Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 05.04.2019
Naslov: Svislar telekom d.o.o. - Ministrstvo za javno upravo
Številka: 090-76/2019
Kategorija: Javna naročila, Poslovna skrivnost
Status: Odobreno


POVZETEK:

V obravnavanem primeru je organ zaradi izjeme poslovne  skrivnosti zavrnil dostop do pogodb, ki se nanašajo na gradnjo in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja v občini Gorenja vas - Poljane in so podpisane med takrat pristojnim ministrstvom, občino Gorenja vas – Poljane in podjetjem Tritel d.o.o. V pritožbenem postopku je IP ugotovil , da je organ zmotno zaključil, da je podana izjema poslovne skrivnosti, saj dokumenti niso označeni kot poslovna skrivnost, niti opredeljeni v sklepu, prav tako pa tudi iz same vsebine dokumentov ne izhaja, da bi šlo za informacije, katerih javnost bi zasebnemu partnerju povzročila občutno škodo.  Glede ugotovitve organa, da pogodbe vsebujejo določbo, da so pogodbene stranke dolžne vse medsebojne dogovore, podatke in dokumentacijo, ki je predmet pogodb, varovati kot poslovno skrivnost, kar je organ upošteval kot izpolnjevanje subjektivnega kriterija po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, pa je IP poudaril, da se z odločitvijo organa ne strinja, saj »pogodbeno določilo« ne more nadomestiti sklepa, ki ga predvideva ZGD-1 in na kar so bili prijavitelji opozorjeni tudi v razpisni dokumentaciji, takšno je tudi stališče Upravnega sodišča RS. Poleg tega pa členi o »zaupnosti podatkov« ne določajo, da predstavljajo poslovno skrivnost same pogodbe, ki so bile predmet presoje. Pri tem je IP opozoril, da je v obravnavanem primeru bistveno, da gre za podatke, ki so po zakonu javni, saj izkazujejo porabo javnih sredstev, kar pomeni, da tudi sicer že na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1, poslovna skrivnost ne more biti podana. Organ je navedeni preizkus zmotno opustil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-76/2019/8

Datum: 5. 4. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 18. 03. 2019, Svislar telekoma d.o.o., Sestranska vas 24, 4224 Gorenja vas (dalje prosilec), zoper odločbo z dne 28. 2. 2019, št.: 090-13/2019/3, Republike Slovenije, Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za javno upravo z dne 28. 2. 2019, št. 090-13/2019/3, odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

- Pogodbo št. OGVP-2008-6853-JV o sofinanciranju gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij z dne 6. 10. 2008, terminski plan izvedbe operacije (obrazec št. 9), Pričakovani rezultati operacije (priloga 1), Terminski načrt porabe sredstev (priloga 2), Zahtevek za sofinanciranje - vzorec (priloga 3), Dodatek št. 1 k pogodbi, terminski plan izvedbe operacije (obrazec št. 9), Terminski načrt porabe sredstev (priloga 2), Dodatek št. 2 k pogodbi, Dodatek št. 3 k pogodbi, Načrt izvajanje operacije po letih (obrazec št. 8), terminski plan izvedbe operacije (obrazec št. 9), terminski načrt porabe sredstev (priloga 2), Dodatek št. 4 k pogodbi;

- Pogodbo št. 430-005/2008-005 o gradnji odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij z dne 2. 4. 2008, Aneks št. 1 k pogodbi, Aneks št. 2 k pogodbi. Aneks št. 3 k pogodbi, Aneks št. 4, Aneks št. 5, Aneks št. 6;

- Pogodbo št. 430-005/2008-006 o upravljanju in vzdrževanju odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij z dne 2. 4. 2008, Aneks št. 1 k pogodbi, Aneks št. 2 k pogodbi, Aneks št. 3 k pogodbi, Aneks št. 4 k pogodbi s prilogo 1, Skupna izjava, Aneks št. 5 k pogodbi.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 30. 1. 2019 zahteval fotokopije vseh pogodb, ki se nanašajo na gradnjo in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja v občini Gorenja vas - Poljane in so podpisane med takrat pristojnim ministrstvom, občino Gorenja vas – Poljane in podjetjem Tritel d.o.o., Nadgoriška 37, 1231 Ljubljana – Črnuče.

 

Organ je z odločbo z dne 28. 2. 2019, št. 090-13/2019/3 zahtevo prosilca za dostop do vseh pogodb, ki se nanašajo na gradnjo in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja v občini Gorenja vas - Poljane in so podpisane med takrat pristojnim ministrstvom, občino Gorenja vas – Poljane in podjetjem Tritel d.o.o. zavrnil, in sicer tako, da je zavrnil dostop do naslednjih dokumentov:

- Pogodba št. OGVP-2008-6853-JV o sofinanciranju gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij z dne 6. 10. 2008, terminski plan izvedbe operacije (obrazec št. 9), Pričakovani rezultati operacije (priloga 1), Terminski načrt porabe sredstev (priloga 2), Zahtevek za sofinanciranje - vzorec (priloga 3), Dodatek št. 1 k pogodbi, terminski plan izvedbe operacije (obrazec št. 9), Terminski načrt porabe sredstev (priloga 2), Dodatek št. 2 k pogodbi, Dodatek št. 3 k pogodbi, Načrt izvajanje operacije po letih (obrazec št. 8), terminski plan izvedbe operacije (obrazec št. 9), terminski načrt porabe sredstev (priloga 2), Dodatek št. 4 k pogodbi;

- Pogodba št. 430-005/2008-005 o gradnji odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij z dne 2. 4. 2008, Aneks št. 1 k pogodbi, Aneks št. 2 k pogodbi. Aneks št. 3 k pogodbi, Aneks št. 4, Aneks št. 5, Aneks št. 6;

- Pogodba št. 430-005/2008-006 o upravljanju in vzdrževanju odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij z dne 2. 4. 2008, Aneks št. 1 k pogodbi, Aneks št. 2 k pogodbi, Aneks št. 3 k pogodbi, Aneks št. 4 k pogodbi s prilogo 1, Skupna izjava, Aneks št. 5 k pogodbi.

Organ je odločil, da v postopku niso nastali posebni stroški.

 

V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in nadalje ugotovil, da so predmet zahteve prosilca naslednji dokumenti (v nadaljnjem besedilu: zahtevane pogodbe):

- Pogodba št. OGVP-2008-6853-JV o sofinanciranju gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij z dne 6. 10. 2008, terminski plan izvedbe operacije (obrazec št. 9), Pričakovani rezultati operacije (priloga 1), Terminski načrt porabe sredstev (priloga 2), Zahtevek za sofinanciranje - vzorec (priloga 3), Dodatek št. 1 k pogodbi, terminski plan izvedbe operacije (obrazec št. 9), Terminski načrt porabe sredstev (priloga 2), Dodatek št. 2 k pogodbi, Dodatek št. 3 k pogodbi, Načrt izvajanje operacije po letih (obrazec št. 8), terminski plan izvedbe operacije (obrazec št. 9), terminski načrt porabe sredstev (priloga 2), Dodatek št. 4 k pogodbi;

- Pogodba št. 430-005/2008-005 o gradnji odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij z dne 2. 4. 2008, Aneks št. 1 k pogodbi, Aneks št. 2 k pogodbi. Aneks št. 3 k pogodbi, Aneks št. 4, Aneks št. 5, Aneks št. 6;

- Pogodba št. 430-005/2008-006 o upravljanju in vzdrževanju odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij z dne 2. 4. 2008, Aneks št. 1 k pogodbi, Aneks št. 2 k pogodbi, Aneks št. 3 k pogodbi, Aneks št. 4 k pogodbi s prilogo 1, Skupna izjava, Aneks št. 5 k pogodbi.

 

Organ je povzel prvi, drugi in četrti člen ZDIJZ ter s sklicevanjem na izjemo poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v povezavi z 39. členom ZGD-1, ugotovil, da zahtevane pogodbe vsebujejo določbo, da so pogodbene stranke dolžne vse medsebojne dogovore, podatke in dokumentacijo, ki je predmet pogodb, varovati kot poslovno skrivnost. Pogodbenice so zahtevane pogodbe tako izrecno in določno označile kot poslovno skrivnost. Posledično je organ zaključil, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni zakonski pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1, zato je odločil, kot izhaja iz prve točke izreka odločbe.

 

Prosilec je pri organu vložil pritožbo z dne 18. 3. 2019, v kateri je povzel določitev organa in navedel, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za uporabo zatrjevane izjeme. Prosilec je poudaril, da zahteva dokumentacijo, ki je bila pripravljena in podpisana v postopku javnega razpisa za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESSR; 2. Razvojna prioriteta: Gospodarsko razvojna infrastruktura, Prednostna usmeritev: 2.2. Informacijska družba, ki ga je izvedlo Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije. Na podlagi omenjenega javnega razpisa in s podpisom zahtevane dokumentacije je zasebni partner za izgradnjo projekta odprtega širokopasovnega omrežja v občini Gorenja vas - Poljane pridobil sredstva ESSR in slovenske udeležbe - to je javna davkoplačevalska sredstva - v višini 2.017.646,00 EUR. Prosilec je nadalje navedel, da je bil postopek izveden dvostopenjsko, in sicer je najprej Ministrstvo za gospodarstvo objavilo predmetni javni razpis, nato pa je posamezna lokalna skupnost - v konkretnem primeru občina Gorenja vas - Poljane po pravilih javno-zasebnega partnerstva in javnega naročanja izbrala zasebnega partnerja, s katerim je skupaj kandidirala na javnem razpisu. Postopek (skupaj s pogodbami, ki jih sedaj zahteva prosilec), je bil torej podvržen pravilom javnega naročanja. Prosilec se je skliceval na tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, da gre za podatke o porabi javnih sredstev, poleg tega pa naj bi bila navedena dokumentacija del razpisne dokumentacije (ki je tudi javno dostopna), kar je po navedbah prosilca razvidno že iz odločbe naslovnega organa, in sicer pri poimenovanju naštetih dokumentov (uporaba izrazov obrazec št. 8, obrazec št. 9, ipd.). Prav tako je velika večina informacij že dostopna javnosti preko svetovnega spleta, kar negira uporabo poslovne skrivnosti (podatki o terminskem planu, znesek sofinanciranja, ipd.). Ker se dokumenti zahtevajo za projekt, ki naj bi bil skladno z zahtevami javnega razpisa dokončan v 18 mesecih po podpisu pogodbe, torej najkasneje v letu 2010, po mnenju prosilca, tudi ne gre več za nikakršno zaščito konkurenčne prednosti zasebnega partnerja. Predpisi o javnem naročanju določajo, da so dokumenti po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, pri čemer so specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost ponudbe kot drugi podatki, ki vplivajo na razvrstitev cene, vedno javni. Razpisna dokumentacija je javna in tudi pogodba, ki je del razpisne dokumentacije, ne more biti označena kot poslovna skrivnost. Po pravilih javnega naročanja je namreč pogodba sestavni del razpisne dokumentacije, njeno spreminjanje pa ob podpisu pogodbe ali kasneje ni dovoljeno, saj se s tem kršijo pravila javnega naročanja. Glede na navedeno po mnenju prosilca ni podlage, da organ skriva zahtevane dokumente, saj so bili podpisani v postopku javnega naročila oziroma javnega razpisa. Prav tako sta podani izjemi, določeni tako v drugem kot v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določata, da se ne glede na to, če je določen podatek/dokument označen kot poslovna skrivnost, dostop do te informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ) oziroma, da varovanje poslovne skrivnosti ne velja v primeru, če gre za porabo javnih sredstev (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). Iz odločbe naslovnega organa izhaja, da so bili poleg osnovnih pogodb s terminskim planom podpisani še številni aneksi in dodatki. Tudi glede navedenih dokumentov pride v poštev izjema od poslovne skrivnosti, saj gre za povezane dokumente, ki lahko določajo tako dodatna sredstva ali podaljšujejo rok izgradnje navedenega širokopasovnega omrežja, dejansko iz predmetnih aneksov lahko izhaja dodatna obremenitev javnih sredstev. Kot je namreč razvidno, so bili k vsem pogodbam dodatno podpisani številni dodatki in aneksi (4, 5 oziroma 6 aneksov, odvisno od pogodbe), kar nakazuje na zamike gradnje, čeprav je bilo v javnem razpisu jasno določeno, da je rok gradnje (18 mesecev) fiksni rok. To pa ima lahko tudi negativne posledice na porabo javnega denarja (oziroma vračila le-tega evropskim institucijam). Prosilec se je pri tem skliceval na prakso IP, in sicer na odločbo št. 090-81/2011/3 z dne 29.7.2011 in poudaril, da je v konkretnem primeru zahteval pogodbo in anekse, podpisane v zvezi z izgradnjo in vzdrževanjem odprtega širokopasovnega omrežja v občini Gorenja vas - Poljane, ki je bilo financirano z javnimi sredstvi (tako z evropskimi kot državnimi). Iz zahtevane dokumentacije je razvidna tako poraba javnih sredstev kot podatki o tem, katera dela je izbrani ponudnik, torej Tritel d.o.o., opravil. Le z vpogledom v navedeno dokumentacijo bo prosilec kot del javnosti lahko preveril, da so bila javna sredstva transparentno in smotrno porabljena. Prosilec je opozoril še na podoben primer iz prakse IP, ki je v odločbi št. 090- 52/2011 z dne 8. 7. 2011, odločil o dokumentih, vezanih na izgradnjo odprtega širokopasovnega omrežja v občini Gorenja vas – Poljane. Glede na navedeno prosilec predlaga, da IP kot pritožbeni organ (in v izogib nadaljnjemu zavlačevanju postopka s strani organa) odloči, da mora organ prosilcu predložiti vse informacije, ki jih je zahteval z vlogo z dne 30. 1. 2019.

 

Organ je z dopisom z dne 29. 3. 2019, št. 090-13/2019/7, poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Pri tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, prav tako sodijo v delovno področje organa, kar pomeni, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Sporno pa je vprašanje, ali zahtevane informacije predstavljajo izjemo poslovne skrivnosti iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, kar zatrjuje organ.

 

IP ugotavlja, da so v obravnavanem primeru predmet presoje dokumenti v zvezi s sofinanciranjem gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih na območjih belih lis, kjer je izkazan neobstoj komercialnega interesa za gradnjo omrežja. Ministrstvo za gospodarstvo je leta 2007, s popravki leta 2008, objavilo »Javni razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, 2. razvojna prioriteta: Usmeritev: 2.2 informacijska družba, Projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti«. Kot je navedeno v razpisni dokumentaciji[1], si je Slovenija z vstopom v Evropsko unijo (EU) zagotovila pravico do črpanja sredstev Kohezijskega sklada (KS), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS). Navedeni skladi predstavljajo osrednji finančni instrument regionalne politike EU, s katero le-ta prispeva k zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik med regijami znotraj enotnega evropskega trga ter spodbuja njihov uravnoteženi in trajnostni razvoj. Namen navedenega javnega razpisa je bil sofinanciranje upravičenih stroškov gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih na območjih, kjer širokopasovni priključki niso omogočeni in kjer ni tržnega interesa za gradnjo takega omrežja. Na javni razpis se je lahko prijavila izključno vsaka lokalna skupnost oz. več lokalnih skupnosti skupaj. Pri čemer je lokalna skupnost v predhodnem postopku in v javnem razpisu lokalne skupnosti sama oblikovala zahteve za omrežje in jih prilagodila svojim potrebam in situaciji. Hkrati je morala lokalna skupnost v svojem predhodnem odprtem in transparentnem postopku izbrati soinvestitorja, ob upoštevanju načela ekonomske racionalnosti in na podlagi Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) oziroma Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06) in pri tem ne glede na vrsto postopka doseči optimalno rešitev za gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij na svojem območju. IP nadalje še ugotavlja, da so del razpisne dokumentacije kot obvezne sestavine vloge poleg samih pogodb tudi obrazci in priloge, za katere je organ ugotovil, da so predmet zahteve prosilca[2].

 

Z vpogledom v zahtevane pogodbe s prilogami, ki so predmet presoje, in sicer:

- Pogodba št. OGVP-2008-6853-JV o sofinanciranju gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij z dne 6. 10. 2008, terminski plan izvedbe operacije (obrazec št. 9), Pričakovani rezultati operacije (priloga 1), Terminski načrt porabe sredstev (priloga 2), Zahtevek za sofinanciranje - vzorec (priloga 3), Dodatek št. 1 k pogodbi, terminski plan izvedbe operacije (obrazec št. 9), Terminski načrt porabe sredstev (priloga 2), Dodatek št. 2 k pogodbi, Dodatek št. 3 k pogodbi, Načrt izvajanje operacije po letih (obrazec št. 8), terminski plan izvedbe operacije (obrazec št. 9), terminski načrt porabe sredstev (priloga 2), Dodatek št. 4 k pogodbi;

- Pogodba št. 430-005/2008-005 o gradnji odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij z dne 2. 4. 2008, Aneks št. 1 k pogodbi, Aneks št. 2 k pogodbi. Aneks št. 3 k pogodbi, Aneks št. 4, Aneks št. 5, Aneks št. 6;

- Pogodba št. 430-005/2008-006 o upravljanju in vzdrževanju odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij z dne 2. 4. 2008, Aneks št. 1 k pogodbi, Aneks št. 2 k pogodbi, Aneks št. 3 k pogodbi, Aneks št. 4 k pogodbi s prilogo 1, Skupna izjava, Aneks št. 5 k pogodbi,

IP ugotavlja, da dokumenti niso označeni kot poslovna skrivnost. Prav tako v predloženi dokumentaciji ni sklepa o poslovni skrivnosti, niti se nanj ni skliceval organ, pri čemer je bilo v razpisni dokumentaciji pod točko 6.2 navedeno: "V kolikor prijavitelj ne določi drugače, so vsi podatki iz vloge prijavitelja javni. Prijavitelj mora podatke, ki jih smatra za poslovno skrivnost, v svoji vlogi tako tudi označiti. To stori s pisnim sklepom, v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06-popr.). Kot poslovno skrivnost se lahko označi posamezni podatek oziroma del vloge. Poslovna skrivnost se ne more nanašati na celotno vlogo". Kot izhaja iz predložene dokumentacije, ki jo je organ posredoval IP, je organ z dopisom z dne 6. 2. 2019, št. 090-13/2019/2 pravilno v postopek pozval Tritel d.o.o., na katerega pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba organa. Tritel d.o.o. se na poziv organa ni odzval, kar pomeni, da ni pridobil statusa stranskega udeleženca in torej ni izkazal interesa za varovanje morebitne poslovne skrivnosti. Vse navedeno izkazuje, da je organ zmotno zaključil, da je podana izjema poslovne skrivnosti, saj dokumenti niso označeni kot poslovna skrivnost, niti opredeljeni v sklepu, prav tako pa tudi iz same vsebine dokumentov (objektivni kriterij po drugem odstavku 39. člena ZGD-1) ne izhaja, da bi šlo za informacije, katerih javnost bi zasebnemu partnerju povzročila občutno škodo. Glede ugotovitve organa, da pogodbe vsebujejo določbo, da so pogodbene stranke dolžne vse medsebojne dogovore, podatke in dokumentacijo, ki je predmet pogodb, varovati kot poslovno skrivnost, kar je organ upošteval kot izpolnjevanje subjektivnega kriterija po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, IP poudarja, da se z odločitvijo organa ne strinja, saj »pogodbeno določilo« ne more nadomestiti sklepa, ki ga predvideva ZGD-1 in na kar so bili prijavitelji opozorjeni tudi v razpisni dokumentaciji (zgoraj navedena točka 6.2). Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča RS, ki je v sodbi št.: IU 1132/2015-26 z dne 27.1.2016 odločilo, da »po oceni sodišča določba v pogodbi ne more nadomestiti pisnega sklepa družbe iz prvega dostavka 39. člena ZGD-1, že zato, ker poslovni subjekt ni navedel, da so bili z njo seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Sodišče je še navedlo, »da splošna in pavšalna opredelitev v pogodbi ne more pomeniti določitve poslovne skrivnosti, saj bi morali biti podatki, ki so poslovna skrivnost, določeni jasno in konkretno«. Sodišče je zaključilo, da subjektivni kriterij poslovne skrivnosti ni izpolnjen. Poleg navedenega pa IP poudarja, da členi o »zaupnosti podatkov« ne določajo, da predstavljajo poslovno skrivnost same pogodbe, ki so predmet presoje. Ker so dodatki, priloge in aneksi k pogodbi sestavni del osnovne pogodbe, slednje velja tudi za vse »priloge« k pogodbam. Pri tem pa je v obravnavanem primeru bistveno, na kar pravilno opozarja prosilec v pritožbi, da gre za podatke, ki so po zakonu javni, saj izkazujejo porabo javnih sredstev, kar pomeni, da tudi sicer že na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1, poslovna skrivnost ne more biti podana. Organ je navedeni preizkus zmotno opustil. Vzorci pogodb s prilogami, ki so predmet presoje, so bili v okviru razpisne dokumentacije tudi javno objavljeni, brez podatkov o pogodbenih strankah in finančnih podatkov, ki pa, kot rečeno, predstavljajo porabo javnih sredstev, saj gre za izplačila iz državnega proračuna za kohezijsko politiko in iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, zato ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Izjema je podatek o vrednosti zasebnih sredstev, za katerega je IP ugotovil, da izjema poslovne skrivnosti ni izkazana. Pa tudi, če bi bila, se vsebina pogodb s prilogami nanaša na izgradnjo omrežja elektronskih komunikacij, ki je v javnem interesu, postopek pa se mora voditi transparentno v skladu z veljavno zakonodajo s področja javno-zasebnega partnerstva oziroma javnega naročanja, zato zasebni partner že na podlagi samega zakona ni mogel pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti, še zlasti ne v delu, ki izkazuje višino zasebnega vložka. Omrežje se namreč po izgradnji takoj prenese v last lokalne skupnosti oziroma soinvestitorja v razmerju vloženih sredstev, zato mora biti tudi z vidika razpolaganja z javno infrastrukturo razvidna višina investicije s strani javnega in zasebnega partnerja, kar izhaja iz dokumentacije, ki je predmet zahteve. IP ob tem opozarja še na 5. odstavek 10.a člena ZDIJZ, ki registriranim zavezancem iz 1. člena, kamor sodijo tako ministrstva kot tudi občine, da kadar nastopajo kot naročniki, koncedenti ali javni partnerji, kot v obravnavanem primeru, morajo v roku 48 dni od oddaje javnega naročila, podelitve koncesije ali izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva na podlagi postopka, ki ga urejajo zakoni, ki urejajo javno naročanje, koncesije ali javno-zasebno partnerstvo, objaviti javno dostopne informacije javnega značaja iz pogodbe o izvedbi javnega naročila, koncesijske pogodbe oziroma pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Te informacije se objavijo na spletnih straneh, ki so namenjene izvajanju elektronskega javnega naročanja. Namen te določbe je, da se poveča preglednost teh postopkov, s čimer se zagotavlja odgovornost pri upravljanju z javnimi sredstvi in pomembno prispeva k preprečevanju oziroma zmanjšanju koruptivnih dejanj in nesmotrne porabe. Z vpogledom na portal eNaročanje IP ugotavlja, da so tovrstne oz. istovrstne pogodbe[3] tudi dejansko objavljene z vsemi podatki o strankah in tudi vsemi finančnimi podatki, v skladu z zakonom, zato IP ne vidi utemeljenega razloga, da bi se v obravnavanem primeru dostop do zahtevanih informacij zavrnil.

 

IP je tako zaključil, da zgoraj navedene informacije ne prestavljajo izjeme poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP je pri odločanju o zadevi po uradni dolžnosti ugotavljal tudi obstoj drugih izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena in 5. a členu ZDIJZ ter ugotovil, da te niso podane. Na dokumentih so sicer navedena imena in priimki podpisnikov, ki pa ne sodijo med varovane osebne podatke, saj gre za javne uslužbence ali funkcionarje, ki so navedeni v okviru opravljanja delovnega razmerja ali javne funkcije (npr. skrbnik pogodbe naročnika, župan, ki sta v skladu s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ vselej javna) in za zakonite zastopnike gospodarskih družb, katerih imena in priimki so javni na podlagi Zakona o sodnem registru v povezavi z ZGD-1 (npr. direktor zasebnega partnerja).

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe omogočiti dostop, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

[1] http://www.arhiv.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/DEK/Elektronske_komunikacije/GOSO/OSO_JR_2007-12-14_RD_OBJAVA.pdf http://www.arhiv.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/DEK/Elektronske_komunikacije/GOSO/OSO_JR_2008-02-29_RD_PREC.BES.pdf

 

[2] 6. NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE DOKUMENTACIJE: Vloga je popolna, če prijavitelj do predpisanega roka za oddajo vloge predloži izpolnjene naslednje dokumente: Prijavni obrazec (obrazec št. 1) 2.Podatki o lokalni skupnosti (obrazec št. 2) 3.Podatki o soinvestitorju in podizvajalcih oz. izvajalcih v skupnem nastopu (obrazec št. 3) 4.Izjava (obrazec št. 4) 5.Ponudba (obrazec št. 5) 6.Pričakovani rezultati – indikatorji (obrazec št. 6) 7.Načrt izvajanja operacije (obrazec št. 7) 8.Načrt izvajanja operacije po letih (LOČENO) (obrazec št. 8) 9.Terminski plan izvedbe operacije (obrazec št. 9) 10.Stroški operacije (obrazec št. 10) 11.Terminski načrt sofinanciranja operacije (obrazec št. 11) 12.Izračun razlike neto sedanje vrednosti stroškov gradnje, upravljanja in vzdrževanja omrežja z neto sedanjo vrednostjo vseh prihodkov omrežja. (obrazec št. 12) 13.Projekt (obrazec št. 13) 14.Na vsaki strani pogodbe parafiran vzorec pogodbe skupaj s prilogami (obrazec št. 14) 15.Pričakovani rezultati operacije (priloga 1) 16.Terminski načrt porabe sredstev (priloga 2) 17.Zahtevek za sofinanciranje (vzorec) in Navodilo za pripravo zahtevka za sofinanciranje (priloga 3) 18.Priloga 1 zahtevka za sofinanciranje 19.Priloga 2 zahtevka za sofinanciranje 20.Priloga 3 zahtevka za sofinanciranje 21.Vpliv na horizontalne ukrepe (obrazec št. 15).

[3] https://www.enarocanje.si/objavaPogodb/PogodbaDetajli.aspx?IDPogodbeZaceten=16151