založba, Ljubljana 2006, str. 322). Pooblaščenec je torej ugotovil, da je izpodbijani sklep izdal stvarno nepristojen organ, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 1. točki 2. odstavka 237. člena ZUP.

3. Ravnanje organa po odpravi izpodbijanega sklepa

Pooblaščenec je ugotovil, da je izpodbijani sklep nezakonit. Organ je po eni strani prekinil postopek, v katerem je že odločil z odločbo, po drugi strani pa je bil razlog za prekinitev to, da naj ne bi bil pristojen za odločanje o predhodnem vprašanju, čeprav je Pooblaščenec ugotovil, da je le organ sam na prvi stopnji pristojen za odločanje o vprašanju obstoja izjeme iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Nenazadnje pa je organ neutemeljeno prekinil sam pritožbeni postopek, za kar ni imel nikakršne pravne podlage in je s tem kršil pravico prosilca do pritožbe, ki je tudi ustavno varovana pravica. ZUP je namreč jasen, da mora organ prve stopnje po prejemu pritožbe prosilca ravnati tako, da bo zagotovljena njegova pravica do pritožbe – bodisi takoj posredovati pritožbo organu druge stopnje bodisi izdati novo odločbo, zoper katero je spet možna pritožba.

Pooblaščenec je zato na podlagi 1. odstavka 251. člena ZUP odpravil izpodbijani sklep. Organ je, glede na določbe ZUP, brez odlašanja dolžan preizkusiti, ali je pritožba prosilca z dne 20. 11. 2012, zoper odločbo organa št. 090-43/2012/3(102) z dne 7. 11. 2012, dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Če organ spozna, da je vložena pritožba dovoljena in pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba, pa ne bo nadomestil izpodbijanje odločbe z novo odločbo, mora organ poslati pritožbo prosilca z dne 26. 12. 2012 Pooblaščencu v pristojno reševanje. Prosilec se lahko v primeru, če organ ne bo ravnal po teh določbah ZUP obrne na Upravno inšpekcijo Inšpektorata za javno upravo.

Pooblaščenec še dodaja, da je organ v izpodbijanemu sklepu navedel tudi, da zaradi novih informacij, da preiskava in odbiranje relevantne dokumentacije in kazenski postopek poteka celo širše, kot je organ smatral na osnovi ovadb, ki jih je sam vložil, ne more odločati v nobenem postopku zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na izvajanje storitev in dobavo materialov za področje prometne signalizacije. Organ je s takšno navedbo napovedal, da namerava tudi v prihodnje resno kršiti pravice prosilcev do prejema meritorne odločitve pristojnega organa glede pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Pooblaščenec ponovno poudarja, da organ je pristojen za odločanje o zahtevah za dostop do informacij javnega značaja in je pristojen za odločanje o obstoju izjeme varstva kazenskega pregona, vključno s presojo nastanka škode za izvedbo (pred)kazenskega postopka v primeru razkritja zahtevanih dokumentov. Organ je praktično napovedal, da bo brez konkretne presoje pavšalno prekinjal postopke za dostop do informacij, povezanih z izvajanjem storitev in dobavo materialov za področje prometne signalizacije. Takšne navedbe organa so nedopustne, saj je napovedal, da tudi v prihodnje ne bo odločal po ZIDJZ, zato lahko tudi v tem delu prosilec ravnanje organa prijavi Upravni inšpekciji, v tem smislu pa bo postopal tudi Pooblaščenec, če bo seznanjen s tovrstnim ravnanjem organa.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse. 


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca   



Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka