Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 13.04.2012
Naslov: T-2 d.o.o. - Tržni inšpektorat RS
Številka: 090-76/2012/2
Kategorija: Upravni postopek, Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK
Prosilec je na podlagi ZDIJZ zahteval vpogled in fotokopijo prijave prijavitelja v konkretnem inšpekcijskem postopku, organ pa je zahtevo zavrnil. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da organu ni uspelo izkazati niti možnosti nastanka škode niti pojasniti narave škode, ki bi nastala z razkritjem zahtevanih informacij, zato je zaključil, da izjema varstva upravnega postopka po 7. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. Pooblaščenec pa je ugotovil, da zahtevana informacija vsebuje osebne podatke, ime in priimek prijavitelja, ki je skupaj s podatki iz vsebine prijave določljiv, kar pomeni, da je podana izjema iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno je Pooblaščenec pritožbo zavrnil, saj je ocenil, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevane informacije, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti.

ODLOČBA
Številka: 090-76/2012/2
Datum: 13. 4. 2012

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 13. 3. 2012, družbe T-2 d.o.o., Streliška cesta 150, 2000 Maribor, ki jo zastopa direktor mag. Uroš Rožič (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 23. 3. 2012, št. 900-437/2012-2, Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Tržni inšpektorat RS, Parmova ulica 33, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 13. 3. 2012 zoper odločbo Tržnega inšpektorata RS z dne 23. 3. 2012, št. 900-437/2012-2, se kot neutemeljena zavrne.
 
2.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je dne 15. 2. 2012 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je  vpogled in fotokopijo prijave prijavitelja v postopku z opr. št. 0610-1000/2012-2-31014.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 23. 3. 2012, št. 900-437/2012-2, s katero je zahtevo prosilca za dostop do informacije javnega značaja zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo prosilca ter navedel, da je pri presoji zahteve za dostop do informacije javnega značaja sicer ugotovil, da razpolaga z zahtevanim dokumentom, vendar pa je pri nadaljnji obravnavi zahteve ugotovil tudi, da konkretni upravni postopek z opr. št. 0610-1000/2012-2-31014 še ni pravnomočno zaključen, zato bi razkritje vira prijave škodovalo njegovi izvedbi. V skladu s 7. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Ob upoštevanju 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Uradni list RS, št. 43/07 - UPB1), ki predstavlja neizpodbojno zakonsko domnevo, da bi razkritje vira prijave škodovalo izvedbi upravnega inšpekcijskega postopka, se po mnenju organa, do pravnomočne odločitve v konkretni zadevi, kopija prijave prijavitelja ne more posredovati oziroma dati na vpogled. Na podlagi navedenega je organ zaključil, da zahtevani dokument predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, in sicer na podlagi 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je zahtevo prosilca zavrnil

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 13. 3. 2012 pri organu vložil pritožbo, v kateri je povzel odločitev organa ter navedel, da se s stališčem organa ne strinja, ker po njegovem prepričanju ni pravilno, saj ZIN v 16. členu določa zgolj dolžnost varovanja poslovne in druge tajnosti ter tajnosti vira. Dolžnost varovanja pomeni, da mora inšpektor varovati tajnost, s katero se seznani pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ter podatkov ne sme razkrivati nepooblaščenim tretjim osebam. V kolikor obstaja pravna podlaga za razkritje informacij, kot npr. ZDIJZ, pa je potrebno v vsakem konkretnem primeru pretehtati, ali je razkritje informacij dovoljeno ter s tem namenom opraviti škodni test. V kolikor škodni test govori v prid razkritju, prosilca ne moremo šteti za nepooblaščeno tretjo osebo, saj ima za razkritje informacij podlago v samem zakonu. Navedeno je nedvomno predvidel že sam ZDIJZ, ki kot eno izmed izjem za dostop do zahtevanih informacij opredeljuje tudi podatek, pridobljen zaradi upravnega ali inšpekcijskega postopka in za uveljavitev te izjeme določa še dodatni pogoj, in sicer da mora razkritje škoditi izvedbi samega postopka. Dodatni pogoj je določen za vse upravne postopke, tudi inšpekcijskega. Enako npr. Zakon o gospodarskih družbah v 40. členu opredeljuje varovanje poslovne skrivnosti ter npr. 9. člen in 10. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov določa zaupnost osebnih podatkov z omejitvijo obdelave. Navedeno pa ne pomeni, da gre za ne izpodbojne zakonske domneve, ki bi določale, da bi bilo razkritje teh podatkov v neskladju z 2. točko 1. odstavka 6. člena ali 1. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec navaja, da kot izhaja iz odločbe, je bila zahteva zavrnjena iz razloga 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj so bili podatki spisa pridobljeni oz. sestavljeni zaradi upravnega inšpekcijskega postopka. Organ torej ni ugotavljal zavrnitvenih razlogov, saj v odločbi ne omenja, zakaj šteje, da bi razkritje podatkov škodilo izvedbi postopka, temveč se zgolj pavšalno sklicuje na 16. člen ZIN. Iz odločbe tudi ni razvidno, da bi organ ugotavljal dejstva in okoliščine povezane z uporabo navedene izjeme, ki jo predvideva ZDIJZ. Organ bi moral po uradni dolžnosti opraviti test interesa javnosti ter ugotoviti, ali je javni interes za razkritje zahtevane informacije javnega značaja prevladal nad interesom drugih oseb za omejitev dostopa do te informacije. Dokazno breme v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč na organu zavezancu. Organ je torej nepopolno ugotovil dejansko stanje, zaradi česar so izpolnjeni pogoji pritožbe iz razloga 2. točke prvega odstavka 237. člena ZUP. Prosilec zaključuje, da četudi bi organ po njegovem prepričanju napačno ocenil, da 16. člen ZIN vsebuje ne izpodbojno zakonsko domnevo, da bi razkritje vira prijave škodilo izvedbi upravnega postopka in zato škodnega testa ter testa interesa javnost ni potrebno izvesti, pa ostaja nesporno dejstvo, da 16. člen ZIN po taki interpretaciji varuje zgolj vir prijave. Ker je prosilec zahteval vpogled in posredovanje kopije prijave prijavitelja navedeno pomeni, da je bil zahtevek za dostop do informacij brez ustrezne obrazložitve zavrnjen v delu vsebine prijave, ki ni varovana s 16. členom ZIN. V delu vsebine prijave, izključujoč vir oz. navedbo prijavitelja, bi organ moral izvesti škodni test ter test interesa javnosti in svojo odločitev utemeljiti. Prosilec ocenjuje, da razkritje vsebine prijave samemu postopku ne more škoditi, utemeljitev navedenega pa bo mogoča zgolj ob obrazložitvi morebitne zavrnilne odločbe organa.

Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 15. 3. 2012, št. 900-437/2012-4, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na dejstvo, da ni dvoma, da organ z zahtevano informacijo razpolaga in da sodi v delovno področje organa, se je Pooblaščenec ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevan dokument predstavlja informacijo javnega značaja, ali pa je podana izjema iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

1.    Izjema po 7. točki 1. odstavka 6. člena

Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

Za obstoj te izjeme sta kumulativno potrebna dva pogoja:
-     zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega postopka,
-    razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

Pri preizkusu obstoja prvega pogoja Pooblaščenec ugotavlja, da dokument, ki je predmet presoje, predstavlja podlago za morebitno pobudo organu, da uvede inšpekcijski postopek po uradni dolžnosti. Prijava kot taka torej ne predstavlja klasične vloge po ZUP, vendar indic o možni kršitvi zakona oziroma predpisov, ki je v danem primeru prispevala k uvedbi upravnega (inšpekcijskega) postopka po uradni dolžnosti. Glede na navedeno gre nedvomno za dokument, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega postopka. Ker postopek še ni pravnomočno končan, je prvi pogoj za obstoj navedene izjeme izpolnjen. Pri presoji utemeljenosti obstoja navedene izjeme pa je potrebno opraviti še test škode, ali bi z razkritjem informacij, ki jih zahteva prosilec, nastala škoda za izvedbo postopka. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Ogrožen mora torej biti sam upravni postopek, da lahko govorimo o obstoju izjeme, zato se pri tej presoji ne spuščamo v vprašanje škode, ki bi lahko nastala subjektom, navedenim v zahtevanem dokumentu, ali drugim postopkom (npr. kazenski ali odškodninski postopek).

Organ v izpodbijani odločbi ni pojasnil, kako bi razkritje zahtevanih informacij, lahko vplivalo na izvedbo posameznega upravnega postopka. Ogrozitev izvedbe upravnega postopka mora namreč biti dejanska, ne le hipotetična s sklicevanjem na materialni predpis. Organu tako v konkretnem primeru ni uspelo izkazati niti možnosti nastanka škode, niti pojasniti narave škode, ki bi nastala z razkritjem zahtevanih informacij. Pooblaščenec zato zaključuje, da izjema po 7. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.

2.    Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ

Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 247. člena ZUP presojal, ali je podana katera druga izjema od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).

Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Pooblaščenec po vsebinskem pregledu dokumenta, ki je predmet odločanja v konkretnem postopku, ugotavlja, da vsebuje osebne podatke v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1. Prijava vsebuje ime in priimek prijavitelja, ki je skupaj s podatki iz vsebine prijave določljiv. 

Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1-UPB1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.

Pooblaščenec ni našel zakonske podlage za razkritje navedenih osebnih podatkov, zato te podatki predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane še druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane.

3.    Delni dostop

Ker so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, je treba nadalje preveriti možnost uporabe 7. člena ZDIJZ, ki ureja delni dostop do informacije javnega značaja. V obravnavani zadevi je torej bistveno vprašanje, ali je možno na podlagi 7. člena ZDIJZ izvesti delni dostop do zahtevane dokumentacije na način, da iz preostalih podatkov v dokumentu ne bo mogoče razbrati vira prijave.

Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih osebnih podatkov. 7. člen ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).

Pooblaščenec ocenjuje, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevane informacije, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta, na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. Pooblaščenec namreč poudarja, da prav vse informacije, ki so predmet zahteve, predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Delni dostop v smislu 7. čl. ZDIJZ torej po mnenju Pooblaščenca ni mogoč. Z izbrisom vseh osebnih podatkov prijava ne bi imela več svoje vsebine, zato bi bil dostop do prijave tudi nesmiseln.

4.     Sklepno

Glede na vse navedeno je Pooblaščenec presodil, da je treba zahtevane podatke šteti kot izjemo v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo z dne 23. 3. 2012, št. 900-437/2012-2, Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Tržni inšpektorat, Parmova ulica 33, 1000 Ljubljana. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                       
svetovalka Pooblaščenca                   


Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka