Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 30.07.2015
Naslov: Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije - Agencija za komunikacijska omrežja in storitve
Številka: 090-195/2015
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Organ je zavrgel zahtevo prosilca, ker prosilec ne more biti stranka postopka. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilec ni ne pravna, ne fizična oseba in v skladu z 2. čl. in 1. odst. 5. čl. ZDIJZ ne more biti stranka v postopku po ZDIJZ. Prosilec tudi nima sposobnosti biti pooblaščenec v imenu fizičnih oseb, zato je IP pritožbo prosilca zavrnil.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-195/2015/2

Datum: 30. 7. 2015

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/48 z dne 17. 8. 2009 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) 1. odst. 248. čl. in 259. čl. ZUP Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije, Stegne 7, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 15. 7. 2015, zoper sklep, z dne 24. 6. 2015, št. 090-52/2014/23 Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Stegne 7, p. p. 418, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

 

1.     Pritožba prosilca se zavrne.

2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 19. 8. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval dostop do dokumentov v zvezi s podelitvijo frekvenc radijskega spektra:

1.    morebitni sklep o ustavitvi postopkov za podelitev frekvenc v 800 MHz pasu, ki jih je organ pričel izvajati v letu 2009 in v zvezi s tem v letu 2011 opravil javno posvetovanje;

2.    morebitne dopise ali zahteve operaterjev, kadarkoli naslovljene na organ, da se proste frekvence v 800 MHz pasu čim prej podelijo;

3.    odgovore organa na zahteve, omenjene v točki 2.;

4.    odločitve, da se frekvence v 800 MHz pasu podelijo sočasno s frekvencami v ostalih pasovih;

5.    cilje, ki jih je organ zasledoval pri pripravi dražbe (op. sprejeti cilji pred izvedbo javne dražbe);

6.    študije o najprimernejšem formatu in pravilih dražbe;

7.    odločitve o izboru formata dražbe;

8.    pravne in strokovne temelje za izvedbo javnih naročil oz. pozivov za oddajo ponudb, objavljenih dne 22. 3. 2013 (sprememba 28. 3. 2013 in 5. 4. 2013), 25. 3. 2013 (ponoven poziv 5. 4. 2013), 5. 4. 2013,17. 4. 2013 in 26. 4. 2013.

Prosilec je ob tem navedel, da zahtevane informacije želi prejeti v elektronski obliki na zgoščenki (CD/DVD) ali na njegov e - naslov: …

 

Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 090-52/2014/4, z dne 10. 10. 2014, zavrnil v delu, ki se nanaša na 6. tč. zahteve, zaradi obstoja izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 21. 10. 2014 vložil pritožbo. Menil je, da informacije, ki jih je posredoval organ, niso popolne in je zavrnitev dostopa do informacij neutemeljena in organ nima zakonske podlage.

 

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-52/2014/6, z dne 29. 10. 2014, s prilogami, poslal v odločanje IP.

 

Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je IP, dne 23. 12. 2014, pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP, pri čemer je nastal zapisnik št. 090-257/2014/5.

 

IP je z odločbo št. 090-257/2014/13, z dne 2. 2. 2015, delno ugodil pritožbi prosilca tako, da je v 1. tč. izreka naložil organu, da mu omogoči vpogled v zahtevane študije in da mu posreduje določene dokumente. V preostalem delu, v katerem organ z dokumenti ne razpolaga, je pritožbo prosilca v 2. tč. izreka zavrnil. V 3. tč. izreka je odločil, da v postopku posebni stroški niso nastali.

Upravno sodišče RS je, na podlagi tožbe organa, s sodbo št. I U 399/2015-13, z dne 17. 4. 2015, odločbo IP odpravilo v 1. in 3. tč. izreka in zadevo v tem obsegu vrnilo IP v ponovni postopek. Ob tem je v obrazložitvi navedlo, da je prosilec posvetovalni organ, ki nima pravne subjektivitete.

 

IP je z odločbo št. 090-257/2014/19, z dne 27. 5. 2015, pritožbi prosilca ugodil, odločbo organa št. 090-52/2014/4, z dne 10. 10. 2014, odpravil ter zadevo vrnil organu v ponovni postopek.

 

Organ je zahtevo prosilca s sklepom št. 090-52/2014/23, z dne 24. 6. 2015, zavrgel. V obrazložitvi je navedel, da je pregledal zakonsko podlago za delovanje prosilca in ugotovil, da je Upravno sodišče RS pravilno ugotovilo, da je prosilec zgolj posvetovalni organ, ni pa pravna oseba in kot tak ne more biti stranka postopka po ZDIJZ. Organ je preveril, ali je bila zahteva morda podana v imenu fizičnih oseb in je ugotovil, da je bila zahteva podana izključno v imenu prosilca, podpisal pa jo je predsednik prosilca v svojstvu predsednika in ne kot fizična oseba. Fizične osebe (člani prosilca) v zahtevi niso omenjene. Prosilec tudi ne more biti pooblaščen za zastopanje svojih članov (fizičnih oseb). Vsled navedenemu je organ zaključil, da prosilec ni niti pravna niti fizična oseba in kot tak ne more vložiti zahteve za dostop do informacij javnega značaja.

 

Zoper sklep organa je prosilec dne 15. 7. 2015 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je zahteva za dostop do informacij javnega značaja izhajala iz vprašanja člana prosilca, ki je bilo podano na 26. redni seji dne 20. 12. 2013. Vprašanje je bilo podano v skladu s poslovnikom prosilca. Ker v skladu s poslovnikom vprašanje ali pobudo naslovnikom posreduje prosilec, poslovnik s tem daje prosilcu pooblastilo za vložitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Organ pri izdaji sklepa ni upošteval, da je prosilec vložil zahtevo na osnovi pooblastila v skladu s poslovnikom, zaradi česar je ugotovitev organa, da prosilec zahteve ni vložil v imenu fizičnih oseb, nepravilna.

 

Organ je pritožbo prosilca, kot pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-52/2014/25, z dne 28. 7. 2015, s prilogami, poslal v odločanje IP. Ob tem je navedel, da so člani prosilca res fizične osebe, vendar ne v pravnem smislu, temveč so sestavni deli posvetovalnega organa. Ta posvetovalni organ je zahteval informacije javnega značaja kot organ, tudi če je zahteval informacijo za svoje člane, jo je zahteval za delovanje organa in ne kot zastopnik fizičnih oseb v pravnem smislu.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti sklep v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Preizkus opravi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V predmetni zadevi je sporno, ali je organ ravnal pravilno in zakonito s tem, ko je zahtevo prosilca zavrgel.

 

1.     Glede 129. čl. ZUP v povezavi s 1. odst. 5. čl. ZDIJZ:

 

V skladu s 1. odst. 129. čl. ZUP organ zavrže zahtevo, če:

1. stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva;

2. vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka;

3. zahteva ni bila vložena v predpisanem roku;

4. se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

 

Organ se je v izpodbijanem sklepu skliceval na obstoj pogojev za zavrženje zahteve po 2. tč. 1. odst. 129. čl. ZUP. V skladu s 1. odst. 5. čl. ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam. Organ je v skladu z odločbo IP in v skladu z navedeno sodbo Upravnega sodišča RS preveril, v kakšnem svojstvu je bila podana zahteva za dostop do informacij javnega značaja. IP sledi prepričljivim ugotovitvam organa, da je zahtevo po ZDIJZ podalo posvetovalno telo, ki ni ne pravna, ne fizična oseba in kot tako ne more biti stranka postopka po ZDIJZ. Enako je odločilo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 399/2015-13, z dne 17. 4. 2015, ko je navedlo, da prosilec sploh nima pravne subjektivitete. IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da so vsi dopisi prosilca poslani v imenu prosilca oz. niso poslani v imenu članov (fizičnih oseb) prosilca. Neutemeljena je pritožbena trditev, da so člani pooblastili prosilca za podajo vprašanja oz. zahteve za informacije. IP je vpogledal v zapisnik seje prosilca in ni nikjer zasledil, da bi katerikoli izmed članov podal izrecno pooblastilo, v skladu s katerim naj bi prosilec podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v njegovem imenu. Četudi bi bilo pooblastilo podano, pa ne bi bilo veljavno v kontekstu predmetne zadeve oz. za namen postopka po ZDIJZ. Da bi potencialni pooblaščenec (prosilec) lahko pridobil upravičenje za zastopanje, bi moral imeti pravno priznano sposobnost postati subjekt pravic in obveznosti ter sposobnost oblikovati in izjavljati voljo (pravna in poslovna sposobnost). Prosilec ni ne pravna, ne fizična oseba in posledično ne izpolnjuje navedenih kriterijev za veljaven prevzem pooblastila (v zvezi s tem glej komentar Obligacijskega zakonika o sposobnosti biti pooblaščenec). IP nadalje še poudarja, da Zakon o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1) v 2. odst. 231. čl. sicer daje podlago prosilcu za podajo zahteve za posredovanje informacij, vendar pa v tem primeru ne gre za informacije javnega značaja kot jih definira 4. čl. ZDIJZ oz. ne gre za postopek po ZDIJZ. Posledično tudi poslovnik prosilca ne more biti podlaga za dopustno zahtevo po ZDIJZ, saj se nanaša na pristojnosti prosilca v postopku za pridobitev informacij, ki ga določa ZEKom-1.

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da pritožba ni utemeljena in ji ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. v povezavi z 259. čl. ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodil:

Jan Merc, univ. dipl. prav.

asistent svetovalca IP

 

Informacijski Pooblaščenec:

Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke