Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 07.11.2014
Naslov: Svetovno nazorska kozmološka skupnost UPASANAS, sanjava prostost duha - Ministrstvo za kulturo
Številka: 090-235/2014
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je, sklicujoč se na Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, na organ naslovil vprašanja v zvezi z izvajanjem točno določenega sporazuma. Organ je zahtevo prosilca zavrni, saj ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na prosilčeva vprašanja, zato je zavrnil njegovo pritožbo.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-235/2014/7
Datum: 10. 11. 2014

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi UPASANA - SANJAVA prostost duha, svetovno-nazorska kozmološka skupnost, ki jo zastopa ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 3. 10. 2014, zoper odločbo Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-32/2014/12 z dne 30. 9. 2014, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca zoper odločbo organa, št. 090-32/2014/12 z dne 30. 9. 2014, se zavrne.


2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 25. 8. 2014 na organ naslovil vlogo, ki jo je poimenoval kot »zahtevo za pridobitev informacij o prenosu nepremičnin na Blejskem otoku Rimsko katoliški cerkvi, sklicujoč se na Zakon o dostopu do informacij javnega značaj«. Z navedeno vlogo je prosilec od organa zahteval posredovanje vseh razpoložljivih informacij in ocen ministrstva v zvezi z izvajanjem določil Sporazuma o zaključku postopka pred Evropskim sodiščem za varstvo človekovih pravic in s tem končanju odprtih vprašanj denacionalizacijskega postopka vračanja nepremičnin Blejskega otoka ter upravljanja in gospodarjenja (v nadaljevanju Sporazum). Prosilec je, sklicujoč se na Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, na ministrstvo naslovil naslednja vprašanja:
- katera dejanja so bila doslej opravljena za realizacijo citiranega Sporazuma v točkah 3. in 4.;
- kdo poimensko je na ministrstvu ali organih v sestavi zadolžen za spremljanje izvajanja Sporazuma in specifično, citiranih določil;
- kakšna je sestava ekspertnih skupin, ki so imenovane za postavitev »Muzeja posebne vrste« v objektu proštija, posebej upoštevajoč neizpodbitno dejstvo, da je po svoji naravi zakupnica v svojevrstnem navzkrižju interesov za izvedbo znanstveno vzdržne in verodostojne postavitve muzejske zbirke kot jo določa citirani Sporazum;
- kateri finančni viri so bili uporabljeni za dosedanje aktivnosti in v kakšnem obsegu ter
- kakšna je splošna ocena učinkovitosti oz. strokovna evalvacija izvajanja sporazuma v citiranih točkah s strani ministrstva ob dejstvu, da je od podpisa sporazuma do danes minilo že skoraj 6 let.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-32/2014/12 z dne 30. 9. 2014, s katero je zaradi neobstoja dokumentov, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja, prosilčevo zahtevo zavrnil.

Pooblaščenec je dne 6. 10. 2014 prejel pritožbo prosilca, ki meni, da je državljanom Republike Slovenije nepojmljivo, da je država s sporazumom oddala v zakup enega nesporno največjih biserov slovenske kulturne dediščine in simbolno točko slovenske kozmologije, ne da bi ob tem poskrbela za sistemsko spremljanje izvajanja sporazuma, ki eksplicitno določa, da mora »zakupnica zagotoviti, da bo celotna nepremičnina v najvišji možni meri omogočala vsej zainteresirani javnosti uporabo, ki jo morajo nuditi stvari v splošni rabi v skladu z varovalnim režimom«.

Ker je bila pritožba prosilca poslana neposredno Pooblaščencu, jo je ta z dopisom št. 092-113/2014/2 z dne 7. 10. 2014 posredoval organu in ga pozval, naj opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.

Pooblaščenec je dne 10. 10. 2014, skupaj s spisovno dokumentacijo zadeve, od organa prejel odstopljeno pritožbo. Organ je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi. Ob prejemu odstopljene pritožbe je Pooblaščenec ugotovil, da mu organ ni posredoval vseh dokumentov, potrebnih za odločanje v pritožbenem postopku, zato ga je pozval k posredovanju morebitnih dokumentov, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja prosilca. Če organ ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo, pa ga je Pooblaščenec zaprosil, da pojasni razloge za takšno dejansko stanje. Odgovore organa je Pooblaščenec prejel dne 21. 10. 2014, dne 24. 10. 2014 ter dne 4. 11. 2014.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ.

Iz definicije informacije javnega značaja je (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora  izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Pooblaščenec ugotavlja, da se zahteva prosilca nanaša na posredovanje informacij v zvezi z izvajanjem 3. in 4. točke Sporazuma, kar je posebej poudaril tudi prosilec sam, ko je v zahtevi navedel, da želi prejeti vse razpoložljive informacije in ocene ministrstva v zvezi s spodaj citiranimi določili, pri čemer je v nadaljevanju zahteve povzel vsebino 3. in 4. točke Sporazuma. Prosilec navaja, da Sporazum v 3. točki določa, da mora RKC v objektu proštija urediti »muzej posebne vrste«, v 4. točki pa podrobneje opredeli muzej posebne vrste kot muzejsko postavitev »Dokumenti slovenstva«, ki bodo zajemali čas od poselitve pa do slovenske samostojnosti. Da želi prosilec prejeti informacije, ki se nanašajo na citirani točki, izhaja tudi iz njegove navedbe na 2. strani zahteve, ko navaja, da potrebuje vse informacije o napredku pri prenovi projekta proštija oziroma pri muzejski postavitvi dokumentov slovenstva v času od poselitve Blejskega otoka do osamosvojitve. Prosilca zanima:
- katera dejanja so bila doslej opravljena za realizacijo citiranega Sporazuma v točkah 3. in 4.;
- kdo poimensko je na ministrstvu ali organih v sestavi zadolžen za spremljanje izvajanja Sporazuma in specifično, citiranih določil;
- kakšna je sestava ekspertnih skupin, ki so imenovane za postavitev »Muzeja posebne vrste« v objektu proštija, posebej upoštevajoč neizpodbitno dejstvo, da je po svoji naravi zakupnica v svojevrstnem navzkrižju interesov za izvedbo znanstveno vzdržne in verodostojne postavitve muzejske zbirke kot jo določa citirani Sporazum;
- kateri finančni viri so bili uporabljeni za dosedanje aktivnosti in v kakšnem obsegu ter
- kakšna je splošna ocena učinkovitosti oz. strokovna evalvacija izvajanja sporazuma v citiranih točkah s strani ministrstva ob dejstvu, da je od podpisa sporazuma do danes minilo že skoraj 6 let.

Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Iz opredelitve informacije javnega značaja prav tako izhaja, da informacij javnega značaja ne predstavljajo odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, obrazložitve, komentarji in analize stanj ter podobno, kar pomeni, da zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa, razen v primeru, ko odgovori na vprašanja izhajajo iz že obstoječih dokumentov. Na pojasnila, razlage ter odgovore na vprašanja se načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12, z dne 25. 5. 2011. Da organ na podlagi ZDIJZ ni dolžan pripravljati pojasnil ter odgovorov na vprašanja, izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS  št. III U 339/2012-17 z dne 7. 11. 2013, v kateri je sodišče zapisalo, da upravni organi, v postopkih, ki se vodijo po določbah ZDIJZ niso dolžni pripravljati odgovorov na vprašanja. Prosilec ima po ZDIJZ torej pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne Pooblaščenec pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument.

Organ je Pooblaščencu na njegov poziv za dokumentacijo in zaprosilo odgovoril z dopisom z dne 21. 10. 2014, dopisom z dne 24. 10. 2014 ter dopisom z dne 4. 11. 2014. Iz navedenih pojasnil izhaja, da organ vztraja pri navedbah v obrazložitvi izpodbijane odločbe, pri čemer je dodatno pojasnil, da je upravičenka, to je Župnija Bled, glede na 3. in 4. točko Sporazuma, v času od njegovega podpisa, v skladu s Spomeniškovarstvenimi pogoji in spomeniškovarstvenimi smernicami pod nadzorom pristojne službe Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS, OE  Kranj,  najprej poskrbela za statično sanacijo propadajočega zvonika in kritine, v celoti je sanirala ostrešje cerkve in zamenjala dotrajano kritino, ker je ogrožala stanje spomenika in obiskovalce. V nadaljevanju je sledila nujna sanacija javnih sanitarij in obnova mežnarije, kar je omogočilo ponovno obratovanje lokala. Ob rednem vzdrževanju obrežja, gozdnih, parkovnih in travniških površin otoka, je upravičenka pristopila k nujni statični obnovi stavbe zapuščene proštije in ostrešja. Upravičenka je namreč naročila izdelavo konservatorskega načrta, ki je predpogoj za izvedbo načrtovanih konservatorsko restavratorskih posegov v stavbi nekdanje proštije, v cerkvi in ostalih objektih na celotnem otoku. Konservatorski načrt je načrt, ki za vsak objekt podrobneje določi potek in način obnove. Z dokončanjem le-teh pa bodo v stavbi nekdanje proštije omogočeni pogoji za izvedbo muzejske postavitve »Dokumenti slovenstva«. Glede na navedeno Pooblaščenec ne dvomi v navedbo organa, da ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja, katera dejanja so bila doslej opravljena za realizacijo citiranega Sporazuma v točkah 3. in 4., saj je načrt, ki določa potek in način obnove in je predpogoj za  kakršnakoli poseg na otoku in njegovih objektih, še v pripravi. Nadalje je organ pojasnil, da ob podpisu Sporazuma ni bil nihče uradno imenovan za skrbnika njegovega izvajanja, saj je za spremljanje stanja spomeniškega fonda zadolžena pristojna spomeniškovarstvena služba, oziroma v primeru ogroženosti kulturne dediščine, tudi Inšpektorat za kulturo in medije, kar pomeni, da organ ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajal odgovor na vprašanje kdo poimensko je na ministrstvu ali organih v sestavi zadolžen za spremljanje izvajanja Sporazuma in specifično, citiranih, določil. Organ je pojasnil tudi, da sta za izvedbo muzejske postavitve in njeno vsebino pristojna javna zavoda, in sicer Narodni muzej Slovenije in Muzej krščanstva na Slovenskem, s čimer sta se v času poteka dogovorov strinjala zavezanec, zanj vsakokratni ministri za kulturo, s strani upravičenke pa pristojna nadškofa. Iz navedenega izhaja, da za postavitev »Muzeja posebne vrste« niso bile imenovane nikakršne ekspertne skupine, zato tudi organ ne razpolaga s tovrstnim dokumentom. Nadalje je organ pojasnil, da so bila vsa sredstva za obnovo objektov in vzdrževanje otoka od dne podpisa Sporazuma izključno sredstva Župnijskega urada Bled. Čisto za konec pa je organ še pojasnil, da ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajala splošna ocena učinkovitosti oz. strokovna evalvacija izvajanja sporazuma v citiranih točkah s strani ministrstva. Splošna evalvacija bo po navedbah organa sestavni del konservatorskega načrta, ki je v pripravi in bo dostopna ob dokončanju njegove izdelave.

Glede na podana pojasnila Pooblaščenec ne vidi razlogov za dvom v navedbe organa, s katerimi je zatrdil, da nima dokumentacije, iz katere bi izhajali odgovori na prosilčeva vprašanja. Pooblaščenec tudi meni, da je organ s posredovanjem dopisa, št. 490-17/2008/17 z dne 13. 10. 2014, s katerim je prosilcu posredoval podatke, s katerimi razpolaga, izkazal, da je pripravljen sodelovati s prosilcem. Na ta način je organ izkazal pripravljenost, da ravna transparentno, zaradi česar Pooblaščenec ne vidi razlogov, ki bi kazali na to, da želi organ nekaj prikriti. Prav tako se je Pooblaščenec seznanil z vsebino Sporazuma, v katerem pa nikjer ni zaslediti določb, ki bi npr. zavezovala stranki k poimenski navedbi posameznikov, ki so zadolženi za spremljanje izvajanja sporazuma, niti ne vsebuje določb, ki bi zavezovali stranki k ustanovitvi ekspertnih skupin o postavitvi »Muzeja posebne vrste«.

V izogib nesporazumom Pooblaščenec na tem mestu poudarja, da je kot pritožbeni organ v zadevah dostopa do informacij javnega značaja upravičen odločati samo o dostopu do informacij javnega značaja, nima pa pristojnosti, da bi se spuščal v ustreznost dela organa, saj ni pristojen za vsebinski nadzor nad njegovim delom.

Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec zaključuje, da v zvezi z zahtevanimi dokumenti ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani kumulativno, da lahko potrdimo obstoj informacije javnega značaja. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
 
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana, št. 090-32/2014/12 z dne 30. 9. 2014. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana, št. 090-32/2014/12 z dne 30. 9. 2014.


Postopek vodila    :                                      
Mevlida Mehović, univ. dipl. prav.,                                
Asistentka svetovalca Pooblaščenca                             

Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka