Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 04.02.2020
Naslov: T-2 d.o.o. - Tržni inšpektorat RS
Številka: 090-279/2019
Kategorija: Ali gre za zlorabo pravice?, Poslovna skrivnost, Upravni postopek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

 

V obravnavani zadevi je organ delno ugodil dostopu do zapisnikov o inšpekcijskem pregledu, upravnih odločb, odločb o prekršku v postopkih zoper družbe: A1 Slovenija d.d., Telemach d.o.o. in Telekom Slovenije d.d., in sicer v povezavi z nepoštenimi pogodbenimi pogoji pri poslovanju s potrošniki, vezanimi na izgubo posebnih ugodnosti. Zoper odločbo organa sta se pritožili družbi A1 in Telemach. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna in zakonita. IP je ob tem poudaril, da prost dostop do informacije, da je določeno podjetje kršilo zakon ter na kakšen način, zagotovo ni v interesu podjetja in verjetno lahko tudi vpliva na njegov konkurenčni položaj na trgu, vsekakor pa ima v takem primeru prednost javni interes, ki je v tem, da se opozori na ravnanja, ki predstavljajo nepravilnosti in vzpostavi zakonito stanje z namenom varovanja javnega interesa. Organ je pristojen, da se odpravijo kršitve ZVPot in vzpostavi zakonito stanje v okviru pristojnosti organa, zato morajo biti informacije, ki so s tem povezane, prosto dostopne. Dostopa do informacij o morebitnih kršitvah zakona ni mogoče prekriti z institutom poslovne skrivnosti. IP je pritožbi zavrnil kot neutemeljeni.

 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-279/2019/

Datum: 4. 2. 2020

 

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 18. 12. 2019, družbe Telemach d.o.o., Brnčičeva ulica 49A, 1231 Ljubljana-Črnuče (v nadaljevanju družba Telemach) in o pritožbi z dne 18. 12. 2019 družbe A1 Slovenija d.d., Šmartinska 134b, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Fašun, Melihen, Milač, Strojan, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju družba A1), zoper odločbo z dne 2. 12. 2019, št.: 090-18/2019-11, Republike Slovenije, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Tržni inšpektorat RS, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba družbe Telemach se zavrne.
  1. Pritožba družbe A1 se zavrne.
  1. Zahteva družbe A1 za povrnitev stroškov se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

T-2 d.o.o., Verovškova ulica 64a, 1000 Ljubljana (dalje prosilec) je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 29. 10. 2019 zahteval, da mu organ v obliki fotokopij posreduje naslednje dokumente: zapisnike o inšpekcijskem pregledu, upravne odločbe, odločbe o prekršku v postopkih zoper družbe: A1 Slovenija d.d., Telemach d.o.o. in Telekom Slovenije d.d., in sicer v povezavi z nepoštenimi pogodbenimi pogoji pri poslovanju s potrošniki, vezanimi na izgubo posebnih ugodnosti.

 

Organ je z odločbo z dne 2. 12. 2019, št.: 090-18/2019-11 odločil, da se zahteva prosilca z dne 4.11. 2019 iz razloga varstva osebnih podatkov in varstva poslovne skrivnosti delno zavrne, v pisni obliki pa se prosilcu posredujejo naslednji dokumenti:

- št. 0610-1815/2019-1-22009 1 z dne 13. 2. 2019 s prilogami, pri čemer se na prvi strani prekrijejo osebni podatki prisotnih oseb pri nadzoru (ime, priimek, EMŠO, naslov, zaposlitev) ter podpis prisotnega pri pregledu v spodnjem levem kotu, prav tako se prekrije podpis prisotnega pri pregledu v levem spodnjem kotu na strani 2 in 3 dokumenta, na zadnji strani dokumenta pa podpis ter ime in priimek prisotnega pri pregledu;

- št. 0610-1815/2019-3-22009 z dne 5. 3. 2019 v celoti;

- št. 0610-1805/2019-1 z dne 18. 3. 2019, pri čemer se na prvi strani dokumenta prekrijejo osebni podatki prisotnega pri pregledu: ime, priimek ter funkcija, njegov podpis v spodnjem desnem kotu, ime in priimek potrošnice v 4 in 5 odstavku ter št. računa in datum izdaje računa v 5. odstavku, na tretji strani dokumenta pa podpis prisotnega pri pregledu;

- št. 0610-1805/2019-8 z dne 26. 4. 2019, pri čemer se prekrijejo osebni podatki potrošnika, in sicer ime in priimek ter št. računa in dobropisa izdanega potrošniku v drugem odstavku na tretji strani dokumenta;

- V zapisniku št. 0610-1805/2019-12 z ne 17. 5. 2019 se prekrijejo podatki o številki in datumu računa, datumu in številki dobropisa

- št. 0211-11/2019-4-MD z dne 11. 7. 2019 v celoti;

- št. 0610-12599/2018-1-30035 z dne 19. 11. 2019 s prilogami, pri čemer se na prvi strani prekrijejo podatki prisotnih pri pregledu (ime, priimek, stalno prebivališče, datum rojstva, zaposlitev in poklic) ter podpis prisotnega pri pregledu v spodnjem desnem kotu, na drugi strani se prekrije podpis prisotnega pri pregledu v desnem spodnjem kotu ter besedilo zadnjega odstavka od narekovaja naprej, na tretji, četrti in peti strani se prekrije podpis prisotnega pri pregledu v spodnjem desnem kotu, na šesti strani podpis prisotnega pri pregledu;

- št. 0610-12599/2018-3-30035 z dne 28. 11. 2019 s prilogami, pri čemer se na prvi strani prekrijejo podatki prisotnega pri pregledu (ime, priimek, stalno prebivališče, datum rojstva, zaposlitev in poklic) ter podpis prisotnega pri pregledu v spodnjem levem kotu, na drugi strani se prekrije podpis prisotnega pri pregledu v spodnjem levem kotu, na tretji strani pa podpis prisotnega pri pregledu;

- št. 0610-12599/2018-8-30035 z dne 28. 1. 2019 se na prvi strani prekrijejo podatki prisotnega pri pregledu (ime, priimek, stalno prebivališče, datum rojstva, zaposlitev in poklic ) ter podpis prisotnega pri pregledu v spodnjem desnem kotu, na drugi in tretji strani se prekrije podpis prisotnega pri pregledu v spodnjem desnem kotu, na četrti strani se prekrije podpis prisotnega pri pregledu v spodnjem desnem kotu ter besedilo zapisnika v prvi alineji odstavka »zaključek«, na peti strani pa podpis prisotnega pri pregledu;

- št. 0610-12599/2018-13-30035 z dne 4. 4. 2019, pri čemer se na prvi strani prekrijejo podatki prisotnih pri pregledu (ime, priimek) ter podpis prisotnih pri pregledu v spodnjem levem kotu, na drugi strani se prekrije podpis prisotnih pri pregledu v spodnjem levem kotu, na tretji strani se prekrije podpis prisotnih pri pregledu v spodnjem desnem kotu ter besedilo 4 odstavka v celoti, na četrti strani se prekrije podpis prisotnih pri pregledu v spodnjem desnem kotu. Organ je odločil, da osebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in navedel, da z vpogledom v uradne evidence (IS TIRS) ugotavlja, da razpolaga z naslednjimi dokumenti, ki ustrezajo vsebini zahteve:

- zapisnika št. 0610-1815/2019-1-22009 1 z dne 13. 2. 2019 s prilogami in št. 0610- 1815/2019-3-22009 z dne 5. 3. 2019,

- zapisnika št. 0610-1805/2019-1 z dne 18. 3. 2019 s prilogami, št. 0610-1805/2019-12 z dne 17. 5 2019 ter odločbi št. 0610-1805/2019-8 z dne 26. 4. 2019 in št. 0211-11/2019- 4-MD z dne 11. 7. 2019,

- zapisniki št. 0610-12599/2018-1-30035 z dne 19. 11. 2018 s prilogami, št. 0610- 12599/2018-3-30035 z dne 28. 11. 2018, št. 0610-12599/2019-8-30035 z dne 28. 1.2019 in št. 0610-12599/2018-13-30035 z dne 4. 4. 2018,

in da le-ti predstavljajo informacijo javnega značaja. S pregledom dokumentov je bilo v nadaljevanju ugotovljeno, da vsebujejo nekatere informacije, ki lahko predstavljajo izjemo od prostega dostopa, in sicer podatke, ki bi lahko predstavljali poslovno skrivnost in osebne podatke.

 

Ker zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki bi lahko sodile v okvir izjem po 2. točki prvega odstavka 6. člena, tj. podatke, ki bi lahko predstavljali poslovno skrivnost, v skladu s 7. členom ZDIJZ velja, da v kolikor zahtevani dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Organ je nadalje opozoril na izjemo poslovne skrivnosti in poudaril, da sta predmet presoje odločbi, ki sta bili izdani na podlagi dokumentacije, ki je nastala pred uveljavitvijo ZPosS, zato se morebitna poslovna skrivnost presoja po 39. členu ZGD-1. Glede na navedeno je organ gospodarske družbe, na katere se nanašajo dokumenti, pozval k stranski intervenciji, da zavarujejo svoje poslovne informacije. Vsem družbam je bil poziv pravilno vročen (povratnice v spisu).

- Glede naslednjih dokumentov - zapisnik št. 0610-1815/2019-1-22009 1 z dne 13. 2. 2019 s prilogami in št. 0610-1815/2019-3-22009 z dne 5. 3. 2019, organ ne v postavljenem osemdnevnem roku, niti do dneva izdaje odločbe, ni prejel odgovora na poizvedbo o zaupnosti podatkov, ki je bila gospodarski družbi, na katero se nanaša, pravilno vročena 6. 11. 2019. Tako organ kot poslovno skrivnost ni varoval nobenih podatkov iz omenjenih dokumentov, saj je sodna praksa izoblikovala stališče, da v primerih, če prizadete stranke izjavijo, da določenega podatka ne štejejo za poslovno skrivnost, oziroma sploh ne reagirajo na poziv organa za vstop v postopek ali ne posredujejo ustrezne utemeljitve, organa ne veže obveznost varovanja zaupnosti poslovne skrivnosti. Navedeno pomeni, da v primeru strinjanja z razkritjem oziroma pasivnosti oseb, ki so bile pozvane v postopek, ali ne utemeljitve poslovne skrivnosti, po stališču sodišča, organa ne veže dolžnost varovanja poslovne skrivnosti in lahko zahtevane podatke razkrije.

 

Stranska intervencija je bila priglašena s strani dveh družb, kakor sledi iz nadaljevanja:

- Družba Telemach d.o.o. je v odgovoru izrecno izjavila, da vstopa v postopek kot stranski udeleženec in da na podlagi 2. odstavka 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost štejejo podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, pri čemer je stranska udeleženka konkretno na dokumentih 0610-1805/2019-8 z dne 26. 4. 2019 in št. 0211-11/2019-4-MD z dne 11. 7. 2019 zakrila podatke, ki jih šteje kot poslovno skrivnost in se nanašajo na poslovno politiko družbe, prodajno strategijo in razloge družbe Telemach za individualno ali sistemsko zaračunavanje sorazmernega zneska končnim uporabnikom. Nepooblaščeno razkrivanje teh podatkov tretjim osebam bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo, saj bi konkurenčni tekmeci ob seznanitvi z njimi lahko ustrezno prilagodili svoje poslovne procese in prodajne strategije ter na ta način izničili vse potencialne konkurenčne prednosti družbe, hkrati pa izvedli natančno ciljanje segmentov, ki jih podatki razkrivajo, torej segment uporabnikov, ki so pri družbi Telemach sklenili naročniško razmerje z vezavo in pridobitvijo finančne ugodnosti.

 

Kot je razvidno iz prejetih dokumentov, je stranska udeleženka v dokumentu št. 0610-1805/2019- 8 z dne 26. 4. 2019 prekrila besedilo 2. odstavka odločbe na strani dve do besede isto (vprašanje je obravnaval AKOS, ki je dne 19. 9. 2016 na svoji spletni strani objavil pojasnilo:«). Nadalje je označila za poslovno skrivnost zadnji stavek na drugi strani odločbe in nato besedilo celotnega prvega odstavka na tretji strani odločbe, v drugem odstavku pa besedilo prvega stavka od vejice naprej do besede kar. Na četrti strani odločbe šteje za poslovno skrivnost besedilo prvega stavka četrtega odstavka in v istem odstavku še besedilo tretjega stavka. Na peti strani odločbe šteje za poslovno skrivnost besedilo petega odstavka. V odločbi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 0211-1172019-4-MD z dne 11. 7. 2019 šteje za poslovno skrivnost v prvem odstavku obrazložitve na strani ena besedilo od narekovaja in vejice naprej do besedne zveze: kar nasprotuje načelu vestnosti in poštenja, dalje celotni prvi odstavek na drugi strani odločbe, na četrti strani odločbe pa besedilo drugega stavka v prvem odstavku.

 

Glede dokumentov št. 0610-1805/2019-1 z dne 18. 3. 2019 s prilogami, št. 0610-1805/2019-12 z dne 17. 5 2019 (gre za zapisnika o inšpekcijskem pregledu), stranska udeleženka nobenih podatkov ne šteje kot poslovno skrivnost.

V zvezi s tem organ ugotavlja, da je bila odločba št. 0610-1805/2019-1 z dne 18. 3. 2019 že predmet zahteve za dostop do informacij javnega značaja pri organu, in sicer v upravi zadevi št. 090-10/2019, v okviru katere je bila družba Telemach d.o.o. že pozvana k stranski intervenciji glede predmetne odločbe, kar je tudi izkoristila, pri čemer je bilo o navedbah stranske udeleženke že pravnomočno odločeno z odločbo št. 090-10/2019- 5, zoper katero je družba Telemach d.o.o. kot udeleženka postopka imela pravico do pravnega sredstva, ki je v postopku št. 090- 10/2019 ni izkoristila in je odločba postala pravnomočna 20. 6. 2019. Tržni inšpektorat RS v omenjeni odločbi ni varoval nobenih podatkov kot poslovno skrivnost, pač pa so bili varovani le osebni podatki potrošnika. Poslovna skrivnost ni bila varovana, ker je stranska udeleženka poziv organa k stranski udeležbi prejela 17. 5. 2019 in v odrejenem roku tudi priglasila stransko udeležbo, pri čemer pa je predložila Sklep o določitvi podatkov za poslovno skrivnost družbe, ki je bil sprejet 22. 5. 2019, torej po prejemu poziva k stranski udeležbi. Da mora biti neka informacija označena za poslovno skrivnost pred vložitvijo zahtevka za dostop do informacije javnega značaja, se je sodna praksa izrekla že večkrat (tako tudi sodba Upravnega sodišča UPRS sodba I U 1573/2014). Sklepi o poslovni skrivnosti torej ne morejo veljati za nazaj. Dolžnost vsakega poslovnega subjekta je, da varuje svoje poslovne skrivnosti, če pa tega ne stori pravočasno, mora sam trpeti posledice svojega ravnanja. Ne glede na navedeno je organ odločbo presojal tudi na podlagi objektivnega kriterija, saj je stranska udeleženka za zavarovanje svojih pravic priglasila udeležbo in tudi natančno navedla, katere podatke šteje za poslovno skrivnost, pri čemer organ ugotavlja, da odločba niti v izreku niti v obrazložitvi ne vsebuje podatkov, ki bi ustrezali kriterijem iz prej navedenega sklepa, zato organ nobenih podatkov iz odločbe ni štel za poslovno skrivnost in jih tudi ni izločil.

Dokumenti, ki predstavljajo informacije javnega značaja, morajo biti vsej zainteresirani javnosti dostopni pod enakimi pogoji, ne glede na to, kdo je v posamezni zadevi prosilec. Stranski udeleženec ne more poslovne skrivnosti v istem dokumentu določati drugače v različnih postopkih, prav tako organ ne more istega dokumenta javnosti oziroma prosilcem posredovati z različno dostopnimi oziroma prikritimi podatki, saj velja načelo enakega dostopa za vsakogar. Glede na navedeno organ ne more slediti navedbam stranske udeleženke in glede na poprejšnji pravnomočno zaključen postopek, je upošteval oziroma prosilcu omogočil seznanitev v enaki meri, kot v prejšnjem postopku.

Glede odločbe št. 0211-1172019-4-MD z dne 11. 7. 2019 organ ugotavlja, da prvi odstavek obrazložitve na strani ena besedilo od narekovaja in vejice naprej do besedne zveze: kar nasprotuje načelu vestnosti in poštenja, predstavlja izrek odločbe prvostopenjskega organa, ta podatek pa kot tak že sam po sebi ne more biti poslovna skrivnost, saj je gre za podatek o kršitvi, poleg tega je to dejstvo, torej, da zavezanka potrošnikom, ki odstopijo od naročniške pogodbe pred potekom vezave zaradi enostranske spremembe pogodbenih pogojev, zaračunava sorazmeren del prejete ugodnosti, že samo po sebi razvidno iz 1.4 in 2.4 členov Pojasnil k prilogi pogodbe o vzpostavitvi naročniškega razmerja, ki so javno objavljena na spletni strani Telemacha d.o.o. in zato ne morejo šteti za poslovno skrivnost. Nadalje je družba Telemech kot poslovno skrivnost označila celotno obrazložitev pritožbe v prvem odstavku na drugi strani dokumenta, v kateri pa po oceni organa ni navedb, ki bi predstavljale poslovne informacije v smislu poslovne skrivnosti, saj gre za informacije, ki so splošno znane ali lahko dosegljive ter razvidne iz splošnih pogojev poslovanja, hkrati pa gre tudi za navajanje zakonodaje in sodnih odločb, te informacije pa so tudi splošno znane in javno dostopne zainteresiranim osebam. V povzetku pritožbe ni informacij, ki bi predstavljale konkurenčno prednost podjetja (npr. podatki o pogodbenih partnerjih, o internih postopkih, ipd), zato v tem delu organ ni sledil navedbam družbi Telemach. Glede besedila drugega stavka v prvem odstavku na četrti strani odločbe, organ meni, da ne gre za posebno prodajno strategijo, pač pa za ravnanje podjetja, kot ga omogoča Zakon o elektronskih komunikacijah, zato tudi v tem delu organ ni sledil navedbam družbe Telemach.

- Družba A1 Slovenija d.d. je glede dokumentov št. 0610-12599/2018-1-30035 z dne 19. 11. 2018 s prilogami, št. 0610-12599/2018-3-30035 z dne 28. 11. 2018, št. 0610-12599/2019-8- 30035 z dne 28. 1. 2019 in št. 0610-12599/2018-13-30035 z dne 4. 4. 2019, navedla, da vse dokumente v povezavi z domnevno nepoštenimi pogodbenimi pogoji pri poslovanju s potrošniki, vezanih na vračil sorazmernega dela prejetih ugodnosti, v celoti šteje za poslovno skrivnost in poziva organ, da se opredeli do zahteve družbe A1 Slovenija d.d., da dokumenti, do katerih prosilec zahteva dostop v tem postopku, v celoti predstavljajo poslovno skrivnost in odloči, da dostop do teh dokumentov zaradi izjem iz 6. člena ZDIJZ ni mogoč. Družba A1 je prav tako po svoji zaposleni opravila vpogled v spis in se seznanila s podatkom o zahtevi in prosilcu, zato se sklicuje tudi na dejstvo, da zahteva, ki je podana s strani družbe T-2 d.o.o., kot podjetja, ki se na trgu ukvarja s konkurenčno dejavnostjo, predstavlja zlorabo instituta dostopa do informacij javnega značaja, saj njen namen ni nadzor nad delom javnih organov, temveč pridobitev informacij, ki so s strani družbe A1 Slovenija d.d. opredeljene kot poslovna skrivnost, kar je v nasprotju z namenom ZDIJZ, ki je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov. S stališči organa v zvezi z nepoštenimi pogodbenimi pogoji pri poslovanju s potrošniki, vezanimi na vračilo sorazmernega dela ugodnosti, pa se je imela družba T-2 d.o.o. možnost seznaniti v postopku, ki ga je organ vodil zoper to družbo. Vsi dokumenti, v katerih je podana argumentacija družbe A1, pa predstavljajo poslovno skrivnost družbe A1 in skladno z določili ZDIJZ predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Na podlagi teh okoliščin družba tudi opozarja na določilo 5. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja ter omogočiti uresničevanje pravice.

Prav tako je družba A1 predložila Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 20. 12. 2011 (Resolution 3/215) ter Sklep o določitvi poslovne skrivnosti (Sklep/resolution 1/405) z dne 19. 8. 2019, v katerem je natančno navedeno, katere podatke družba A1 šteje za poslovno skrivnost. V nadaljevanju je družba A1 natančno podala opis podatkov z zatemnjenimi deli dokumentov, in sicer je zakrila tako osebne podatke (na katere sicer organ pazi že sam) kot tudi podatke, ki štejejo kot poslovna skrivnost in podala natančno opredelitev le-teh, kot je navedeno v izpodbijani odločbi (od strani 6 do vključno 9).

Organ je nadalje navedel, da ni v celoti sledil argumentom družbe A1. Organ se je v celoti strinjal z njenimi navedbami glede osebnih podatkov, ne pa glede poslovne skrivnosti. Glede argumentiranja družbe A1, ki je v več delih vseh zapisnikov zahtevala prekrivanje podatkov iz razloga, ker se vsebina dokumenta ne nanaša na vsebino zahteve (saj se zahteva nanaša na posredovanje zapisnikov, upravnih odločb in odločb o prekrških različnim mobilnim operaterjem v povezavi z nepoštenimi pogodbenimi pogoji pri poslovanju s potrošniki, vezanih na vračilo sorazmernega dela ugodnosti), organ pojasnjuje, da lahko v skladu z določbami ZDIJZ varuje le taksativno naštete podatke v 6. členu, med drugim podatke o poslovni skrivnosti in osebne podatke, nikakor pa ne more varovati določenih podatkov iz dokumenta zgolj zato, ker se vsebinsko ne nanašajo na točno tisto vprašanje, kot ga je izpostavil prosilec, saj je predmet zahteve dokument kot celota. Ne glede na to pa je organ te podatke presojal z vidika predloženih sklepov o poslovni skrivnosti in v njih določenih podatkov, ki štejejo za poslovno skrivnost. Prav tako organ ne more dostopa zavrniti v celoti, saj je lahko že samo informacija o obstoju dokumenta informacija javnega značaja in iz same zahteve ne izhaja, da bi bil namen prosilca, da se seznani s poslovnimi informacijami, to je zgolj sklepanje družbe A1. Ne glede na to pa je organ sledil navedbam stranske udeleženke in prekril podatke, iz katerih je razvidna poslovna strategija družbe A1 in njene konkurenčne prednosti. V zvezi z navajanji družbe A1, da gre za zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj gre za zahtevo konkurenta, ki želi pridobiti poslovne informacije, je organ pojasnil, da obstoj konkurence samo po sebi še ne pomeni, da gre za zlorabo pravice, saj je vsem operaterjem, na katere se dokumenti nanašajo, omogočeno, da vstopijo v postopek kot stranski udeleženci prav iz razloga, da lahko zavarujejo svoje poslovne informacije pred posredovanjem javnosti. V ta namen je tudi predviden institut delnega dostopa do dokumentov. Glede na navedeno je organ ocenil, da v konkretnem primeru ne gre za zlorabo pravice oz. šikanozno zahtevo, saj vsi stranski udeleženci lahko ustrezno zaščitijo svoje pravice in s tem onemogočijo seznanjanje javnosti s poslovnimi informacijami, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Sam podatek o obstoju teh dokumentov (in posledično podatek o nadzoru tudi pri drugih operaterjih) pa ni podatek, zaradi katerega bi lahko prosilcu očitali zlorabo pravice, saj, kot povedano že zgoraj, poslovne informacije lahko subjekti ustrezno zaščitijo. Nasprotno organ meni, da z informacijo o obstoju teh dokumentov in tudi vsebini le-teh prosilec lahko uresničuje pravico do splošnega nadzora javnosti nad delom javnega sektorja. V nadaljevanju se je organ opredelil do varovanja podatkov po posameznem dokumentu:

- V dokumentu št. 0610-12599/2018-1-30035 2 dne 19. 11. 2018 se iz razloga poslovne skrivnosti prekrijejo naslednji podatki: na strani 2 zadnji odstavek od narekovaja naprej, ker se nanaša na način poslovanja s potrošniki in predstavlja konkurenčno prednost podjetja. Glede 10. odstavka na 4, strani pa organ še dodatno pojasnjuje, da gre v tem besedilu zgolj za argumentacijo inšpektorice, glede sprememb pogojev, to pa ne more predstavljati poslovne skrivnosti, zato niti v tem delu organ ni sledil navedbam stranske udeleženke.

- V zapisniku št. 0610-12599/2018-3-30035 z dne 28. 11. 2019 po oceni organa ni podatkov, ki bi predstavljali poslovno skrivnost. Družba A1 je predlagala, da se na drugi strani prekrijejo odstavki od 6-8, ker se ne nanašajo na vsebino zahteve, kar je organ argumentiral že zgoraj, prav tako je predlagala prekritje 9 in 10 odstavka, besedilo katerih naj bi predstavljalo poslovno skrivnost, prav tako v zvezi s tem uveljavljajo izjemo po 7. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar organ po pregledu besedila ugotavlja, da gre za zgolj za zavezo za posredovanje dodatnih dokumentov inšpektoratu, kar pa po oceni inšpektorata ne predstavlja podatkov, ki bi lahko bili določeni za poslovno skrivnost.

- V zapisniku št. 0610-12599/2018-8-30035 z dne 28. 1. 2019 družba A1 predlaga prekritje besedila od drugega do osmega odstavka, pri čemer se sklicuje na poslovno skrivnost in na izjemo po 7. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar po pregledu besedila organ ugotavlja, da gre dejansko za ugotovitve inšpektorice, da gre za kršitev določb Zakona o varstvu potrošnikov in utemeljitev le-tega, podatkov o kršitvi predpisa pa skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah kot tudi Zakona o poslovni skrivnosti, ni mogoče določiti za poslovno skrivnost. Prav tako ne more prestavljati poslovne skrivnosti informacija, ki jo je podala družba, kdaj so pričeli s trženjem produkta javnosti, kar pomeni, da so le-te od takrat javno predstavljene in s tem javno dostopne vsem potencialnim kupcem. Prekrivanje tretje strani v celoti je argumentirano z dejstvom, da ne gre za podatke, ki ustrezajo vsebini zahteve, protiargument je organ navedel že zgoraj, na četrti strani pa naj bi se prekrilo besedilo od 1 do 5 odstavka, 7 odstavek in 8 odstavek, pri čemer pa organ ugotavlja, da besedilo predstavlja ugotovitve inšpektorice in stališče glede kršitve, informacija o kršitvi pa se, kot navedeno že zgoraj, ne more opredeliti kot poslovno skrivnost. Se pa prekrije podatek iz odstavka »zaključek«, s katerim je zavezanki naložena predložitev dodatnih informacij, saj je iz tega podatka razviden način poslovanja pravne osebe, ki predstavlja konkurenčno prednost podjetja.

- V zapisniku št. 0610-12599/2018-13-30035 z dne 4. 4. 2019 se na 3 strani prekrije besedilo 4 odstavka, kjer je opisan način obravnave potrošnikov v primeru odstopa od pogodbe pred potekom vezave, ki pa predstavlja neko poslovno informacijo, ki ni splošno znana in s tem poslovno skrivnost. Glede odstavkov od 3 do 6 je potrebno pojasniti, da gre za besedilo, kjer je inšpektorica navedla svoje ugotovitve glede nadzora, prav tako je inšpektorica navaja posamezne določbe splošnih pogojev, ki pa so javno objavljeni, k temu pa operaterje zavezuje tudi Zakon o elektronskih komunikacijah. Javno objavljeni dokumenti in njihova vsebina ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, poslovna skrivnost pa je lahko razlog, zaradi katerega je družba sprejela neko poslovno odločitev in jo vnesla v pogoje poslovanja. Takšni razlogi pa iz zapisnika ne izhajajo. Prav tako ne morejo biti poslovna skrivnost posamezna stališča inšpekcije, ki izhajajo iz zakonov, njenih predhodnih odločitev ali odločitev sodišč. Izražanje nestrinjanja družbe A1 z razlago zakonodaje inšpekcijskega organa, pa ni poslovna skrivnost.

 

Pri nadaljnji presoji zahteve je organ ugotovil, da dokumenti, ki so predmet zahteve, vsebujejo varovane osebne podatke. V skladu s prvo alinejo 3 odstavka 6. člena ZDIJZ, javni uslužbenci in funkcionarji, glede svojih osebnih podatkov, npr. imena in priimka ter funkcije, ne uživajo varstva. Te osebe torej niso upravičene pričakovati zasebnosti v zvezi z naštetimi osebnimi podatki in zato ni zadržkov za posredovanje tovrstnih podatkov, zaradi česar organ ni zavrnil dostopa do podatkov o inšpektorjih, ki so vodili postopke oziroma ki so bili pooblaščene uradne osebe.

- V dokumentu št. 0610-1815/2019-1-22009 z dne 13. 2. 2019 se na prvi strani prekrijejo osebni podatki prisotnih oseb pri nadzoru (ime, priimek, EMŠO, naslov, zaposlitev) ter podpis prisotnega pri pregledu v spodnjem levem kotu, prav tako se prekrije podpis prisotnega pri pregledu v levem spodnjem kotu na strani 2 in 3 dokumenta, na zadnji strani dokumenta pa podpis ter ime in priimek prisotnega pri pregledu.

- V dokumentu št. 0610-1815/2019-3-22009 z dne 5. 3. 2019 ni osebnih podatkov, ki bi jih bilo potrebno varovati.

- V zapisniku št. 0610-1805/2019-1 z dne 18. 3.2019 se prekrijejo naslednji osebni podatki: na prvi strani: ime, priimek ter funkcija prisotnega pri pregledu, ime in priimek potrošnice v 4 in 5 odstavku na prvi strani ter št. računa in datum izdaje računa v 5. odstavku, na tretji strani pa podpis prisotnega pri pregledu;

- V odločbi št. št. 0610-1805/2019-8 z dne 26. 4. 2019 se tako prekrijejo osebni podatki potrošnika, in sicer ime in priimek ter št. računa in dobropisa izdanega potrošniku v drugem odstavku na tretji strani dokumenta.

- V zapisniku št. 0610-1805/2019-12 z dne 17. 5. 2019 se prekrijejo podatki številki računa, in številki dobropisa.

- V dokumentu št. 0211-11/2019-4-MD z dne 11. 7. 2019 ni osebnih podatkov, ki bi jih bilo potrebno varovati.

- V zapisniku št. 0610-12599/2018-1-30035 z dne 19. 11. 2019 se na prvi strani prekrijejo podatki prisotnih pri pregledu (ime, priimek, stalno prebivališče, datum rojstva, zaposlitev in poklic) ter podpis prisotnega pri pregledu v spodnjem desnem kotu, na drugi, tretji, četrti in peti strani se prekrije podpis prisotnega pri pregledu v spodnjem desnem kotu, na šesti strani pa podpis prisotnega pri pregledu.

- V zapisniku št. 0610-12599/2018-3-30035 z dne 28. 11. 2019 se na prvi strani prekrijejo podatki prisotnega pri pregledu (ime, priimek, stalno prebivališče, datum rojstva, zaposlitev in poklic) ter podpis prisotnega pri pregledu v spodnjem levem kotu, na drugi strani se prekrije podpis prisotnega pri pregledu v spodnjem levem kotu, na tretji strani pa podpis prisotnega pri pregledu.

- V zapisniku št. 0610-12599/2018-8-30035 z dne 28. 1. 2019 se na prvi strani prekrijejo podatki prisotnega pri pregledu (ime, priimek, stalno prebivališče, datum rojstva, zaposlitev in poklic) ter podpis prisotnega pri pregledu v spodnjem desnem kotu, na drugi, tretji, četrti strani se prekrije podpis prisotnega pri pregledu v spodnjem desnem kotu, na peti strani pa podpis prisotnega pri pregledu.

- V zapisniku št. 0610-12599/2018-13-30035 z dne 4. 4. 2019 se na prvi strani prekrijejo podatki prisotnih pri pregledu (ime, priimek) ter podpis prisotnih pri pregledu v spodnjem levem kotu, na drugi, tretji in četrti strani se prekrije podpis prisotnih pri pregledu v spodnjem desnem kotu.

Glede na vse zapisano je organ osebne podatke, ki so varovani, iz dokumentov izločil na način, kot izhaja iz izreka odločbe, in s tem onemogočil prepoznavnost in določljivost posameznika, prosilcu pa omogočil seznanitev s preostalo vsebino dokumenta.

Organ je prosilca še posebej opozoril, da odločba št. 0610-1805/2019-8 z dne 26. 4. 2019 še ni pravnomočna, saj je zoper njo vložena tožba, o kateri odloča Upravno sodišče. Dokumentacija se prosilcu posreduje po pravnomočnosti te odločbe v pisni obliki (fotokopije) na njegov naslov, naveden v zahtevi.

 

Zoper zgoraj navedeno odločbo sta stranski udeleženki, družbi Telemach in A1, vložili pritožbi.

 

Družba Telemach je v pritožbi z dne 18. 12. 2019 navedla, da je organ zahtevo prosilca delno zavrnil, tako da se v dokumentu št. 0610-1805/2019-8 z dne 26. 4. 2019 prikrijejo osebni podatki potrošnika, dokument št. 0211-11/2019-4-MD z dne 11. 7. 2019 pa se prosilcu posreduje v celoti. S tem je v celoti zavrnil njegove navedbe o podatkih, ki jih šteje za poslovno skrivnost v dokumentih št. 0610-1805/2019-8 z dne 26. 4. 2019 ter št. 0211 -11/2019-4-MD z dne 11. 7. 2019. Organ je v 3. odstavku na 5. strani odločbe št. 090-18/2019-11 navedel, da je bila odločba št. 0610-1805/2019-1 z dne 18. 3. 2019 že predmet zahteve za dostop do informacij javnega značaja pri organu, in sicer v upravni zadevi št. 090-10/2019, pri čemer je bilo o navedbah družbe Telemach že pravnomočno odločeno z »odločbo št. 090-10/2019-5 in da organ v omenjeni odločbi ni varoval nobenih podatkov kot poslovno skrivnost, pač pa so bili varovani le osebni podatki potrošnika. S tem v zvezi družba Telemach opozarja, da kot stranki udeleženec v predmetnem postopku glede dokumenta št. 0610-1805/2019-1 z dne 18. 3. 2019 sploh ni nasprotovala zahtevi za dostop do informacij javnega značaja (kot ugotavlja tudi organ v 2. odstavku na 5. strani odločbe št. 090-18/2019-11), pač pa je nasprotovala razkritju poslovnih skrivnosti v dokumentu št. 0610-1805/2019-8 z dne 26. 4. 2019 (pod 4. alinejo 1. odstavka izreka odločbe), glede česar pa se organ v izpodbijani odločbi sploh ni opredelil, zato je ni mogoče preizkusiti, pritožniku pa ni dana možnost, da razloge izpodbija in mu tudi ni dana možnost učinkovitega pravnega varstva. S tem je organ napačno in nepopolno ugotovil dejansko stanje in tudi napačno uporabil materialno pravo ter zaradi pomanjkljive obrazložitve kršil pravila postopka, zaradi česar je izpodbijana odločbe nezakonita in nepravilna. Nadalje je družba Telemach navedla, da organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe glede določil, ki jih pritožnica šteje za poslovno skrivnost v dokumentu št. 0211-1172019-4-MD z dne 11. 7. 2019, med drugim ugotavlja, da glede besedila drugega stavka v prvem odstavku na četrti strani odločbe (št. 0211- 1172019-4-MD z dne 11. 7. 2019) ne gre za posebno prodajno strategijo, pač pa za ravnanje podjetja, kot ga omogoča Zakon o elektronskih komunikacijah, zato tudi v tem delu ne sledi navedbam pritožnika kot stranskega udeleženca. Navedena ugotovitev je napačna, saj besedilo drugega stavka v prvem odstavku na četrti strani odločbe št. 0211-1172019-4-MD z dne 11. 7. 2019 govori o ravnanju, ki Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) omogoča potrošnikom (in ne družbi Telemach) ter o posledičnem ravnanju družbe Telemach v teh primerih, torej o poslovni praksi družbe Telemach v primerih, ko potrošniki izkoristijo odstopno upravičenje iz drugega odstavka 129. člena ZEKom-1. Ta poslovna praksa pa razkriva poslovno politiko družbe Telemach, katere razkritje bi družbi lahko povzročilo nepopravljivo škodo in predstavlja poslovno skrivnost. Organ je tako v tem delu napačno povzel obrazložitev upravnega organa v dokumentu št. 0211-1172019-4-MD z dne 11. 7. 2019 in posledično napačno in nepopolno ugotovil dejansko stanje ter tudi napačno uporabil materialno pravo, zaradi česar je izpodbijana odločba nezakonita in nepravilna tudi v delu 6. alineje 1. odstavka izreka, torej glede posredovanja dokumenta št. 0211-1172019-4-MD z dne 11. 7. 2019.

 

Družba A1 je v pritožbi z dne 18. 12. 2019 navedla, da je organ delno zavrnil dostop samo zaradi varstva osebnih podatkov in poslovne skrivnosti, pri tem pa ni upošteval izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, da gre za podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka, in bi njihovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Družba A1 dodaja, da ni dvoma, da so bili predmetni dokumenti oblikovani v točno opredeljenih postopkih inšpekcijskega nadzora nad pritožnikom (upravni postopki). Posamični zapisniki o inšpekcijskem pregledu so bili napravljeni s strani upravnega organa, ob priliki nadzora nad spoštovanjem določb ZVPNPP ter ZVPot s strani pritožnika. Pomembna je okoliščina, da se dokumenti ne nanašajo zgolj na vsebino zahteve prosilca, katere vsebina je bila posredovanje dokumentov pri upravnem organu, ki se nanašajo na »nepoštene pogodbene pogoje pri poslovanju s potrošniki, vezanimi na izgubo posebnih ugodnosti (prim. tč. I. obrazložitve izpodbijane odločbe). Dokumenti se namreč nanašajo na sistemski nadzor nad splošnimi pogoji družbe A1 in na nadzor nad celotnimi pogoji storitve A1 Smarthome. Vprašanje vračila prejete ugodnosti v primeru enostranske spremembe pogojev je le ena izmed točk inšpekcijskega pregleda. Ker se zahteva prosilca nanaša zgolj na točno določeno vsebino, bi upravni organ moral ravnati v smeri, da pri izdaji izpodbijane odločbe ne bi omogočil prosilcu dostopa do vse (ostale) vsebine dokumentov, saj se zahteva na to vsebino ne nanaša. Upravni organ je presegel vsebino zahteve prosilca in mu z izpodbijano odločbo omogočil dostop do informacij, ki niso predmet tega postopka. Ker gre za vsebino, ki se nanaša na zahtevo prosilca, je na navedeno družba A1 izrecno opozorila že v svoji vlogi z dne 22. 11. 2019. Tudi predmetna vsebina predstavlja poslovno skrivnost pritožnika, kot je pojasnjeno in utemeljeno v nadaljevanju pritožbe. Postopki, v okviru katerih so bili dokumenti izdani, še niso pravnomočno zaključeni, ampak so še vedno v teku. Zapisniki lahko predstavljajo zgolj vmesno stanje postopka, pri čemer tudi ugotovitve upravnega organa niso dokončne, ampak predstavljajo šele začetno stališče z vidika primarnega ugotavljanja dejanskega stanja, na podlagi katerega bo upravni organ šele lahko sprejel vsebinsko odločitev. Prav tako podani odgovori pritožnika predstavljajo šele primarne, splošne, uvodne odgovore in pojasnila, ki jih je pritožnik lahko podal ob priliki izvedbe inšpekcijskega pregleda. Pritožnik ima možnost in pravico svoje trditve kasneje dopolniti in predlagati dokaze v svojo korist. Prav tako upravni postopek sploh še ni prešel v fazo odločanja in upravni organ niti še ni meritorno odločal o tem, ali so očitki, podani v dokumentih, sploh utemeljeni ali ne. Skratka, predmetni dokumenti so bili izdelani s strani upravnega organa v njegovi začetni fazi. Po mnenju družbe A1 bi razkritje dokumentov javnosti na podlagi določb ZDIJZ nedvomno škodovalo nadaljnji izvedbi predmetnih inšpekcijskih postopkov. Navedeno dokazuje že samo dejstvo, da vlagatelja, ki želi dostopati do dokumentov, v predmetni zadevi predstavlja neposredni konkurent pritožnika, družba T-2 d.o.o. (kar je bilo upravnemu organu v dosedanjem postopku podrobno predstavljeno). Ker so postopki v zvezi z dokumenti še v teku, bi bilo s predložitvijo dokumentov konkurentu »sporočeno«, (1) da ti postopki obstajajo, (2) da se vodijo zoper pritožnika, (3) kakšna je njihova narava in vsebina ter (4) da postopki še niso končani. Konkurent T-2 bi to okoliščino lahko izkoristil v svoj prid tako na poslovnem področju, in sicer bi (a) ravnal prilagojeno glede na razkrito mu vsebino dokumentov in s tem razkrito vsebino očitkov o domnevno spornih ravnanjih pritožnika, ki jih v tej fazi šele očita upravni organ, (b) konkuriral nasproti potrošnikov ravno glede na vsebine in razmerja, v zvezi s katerimi tečejo inšpekcijski postopki, (c) kot tudi v predmetnih upravnih postopkih, in sicer da bi priglasil stransko udeležbo in poskušal pridobiti konkurenčno prednost s tem, da bi aktivnosti usmeril v čim daljši tek teh inšpekcijskih postopkov. Vodenje inšpekcijskih postopkov upravnega organa nedvomno ovira pritožnika pri nastopanju na trgu in tekmi za končne uporabnike, saj se mora pritožnik ukvarjati s predmetnimi postopki, namesto da bi svoje aktivnosti v večji meri usmeril v izboljšanje svojega konkurenčnega položaja na trgu. Torej da bi večji obseg aktivnosti namenil končnim uporabnikom, njihovim potrebam, željam in oblikovanju čim bolj atraktivnih ponudb svojih storitev. Vodenje inšpekcijskih postopkov zoper pritožnika nedvomno ovira, zavira in zmanjšuje obseg aktivnosti pritožnika v smeri opravljanje njegove temeljne dejavnosti. Interes konkurentov je seveda čim bolj odvračati pozornost pritožnika od delovanja na trgu s tem, da bi se ta čim več ukvarjal s postopki pred državnimi (inšpekcijskimi) organi. Dodatno družba A1 izpostavlja, da dokumente v predmetni zadevi predstavljajo zapisniki o inšpekcijskem pregledu, ki skladno z določbami ZIN in ZUP predstavljajo začetke ali ene izmed prvih dokumentov ob uvedbi inšpekcijskega postopka. Navedeni zapisniki ne predstavljajo upravne odločbe, izdane v postopku nadzora, zaradi česar navedbe in ugotovitve organa nimajo nobene vsebinske teže in ne predstavljajo sprejetih in splošnih stališč organa ali prakse inšpekcijskih služb. Ker predstavljajo uvodne dokumente posamičnih postopkov, naslovni organ z dokumenti šele začne ugotavljati dejansko stanje, pridobivati dejstva in dokaze tako v breme, kot tudi v korist stranke v postopku, šele na koncu postopka pa lahko meritorno odloči v zadevi. Šele dokončna odločba lahko da tretjim osebam in javnosti določene relevantne podatke o vsebini in stališčih inšpekcijskih organov. Morebitno preuranjeno omogočanje javnosti, da bi dostopala do najbolj zgodnjih dokumentov v posamičnih inšpekcijskih postopkih, ustvarja zmedo (na trgu) in bi zgolj škodovalo nadaljevanju teh postopkov. Že ukvarjanje upravnega organa s postopkom po ZDIJZ po nepotrebnem podaljšuje predmetne inšpekcijske postopke, ki bi jih pritožnik seveda želel v čim krajšem času zaključiti v svojo korist. Tako pa se po nepotrebnem ukvarja s predmetnim postopkom in predmetno pritožbo, ki ob pravilni uporabi materialnega prava sploh ne bi bila potrebna. Ker naslovni organ sploh ni presojal predmetne situacije z vidika obstoja izjeme iz 7. alineje 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, niti ni ugotavljal temeljnih relevantnih dejstev v tem smeri, da bi bilo sploh mogoče ocenjevati, ali je (bilo) relevantno dejansko stanje pravilno in/ali popolno ugotovljeno. Posledično seveda ni mogoče niti oceniti, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. Opozoriti velja, da je na navedene okoliščine in obstoj predmetne izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja opozoril pritožnik že v svoji vlogi z dne 22. 11. 2019, pa se upravni organ do navedenega kljub temu ni opredelil.

Glede na navedeno je treba tej pritožbi ugoditi v celoti že iz navedenega razloga, pri čemer bi moral IP izpodbijano odločbo odpraviti in postopek v celoti ustaviti, saj je to nujno, ker so bili vsi dokumenti sestavljeni zaradi upravnega postopka, in bi njihovo razkritje škodovalo nadaljnji izvedbi in čim hitrejšemu zaključku inšpekcijskih postopkov. Nadalje se družba A1 ne strinja z organom, da je treba pri izjemi poslovne skrivnosti uporabiti ZGD-1 in navaja, da ne drži dejanska ugotovitev, da naj bi dokumenti, ki so predmet presoje, nastali pred veljavnostjo ZPosS, saj iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da naj bi dokumenti nastali dne 19. 11. 2019, 28. 11. 2019, 28. 1. 2019 in 4. 4. 2019. Drugič, ob predpostavki, da gre za dokumente: št. 0610-12599/2018-1-30035 z dne 19. 11. 2018 s prilogami, št. 0610-12599/2018-3-30035 z dne 28. 11. 2018, št. 0610-12599/2019-8-30035 z dne 28. 1. 2019 in št. 0610-12599/2018-13-30035 z dne 4. 4. 2019, je treba opozoriti, da je ZPosS z določilom 12. člena povsem jasno spremenil določbo 39. člena ZGD-1, pri čemer prehodne in končne odločbe ZPosS ne določajo, da bi bilo treba za dokumente, ki bi nastali pred veljavnostjo ZPosS in o katerih se presoja po začetku veljavnosti ZPosS, pri presoji obstoja poslovne skrivnosti, uporabiti staro določbo 39. člena ZGD-1. Še več, naslovni organ v izpodbijani odločbi uporabi določilo ZGD-1, ki ni (več) veljavno in se pri materialni presoji sklicuje na besedilo člena zakona, ki od dne 20. 4. 2019 ni več v veljavi in je njegova vsebina drugačna, kot jo navaja upravni organ. Očitno je, da je bilo v izpodbijani odločbi uporabljeno napačno materialno pravo, zaradi česar bi bilo treba tej pritožbi v celoti ugoditi. Tretjič, določba 2. odst. 2. člena ZPosS določa, da gre za poslovno skrivnost, če je imetnik poslovne skrivnosti to informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo. Smiselno enako je pred tem določal tudi 39. člen ZGD-1, ki je opredelil, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Subjektivni kriterij opredelitve poslovne skrivnosti je torej smiselno enako urejen tako po prej veljavni, kot po sedanji zakonodaji. Navedeno pomeni, da je v domeni gospodarske družbe oz. imetnika poslovne skrivnosti, da sam opredeli ali in katere informacije (o njem in v zvezi z njim) predstavljajo poslovno skrivnost. Če navedeno predstavljajo prav vse informacije, ki niso javno dostopne, potem jih je vsak državni organ dolžan varovati. Družba A1 je tekom postopka naslovnemu organu predložila Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 20. 12. 2011 (Resolution 3/215) in Sklep o določitvi poslovne skrivnosti (Resolution 1/405) z dne 19. 8. 2019, v katerih je natančno opredeljeno, katere podatke pritožnik subjektivno opredeljuje kot poslovno skrivnost in jih tudi nadalje povzema. Družba A1 meni, da zahtevani dokumenti padejo pod zaščito iz nevednega sklepa pritožnika kot notranjega akta, s katerim je sama družba opredelila, katere informacije o njenem poslovanju predstavljajo poslovno skrivnost. Dolžnost varovanja predmetnih podatkov, kot poslovno skrivnost nosijo tako subjekti v okviru gospodarske družbe same, kot tudi državni organi pri izvrševanju svojih pristojnosti, vključno s postopki dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Enako Sklep o določitvi poslovne skrivnosti družbe A1, z dne 19. 8. 2019, kot poslovno skrivnost med drugim določa vse podatke, pisne vloge, ki jih pritožnik v okviru zakonskih obveznosti ali obveznosti, naloženih neposredno s posebnim aktom, posreduje državnim organom Republike Slovenije. Vsebina obeh Sklepov o poslovni skrivnosti pritožnika jasno opredeljuje, katere podatke o poslovanju pritožnika ta šteje za tako pomembne, da jih je treba varovati. Subjektivni kriterij opredelitve poslovne skrivnosti je po veljavni zakonodaji (ZPosS ali 39. člen ZGD-1) vodilni kriterij za opredelitev poslovnih skrivnosti in ga je dolžan vsak upravni organ strogo spoštovati. V okviru in na podlagi obeh Sklepov o poslovni skrivnosti je družba A1 tekom postopka pred organom predložila dokumente v nezaupni različici, torej z zakritimi deli besedila, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Ta je bila opredeljena in prekrita skladno z vsebino navedenih sklepov, torej skladno s subjektivnim kriterijem opredelitve poslovne skrivnosti. Upravni organ bi moral v postopku in z izdajo (izpodbijane) odločbe v celoti slediti takšni opredelitvi poslovnih skrivnosti s strani pritožnika, saj je primarno na strani pritožnika, da sam opredeli za poslovno skrivnost podatke, ki so zanj tako pomembni, da razkritja ne želi (še posebej, če gre za razkritje neposrednemu konkurentu, kot v predmetni zadevi). Ker je organ korektno in podrobno opisal prikrite dokumente v nezaupni različici na str. 6 – 9 izpodbijane odločbe, jih pritožnik za potrebe te pritožbe ne ponavlja (ampak se sklicuje na navedbe izpodbijane odločbe). Organ je nepravilno uporabil materialno pravo v predmetni zadevi, saj ni sledil opredelitvi poslovnih skrivnosti, kot jih je določil pritožnik s predložitvijo zakritih dokumentov v nezaupni različici, na podlagi pravil o subjektivnem kriteriju opredelitve poslovnih skrivnosti, ampak je namesto subjektivnega kriterija upošteval zgolj objektivni kriterij. Takšno ravnanje je nezakonito, saj predstavlja objektivni kriterij šele korekcijski kriterij opredelitve poslovne skrivnosti ter ne primarnega, in sicer v primeru, če imetnik poslovne skrivnosti ne bi opredelil tovrstnih podatkov z lastno odločitvijo/opredelitvijo in/ali če bi kljub takšni opredelitvi bilo mogoče dostopati do takšnih podatkov, ki tudi po objektivnem kriteriju predstavljajo poslovno skrivnost (glede na določila ZPosS oz. nekdanjega 39. člena ZGD-1). Ker je pritožnik opredelil poslovne skrivnosti v vseh dokumentih ter navedeno pojasnil in natančno utemeljil (kar organ potrdi na str. 6 izpodbijane odločbe) v svoji vlogi z dne 22. 11. 2019, bi moral organ v celoti slediti takšni opredelitvi in zagotoviti varstvo poslovnih skrivnosti pritožnika, kot jih je ta sam opredelil glede na veljaven subjektivni kriterij opredelitve poslovnih skrivnosti. Kot izhaja iz uvodne navedbe na str. 10 izpodbijane odločbe, organ argumentom pritožnika ni sledil (v celoti) in je odločil mimo opredelitve poslovnih skrivnosti. Takšno ravnanje je v nasprotju z jasnimi določbami ZPosS oz. nekdanjim 39. členom ZGD-1. Organ namreč ni tisti subjekt, ki sam ocenjuje, ali določeni podatki v dokumentih glede na opredelitve v predloženih Sklepih o poslovni skrivnosti pritožnika predstavljajo poslovno skrivnost. Navedeno oceno lahko opravi samo pritožnik sam, kajti pritožnik je tisti, ki oceni, kateri podatek o njegovem poslovanju, stanju, ipd. je takšne narave, da zahteva varstvo kot poslovna skrivnost. Ravno to je smisel in temeljna vsebina subjektivnega kriterija opredelitve poslovne skrivnosti. V kolikor bi to oceno lahko podal nekdo tretji (npr. organ), ne moremo govoriti o subjektivnem kriteriju, ampak zgolj o objektivnem kriteriju, po katerem obstoj poslovnih skrivnosti ocenjuje nekdo tretji (ne pa imetnik podatkov, ki so poslovna skrivnost), in sicer na podlagi z zakonom predvidenih kriterijev. Veljavna zakonodaja pa določa drugače, saj daje možnost imetniku podatka, da opredeli kot poslovno skrivnost tudi podatke, ki po objektivnem kriteriju mogoče ne bi bili deležni varstva po veljavni zakonodaji varstva poslovnih skrivnosti. Posledično je bilo ravnanje organa, ko je z vidika veljavne zakonodaje sam ocenjeval obstoj poslovnih skrivnosti, nujno nezakonito. S tem je organ posegel v subjektivno opredelitev podatkov-poslovnih skrivnosti s strani pritožnika in poslovno skrivnost na podlagi zakonodaje tolmačil v nasprotju z ureditvijo in temeljno usmeritvijo zakonodajalca. Organ bi moral v celoti slediti predloženim zakritim dokumentom in v razkritih delih preveriti, ali oz. če bi še kakšen razkrit podatek utegnil predstavljati poslovno skrivnost po korekcijskem - objektivnem kriteriju. Na tej podlagi je nepravilna in nezakonita izpodbijana odločba v delu obrazložitve, kjer organ pojasnjuje, zakaj ni v celoti sledil subjektivni opredelitvi poslovne skrivnosti s strani pritožnika v zakritih dokumentih in pojasnjuje, katere dele dokumentov je vseeno opredelil kot poslovne skrivnosti (prim. str. 10 - 14 izpodbijane odločbe). Za tovrstno postopanje organ ni imel podlage v veljavni zakonodaji in je v tem delu prekoračil pristojnosti, ki jih je opredelil zakonodajalec po določbah ZPosS, nekdanjem 39. členu ZGD-1 oz. določbah ZDIJZ. Izpodbijana odločba je nezakonita. Ne glede na navedeno pa družba A1 za potrebe pritožbe in presojo IP v nadaljevanju ponovno na kratko pojasnjuje svoja stališča, zakaj je treba zakrite podatke v dokumentih obravnavati kot poslovno skrivnost. V predmetnem postopku je nesporno, da je zahtevo podal neposredni konkurent pritožnika, družba T-2 d.o.o.. V dokumentih, ki so predmet te zahteve, so bili s strani družbe A1 razkriti podatki poslovne, komercialne, marketinške in druge narave (struktura cen, način oblikovanja cen, itd.), ki so bili razkriti upravnemu organu v inšpekcijskem postopku z namenov podaje vsebinskih pojasnil na izpostavljena vprašanja organa in lahko le v celoti predstavljajo poslovno skrivnost. Razkritje teh podatkov bi dalo neposrednemu konkurentu vpogled v oblikovanje poslovne politike družbe A1, način oblikovanja cen, verjetno tudi strukturo stroškov poslovanja, s čimer bi bila družbi A1 povzročena občutna in nepopravljiva škoda ter bi razkritje neposredno negativno vplivalo na njen konkurenčni položaj na trgu (najmanj v razmerju do T-2 d.o.o. kot vlagatelja zahteve), kar je pritožnik jasno navedel v svoji vlogi z dne 22. 11. 2019, vendar organ v svoji odločitvi tega ni upošteval niti se do tega ni opredelil. Tudi, če bi bili ti podatki razkriti javnosti kot taki, bi bile negativne posledice enake, zgolj njihov učinek ne bi bil tako neposreden in časovno negativno efektiven. Navedbe ter pojasnila družbe A1 v vseh upravnih postopkih, na katere se nanašajo dokumenti, predstavljajo nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije pritožnika, ki niso splošno znane oz. dosegljive komurkoli tretjemu, pri čemer gre za informacije, ki imajo tržno vrednost. Pritožnik te informacije varuje trajno in niso na voljo javnosti niti po poteku določenega časa. Iz teh razlogov očitno konkurent T-2 d.o.o. želi dostopiti do teh informacij preko instituta dostopa do informacij javnega značaja. T-2 d.o.o. je preko organa prišel do informacij, da ta vodi inšpekcijske postopke zoper večje število telekomunikacijskih operaterjev. Že na prvi pogled je pri oceni podatkov mogoče ugotoviti, da gre za informacije o oblikovanju poslovne in prodajne politike pri nastopanju na trgu ponujanja telekomunikacijskih (in drugih) storitev. Družba A1 je pred organom podala vsebinske razlage podlag za posamična določila pogodbenih razmerij s končnimi uporabniki storitev, vsebinskih podlag in poslovnih razlogov za oblikovanje posameznih pogodbenih vsebin ter oblikovanje cen teh storitev. Morebitno razkritje bi omogočilo konkurentu neposreden vpogled v oblikovanje poslovne in cenovne politike pritožnika, česar upravni organ ne bi smel dopustiti v okviru dostopa do informacij javnega značaja. Na podlagi navedenega je izpodbijana odločba nezakonita. Skladno z dejanskimi okoliščinami zadeve je družba A1 opozorila organ, da predstavlja zahteva za dostop do informacij javnega značaja s strani konkurenta T-2 d.o.o. zlorabo upravičenj, ki jih prosilcem daje ZDIJZ, česar organ ne sme dopustiti. Organ se je do opozorila pritožnika opredelil na str. 10 izpodbijanje odločbe, kjer podaja stališče, da v konkretnem primeru ne gre za zlorabo pravice oz. šikanozno zahtevo, saj vsi stranski udeleženci (pritožnik) lahko ustrezno zaščitijo svoje pravice in s tem onemogočijo seznanjanje javnosti s poslovnimi informacijami, ki prestavljajo poslovno skrivnost. Izpodbijana odločba dokazuje, da temu ni tako, saj je (1) pritožnik s predložitvijo zakritih dokumentov opredelil, katera vsebina dokumentov po subjektivnem kriteriju za pritožnika predstavlja poslovno skrivnost, (2) čemur pa organ ni sledil in je z izpodbijano odločbo omogočil (oz. bo omogočil, v kolikor IP ne bo ugodil tej pritožbi), da bo konkurent družbe A1 preko ZDIJZ pridobil pomembne informacije o oblikovanju poslovne politike, oblikovanju cen, prodajne politike in marketinških nastopov pritožnika na trgu. Takšno ravnanje organa ni zakonito in je omogočilo, da je konkurent pritožnika pridobil občutljive informacije - poslovne skrivnosti pritožnika, z zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja (po ZDIJZ). Cilj ZDIJZ (2. člen) je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Namen instituta dostopa do informacij javnega značaja je nadzor nad delom javnih organov. Institut ne sme omogočati pridobitve informacij drugega (predvsem ne konkurenčnega) poslovnega subjekta o poslovanju podjetja v inšpekcijskem postopku, njegovih pojasnil in odgovorov, ki jih posreduje nadzornim organom, da bi na tak način pridobil konkurenčno prednost v tržni tekmi za končne uporabnike. S stališči organa v zvezi z nepoštenimi pogodbenimi pogoji pri poslovanju s potrošniki, vezanimi na vračilo sorazmernega dela ugodnosti, je imel konkurent možnost seznaniti se v postopku, ki ga je organ vodil zoper to družbo. Vsi dokumenti, v katerih je podana argumentacija pritožnika na očitke organa in stališča organa do argumentacije pritožnika, predstavljajo poslovno skrivnost, saj gre za vsebino oblikovanja poslovne politike s strani pritožnika. Gre za poslovne podatke, ki ne konkretnemu prosilcu, ne kateremukoli drugem prosilcu pri poslovnem subjektu ne bi bile dostopne. Prosilec želi od organa pridobiti podatke, ki bi jih uporabil za izboljšanje svojega konkurenčnega položaja na trgu in ne z namenom nadzora na delom organa - kot dela javne oblasti, kar je (temeljni) namen ZDIJZ. Ker prosilec zahtevanih podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost, ni upravičen pridobiti od pritožnika na kakršenkoli način, mu tega ne bi smel omogočiti niti organ z izpodbijano odločbo. Zaradi zavarovanja integritete instituta dostopa do informacij javnega značaja mora IP preprečiti konkurentu dostop to predmetnih informacij z ugoditvijo tej pritožbi. Dodatno družba A1 opozarja na kršitve določb upravnega postopka s strani upravnega organa, saj se ta ni ustrezno opredelil do vseh trditev pritožnika v njegovi vlogi z dne 22. 11. 2019. Pritožnik je strukturirano podal svoje pomisleke in stališča glede obstoja izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 6. člena ZDIJZ, pri čemer je po vsebinskih celotah podal svoja naziranja. Organ se je v izpodbijani odločbi opredelil zgolj do nekaj trditev, medtem ko je preostale popolnoma spregledal (npr. trditve o obstoju izjeme iz 7. alineje 1. odst. 6. člena ZDIJZ-podrobneje zgoraj). Iz navedenega razloga izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po ZUP, ki je bistveno vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Družba A1 je priglasila tudi stroške v zvezi s predmetnim pritožbenim postopkom.

 

Organ je z dopisom z dne 20. 12. 2019, št. 090-18/2019-14, poslal pritožbi s prilogami v odločanje IP. Pri tem je ugotovil, da sta pritožbi dovoljeni, pravočasni in vloženi s strani upravičenih oseb.

 

Pritožbi nista utemeljeni.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo stranski udeleženki družbi Telemach in A1 izpodbijata. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Glede pritožbe družbe Telemach IP ugotavlja, da ta nasprotuje razkritju poslovnih skrivnosti v dokumentih št. 0610-1805/2019-8 z dne 26. 4. 2019 in št. 0211-11/2019-4-MD z dne 11. 7. 2019. To pomeni, da so z vidika pritožbe družbe Telemach predmet presoje IP zgolj navedeni dokumenti. IP se je zato ukvarjal z vprašanjem, ali zgoraj navedeni deli zahtevanih dokumentov predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, kot je odločil organ z izpodbijano odločbo, ali pa gre za poslovne skrivnosti, na kar se sklicuje stranski udeleženec, to je družba Telemach. Ker stranski udeleženec družba Telemach ni nasprotovala odločitvi glede delne zavrnitve dostopa zaradi varstva osebnih podatkov, je v tem delu odločitev organa postala dokončna in pravnomočna. Enako velja tudi za dokumente, ki se nanašajo na družbo Telemach, in njihovemu razkritju družba Telemach ne nasprotuje. 

 

IP ugotavlja, da je bil dokument št. 0610-1805/2019-8 z dne 26. 4. 2019 dejansko že predmet presoje organa po ZDIJZ, in sicer z odločbo št. 090-10/2019-8 z dne 3. 6. 2019, ki je pravnomočna. Organ je v tem postopku omogočil dostop do navedenega dokumenta, na način, kot v izpodbijani odločbi. Družba Telemach je to odločbo prejela četrtega junija 2019 (kar izhaja iz vročilnice, zato IP ne more slediti navedbam družbe Telemach, da je ni prejela), vendar zoper odločitev ni vložila pritožbe. Posledično je navedeni dokument postal prosto dostopna informacija javnega značaja. Družba Telemach namreč ni izkoristila pravnih sredstev za zaščito svojih pravic, ki je vselej na strani stranke, ki jih želi zavarovati, zato argumentom o poslovni skrivnosti v tem postopku ni mogoče slediti. O poslovni skrivnosti je mogoče govoriti le, če je ta znana omejenemu krogu oseb, kar pa glede navedenega dokumenta ne velja, saj je ta že bil prosto dostopen prosilcu po ZDIJZ in je torej prosto dostopen javnosti. Ko govorimo o prosti dostopnosti po ZDIJZ, to pomeni, da je določena informacija v enakem obsegu dostopna vsem prosilcem po ZDIJZ, po učinku »erga omnes«. Povedano drugače, če je bil ta dokument prosto dostopen v obliki delnega dostopa (varstvo osebnih podatkov) enemu prosilcu po ZDIJZ, ni pravne podlage za zavrnitev dostopa drugemu prosilcu, ob dejstvu, da temeljno pravilo zaslišanja strank v postopku ni bilo kršeno.

 

Zgolj podredno pa IP dodaja, da dokument št. 0610-1805/2019-8 z dne 26. 4. 2019 predstavlja inšpekcijsko odločbo organa, s katero je organ v okviru javnopravnih nalog sprejel določeno odločitev, zato že iz tega razloga ni mogoče sprejeti stališča, da se dostop do nje (v celoti) zavrne. Organ se sicer pri opravljanju nadzora sreča tudi z informacijami, ki za subjekt nadzora predstavljajo poslovno skrivnost in jo je v skladu s 16. členom ZIN v povezavi z 39. členom ZGD-1[1] dolžan varovati, vendar pa mora ob tem upoštevati tudi tretji odstavek 39 člena ZGD-1, ki izrecno določa, da poslovna skrivnost ne morejo biti podatki, ki so po zakonu javni, podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. IP je vpogledal v dele odločbe, za katere je družba Telemach zatrjevala poslovno skrivnost in ugotovil, da argumentom družbe Telemach ne more slediti, saj ne izkazujejo njegove poslovne politike ali strategije v smislu konkurenčne prednosti, temveč gre za ugotavljanje dejanskega stanja prepovedi uporabe nepoštenega pogodbenega pogoja pri poslovanju s potrošniki, kar ne more biti poslovna skrivnost. Prost dostop do informacije, da je določeno podjetje kršilo zakon ter na kakšen način, zagotovo ni v interesu podjetja in verjetno lahko tudi vpliva na njegov konkurenčni položaj na trgu, vsekakor pa ima v takem primeru prednost javni interes, ki je v tem, da se opozori na ravnanja, ki predstavljajo nepravilnosti in vzpostavi zakonito stanje z namenom varovanja javnega interesa. Organ je pristojen, da se odpravijo kršitve ZVPot in vzpostavi zakonito stanje v okviru pristojnosti organa, zato morajo biti informacije, ki so s tem povezane, prosto dostopne. IP poudarja, da dostopa do informacij o morebitnih kršitvah zakona ni mogoče prekriti z institutom poslovne skrivnosti.

 

IP je nadalje presojal dostop do dokumenta št. 0211-11/2019-4-MD z dne 11. 7. 2019, glede katerega je organ odločil, da je v celoti prosto dostopna informacija javnega značaja. IP odločitvi organa sledi in se v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje na obrazložitev v izpodbijani odločbi. Pri tem pa IP še dodaja, da navedba družbe Telemach, da se razkriva njena poslovna praksa oz. politika, kar ji lahko povzroči nepopravljivo škodo, po oceni IP predstavlja neprepričljiv in poenostavljen argument, ki mu ni mogoče slediti, še zlasti zato, ker gre za dokumente, ki izkazujejo javnopravno delovanje organa državne uprave, ki mora biti podvržen transparentnosti.

Glavni cilj nadzora je, da se zaščitijo pravice potrošnikov pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij, zato se z zavrnitvijo dostopa do podatkov, ki so predmet presoje, dejansko onemogoča pregled nad bistvenimi podatki, na katerih med drugim temelji odločitev Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki pri svojem delovanju nedvomno zasleduje javni interes, kar pomeni, da so pomembni vsi temeljni podatki, na katerih temelji odločitev, ki jo ima javnost pravico izvedeti. Kot je opozoril že organ, gre za informacije, ki so razvidne iz splošnih pogojev poslovanja družbe Telemach in vsem dostopne in kot take ne izpolnjujejo pogojev za poslovno skrivnost.  

 

Glede pritožbe stranske udeleženke družbe A1 IP najprej ugotavlja, da ta predlaga odpravo celotne odločbe, za kar pa družba A1 ni aktivno legitimirana in ne izkazuje pravnega interesa glede dokumentov, ki se nanašajo na družbi Telekom in Telemach, saj ne posegajo v pravice ali neposredno na zakon oprto korist družbe A1.

 

Predmet presoje IP se glede družbe A1 nanaša na naslednje dokumente:

- zapisniki št. 0610-12599/2018-1-30035 z dne 19. 11. 2018 s prilogami, št. 0610- 12599/2018-3-30035 z dne 28. 11. 2018, št. 0610-12599/2019-8-30035 z dne 28. 1.2019 in št. 0610-12599/2018-13-30035 z dne 4. 4. 2019. IP pri tem ugotavlja, da je organ v izreku odločbe pri dokumentih št. 0610-12599/2018-1-30035 z dne 19. 11. 2018 in št. 0610- 12599/2018-3-30035 z dne 28. 11. 2018, napisal napačno letnico, namesto 2018 je napisal 2019, vendar iz obrazložitve odločbe nesporno izhaja, da je šlo za pomoto v številki in ni dvoma, za kateri dokument gre.

 

Družba A1 zatrjuje, da je organ odločil preko zahteve, da je treba dostop zavrniti zaradi izjeme poslovne skrivnosti, varstva upravnega postopka ter zaradi zlorabe pravice.

 

Glede navedbe družbe A1 o »prekoračitvi« zahteve se IP strinja z obrazložitvijo organa, da so predmet zahteve dokumenti (v zvezi z vsebino, ki jo navaja prosilec) kot celota, saj prosilec zahteva »zapisnike o inšpekcijskem pregledu, upravne odločbe, odločbe o prekršku« in ne »dele teh dokumentov v zvezi z«, zaradi česar je organ pravilno presojal dostop do celotnega dokumenta. Družba A1 pa pri tem ne zatrjuje, da se kateri od dokumentov, sploh ne bi nanašal na zahtevano vsebino, niti slednje ne izhaja iz presojanih dokumentov.

 

Nadalje ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je podana izjema varstva upravnega postopka po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre za izjemo, ki neposredno ščiti organ, oziroma zavezanca za dostop do informacij javnega značaja, pri katerem postopek teče (na pa drugih strank postopka). Organ se v obravnavanem primeru na to izjemo ni skliceval, zato tudi družba A1 pri sklicevanju nanjo ne more biti uspešna. Dejstvo, da določen postopek teče, namreč ni v korelaciji z varstvom stranke tega postopka, temveč v »varovanju« izvedbe tega postopka oziroma povedano drugače, treba je izkazati, da bi razkritje škodovalo izvedbi konkretnega postopka, ki je v teku, ne pa škode, ki bi potencialno lahko nastala stranki tega postopka, kar zatrjuje družba A1. Dokazno breme za obstoj škode je torej na strani organa, ki postopek vodi. Navedeno pomeni, da mora organ v vsakem primeru posebej pretehtati, ali bi razkritje neke informacije škodovalo izvedbi samega postopka. Ta določba se torej ne sme tolmačiti tako, da se dostop do podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka, a priori zavrne, temveč je treba pretehtati možnost odobritve dostopa in morebitne škodljive posledice, ki bi z razkritjem dokumenta nastale za izvedbo konkretnega upravnega postopka. Glede na to, da se organ na navedeno izjemo ni skliceval, pomeni, da v konkretnem primeru škoda za izvedbo konkretnega postopka ni izkazana, s čimer ni izpolnjen drugi pogoj za obstoj izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot rečeno, pa škoda, ki bi potencialno nastala stranki upravnega postopka, s predmetno izjemo ni varovana, prav tako pa stranski udeleženec ne more »zahtevati« od organa, da naj se sklicuje na izjemo, ki varuje postopek pred organom.   

 

Glede izjeme varstva poslovne skrivnosti družba A1 primarno očita organu zmotno uporabo materialnega prava, ker se je skliceval na ZGD-1, namesto na ZPosS, s čimer se IP ne strinja. Res je, da je dne 20. 4. 2019 začel veljati ZPosS, ki je na novo opredelil pojem poslovne skrivnosti, vendar pa to ne pomeni, da morajo dokumenti, ki so nastali pred tem datumom, izpolnjevati pogoje po »novi« zakonodaji, kar si zmotno razlaga družba A1. Takšna razlaga bi bila v nasprotju s pravno varnostjo in s prepovedjo povratne veljave pravnih aktov (155. člen Ustave RS). Dejstvo, da ZPosS posebej ne določa, kako je z dokumenti in poslovno skrivnostjo, ki so nastali pred 20. 4. 2019, logično pomeni, da določbe veljajo za naprej in ne »za nazaj«, saj bi v nasprotnem primeru moral zakon to izrecno določati (drugi odstavek 155. čl. Ustave RS). Dokumenti, ki so predmet presoje, so nastali v času, ko je veljal ZGD-1, zato se obstoj poslovne skrivnosti presoja po pogojih zakona, ki je veljal v času nastanka dokumentov, torej po 39. členu ZGD-1, kot je pravilno odločil organ.

 

IP z vpogledom v zgoraj navedene dokumente ugotavlja, da so predmet presoje zapisniki, ki so, enako kot pri družbi Telemach, nastali pri organu v okviru izvrševanja nalog in pristojnosti v zvezi z izvajanjem določb ZVPot in Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP). Gre torej za dokumente organa, ki izvaja javnopravne naloge, zato kot taki ne morejo prestavljati poslovne skrivnosti družbe A1, posledično pa ni mogoče sprejeti stališča, da se dostop do njih v celoti zavrne. Ker pa se organ pri opravljanju nadzora sreča tudi z informacijami, ki za subjekt nadzora predstavljajo poslovno skrivnost, jo je organ v skladu s 16. členom ZIN dolžan varovati, vendar pa mora ob tem upoštevati tudi tretji odstavek 39 člena ZGD-1, ki izrecno določa, da poslovna skrivnost ne morejo biti podatki, ki so po zakonu javni, podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Organ se je v izpodbijani odločbi opredelil do vseh delov dokumentov, za katere je družba A1 zatrjevala poslovno skrivnost in podrobno pojasnil razloge, zakaj družbi A1 ni oz. je sledil, zato IP ne bo ponavljal razlogov za odločitev, ampak se zgolj sklicuje na utemeljitev organa v izpodbijani odločbi. Ob tem pa IP še dodaja, da predložitev sklepa o poslovni skrivnosti in zatrjevanje družbe A1, da dokumenti organa v določenih delih prestavljajo njegovo poslovno skrivnost, ne pomeni, da je organ k temu »absolutno« zavezan, kar si zmotno razlaga družba A1. Subjektivni kriterij poslovne skrivnosti sicer omogoča subjektom, da zavarujejo svoje podatke, vendar pa je dolžnost organa, da oceni, ali je družba A1 v konkretnem primeru izkazala poslovno skrivnost, torej povezavo med informacijami v dokumentih, s sklepom o poslovni skrivnosti, glede na to, da gre v osnovi za dokumente organa, ne pa za dokumente družbe A1, pri čemer mora organ upoštevati tudi tretji odstavek 39. člena ZGD-1. IP je vpogledal v dele dokumentov, za katere je družba A1 zatrjevala poslovno skrivnost in ugotovil, da je organ pravilno ocenil, da gre bodisi za argumentacijo inšpektorice pri ugotavljanju dejanskega stanja z namenom kontrole določil ZVPot in ZVPNNP bodisi za navajanje določb splošnih pogojev družbe A1, kar v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 ne more biti poslovna skrivnost. Prost dostop do informacije, da je določeno podjetje kršilo zakon ter na kakšen način, zagotovo ni v interesu podjetja in verjetno lahko tudi vpliva na njegov konkurenčni položaj na trgu, vsekakor pa ima v takem primeru prednost javni interes, ki je v tem, da se opozori na ravnanja, ki predstavljajo nepravilnosti in vzpostavi zakonito stanje z namenom varovanja javnega interesa. Organ je pristojen, da se odpravijo kršitve ZVPot in ZVPNNPP ter da vzpostavi zakonito stanje v okviru pristojnosti organa, zato morajo biti informacije, ki so s tem povezane, prosto dostopne. IP poudarja, da dostopa do informacij o morebitnih kršitvah zakona ni mogoče prekriti z institutom poslovne skrivnosti. Drugačna razlaga bi dejansko izničila delovanje organov, ki v javnem interesu nadzirajo spoštovanje zakonov ter na ta način skrbijo, da se ohranja zaupanje v pravno državo.

 

Družba A1 se je sklicevala tudi na zlorabo pravice, vendar IP navedene izjeme ni potrdil in se pridružuje stališču organa, da se je družba A1 neutemeljeno sklicevala na obstoj zlorabe pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Pri presoji po ZDIJZ se odnos med prosilcem in stranskim udeležencem ne upošteva. Prav tako za odločitev, ali je informacija prosto dostopna, ni pravno relevanten namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje prosilec. Organ je skladno z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem (erga omnes), ne le prosilcu. Iz prakse IP in sodne prakse izhaja, da gre za zlorabo pravice takrat, ko prosilec z več funkcionalno ali vsebinsko povezanimi zahtevami ohromi organ za izvrševanje njegovih javnopravnih nalog, ali če bi želel prosilec organu škodovati z žalitvami ipd., kar je sicer mogoče tudi do drugih prizadetih strank v postopku, do česar pa v konkretnem primeru ni prišlo. Takšna je tudi sodna praksa[2].

 

Organ je prosilcu omogočil delni dostop tudi zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. Stranski udeleženec družba A1 ni posebej nasprotovala odločitvi glede delne zavrnitve dostopa zaradi varstva osebnih podatkov, IP pa ugotavlja, da je odločitev organa v tem delu pravilna in zakonita.

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da pritožbi družbe Telemach in družbe A1 nista utemeljeni, zato je IP pritožbi, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeni zavrnil (kot izhaja iz prve in druge točke izreka te odločbe).

 

Stranski udeleženec družba A1 je v pritožbi zahtevala tudi povrnitev stroškov. IP pojasnjuje, da prvi odstavek 114. člen ZUP določa, da če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi, krije stroške stranka, ki je povzročila postopek, pa se je ta končal v njeno škodo. Če v postopek vstopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. V konkretnem primeru družba A1 s svojo vlogo ni uspela, zaradi česar se njena zahteva za povrnitev nastalih stroškov zavrne (kot izhaja iz tretje točke izreka te odločbe)

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Zakon, ki je glede poslovne skrivnosti veljal v času, ko so nastali dokumenti, vezani na subjekt nadzora.

[2] Sodba Upravnega sodišča opr. št. IU 1735/2018-43 z dne 18. 12. 2019