Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 24.11.2016
Naslov: Študentski servis d.o.o. - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Številka: 090-231/2016
Kategorija: Kršitev postopka, Ali dokument obstaja?, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo, naj ji organ posreduje dokumentacijo, ki se nanaša na podelitev koncesije ŠS d.o.o., Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju ŠS d.o.o.), za področje Ptuja (v kolikor navedeno območje ni predmet posebne koncesijske odločbe in/ali pogodbe, pa dokumentacijo in podatke, ki vključujejo tudi to območje). Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Prosilec se je zoper odločbo pritožil. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da je organ prekril preveč podatkov, zato je pritožbi delno ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje (še) preveč prekrite podatke.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-231/2016/7

Datum: 24. 11. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….., ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin in partnerji, o.p., d.o.o., Taborska 13, 1290 Grosuplje (v nadaljevanju prosilec) z dne 7. 10. 2016, zoper odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-35/2016-5 z dne 21. 9. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 


O D L O Č B O:

 

1.     Pritožbi prosilca z dne 7. 10. 2016 se delno ugodi in se 1. točka odločbe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 090-35/2016-5 z dne 21. 9. 2016, delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe na najemni pogodbi poslovnih prostorov na naslovu Panonska ulica 1, Ptuj, z dne 1. 10 2015, v obliki fotokopije posredovati (še) naslednje podatke:

 

-       številko stavbe, ID znak ter parcelno številko in katastrsko občino nepremičnine (v prvi in drugi alineji 1. člena najemne pogodbe).

 

2.     Pritožba prosilca se zavrne glede dostopa do dokumentov, s katerimi organ ne razpolaga in glede varovanih osebnih podatkov.

 

3.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne, 10. 8. 2016 na organ naslovil zahtevo za  posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na podelitev koncesije ŠS d.o.o., Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju ŠS d.o.o.), za področje Ptuja (v kolikor navedeno območje ni predmet posebne koncesijske odločbe in/ali pogodbe, pa dokumentacijo in podatke, ki vključujejo tudi to območje):

-       vlogo ŠS d.o.o., s prilogami,

-       odločbo o podelitvi koncesije, s priloženo dokumentacijo, na podlagi katere je bila odločba izdana,

-       koncesijsko pogodbo,

-       informacijo, ali so bili pri odločanju upoštevani pogoji, opredeljeni v 10. členu Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, tj. število brezposelnih oseb pri območni službi zavoda, potrebe delodajalcev po delu ali po zaposlitvi novih delavcev na tem območju, vrsto in obseg programov aktivne politike zaposlovanja, število dijakov in študentov na posameznem območju ter njihov socialni položaj, število koncesionarjev na posameznem območju in spoštovanje predpisov pri dotedanjem poslovanju vlagatelja.

Prosilec je pozval organ, da dokumente posreduje v elektronskem zapisu, in sicer v zapisu, kot se trenutno hranijo v podatkovnih bazah. V primeru, da se dokumenti ne hranijo v elektronskem zapisu, pa prosilec želi prejeti fotokopije.

 

Organ je z odločbo št. 090-35/2016-5 z dne 21. 9. 2016 zahtevo prosilca delno zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Organ je prosilcu v elektronski obliki posredoval naslednjo dokumentacijo:

 

- vlogo ŠS d.o.o. za razširitev izvajanja koncesijske dejavnosti s prilogami: najemno pogodbo in tlorisi prostora;

 

- odločbo organa št. 01440-26/2015-22 z dne 18. 3. 2016 s prilogo - dopisom Inšpektorata RS za delo št. 0212-3/2015-14 (010106) z dne 22. 1. 2016;

 

- Aneks h koncesijski pogodbi št. 01440-26/2015/12.

 

Organ je na vlogi »Razširitev izvajanja koncesijske dejavnosti« z dne 27. 10. 2015 ter na najemni pogodbi poslovnih prostorov na naslovu Panonska ulica 1, Ptuj, prekril osebne podatke zaposlenih v ŠS d.o.o. in najemodajalke poslovnih prostorov zaradi varstva osebnih podatkov.

 

Prosilec se je dne, 7. 10. 2016 zoper odločbo organa št. 090-35/2016-5 z dne 21. 9. 2016 pritožil in v pritožbi navedel, da mu je organ sicer dokumente posredoval v obliki kot je želel, vendar pa je po pregledu dokumentov ugotovil, da mu organ ni posredoval vse zahtevane dokumentacije. Prosilec je prejel sledečo dokumentacijo: vlogo ŠS d.o.o. za razširitev izvajanja koncesijske dejavnosti s prilogami: najemno pogodbo in tlorisi prostora, odločbo organa št. 01440-26/2015-22 z dne 18. 3. 2016 s prilogo - dopisom Inšpektorata RS za delo št. 0212-3/2015-14 (010106) z dne 22. 1. 2016 ter Aneks h koncesijski pogodbi št. 01440-26/2015/12.

 

Glede zahtevane informacije, ali so bili pri odločanju upoštevani pogoji, opredeljeni v 10. členu Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, pa je naslovni organ zapisal le, da pojasnjuje, da so pri odločanju bili upoštevani vsi pogoji iz 10. člena Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06, v nadaljevanju Pravilnik) in da na območju Območne službe Ptuj opravlja posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom le en koncesionar (Študentski servis Maribor, Gregorčičeva ulica, 2000 Maribor), Zavod RS za zaposlovanje pa od leta 2011 navedene dejavnosti ne opravlja. Glede na to, je zapisal prosilec, da je pozval naslovni organ, da mu posreduje podatke in dokumentacijo, ki se nanaša na podelitev koncesije ŠS d.o.o., bi naslovni organ moral obrazložiti in izkazati, da so bili pri odločanju upoštevani pogoji iz 10. člena Pravilnika. Ni dovolj, da naslovni organ zgolj navede, da so bili pogoji upoštevani, saj za prosilca taka informacija nima nobene vrednosti. Namen pravice dostopa do informacij javnega značaja je namreč v tem, da splošni javnosti omogoča nadzor nad pravilnostjo odločitev, ki jih v njihovem imenu sprejemajo organi in nadzor nad spoštovanjem pravnega reda. Suhoparen odgovor kot tak pa prosilcu ne omogoča, da bi ocenil pravilnost odločitve organa, je še dodal prosilec. Organ je zavrnil zahtevo tudi v delu, ki se nanaša na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in je v skladu s tem na vlogi »Razširitev izvajanja koncesijske dejavnosti« z dne 27. 10. 2015 prekril osebne podatke, zajete v navedeni vlogi ŠS d.o.o. s prilogami, ni pa (v izreku) zavrnil zahteve za predložitev preostale dokumentacije, iz česar izhaja, da se je ali strinjal, da je vlagatelj upravičen do celotne dokumentacije ali pa, da z izrekom ni odločil o celotni zahtevi. Iz zgoraj navedenega tako po mnenju prosilca izhaja, da je prvostopenjski organ kršil pravila postopka, zaradi česar je kršena tudi prosilčeva pravica do pritožbe, ki je varovana s 25. členom Ustave RS.

 

Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, dne 18. 10. 2016, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu ter da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

IP najprej ugotavlja, da je organ zahtevo v izreku delno zavrnil, ne da bi se konkretno opredelil do dokumentov, ki naj bi bili predmet njegove presoje. Iz samega izreka tako ni razvidno, o katerih dokumentih je odločal organ, posledično pa seveda tudi ni razvidno, glede katerih dokumentov je organ zavrnil dostop oziroma kateri dokumenti predstavljajo prosto dostopne informacije in se posredujejo prosilcu. IP pojasnjuje, da je izrek osrednji in najpomembnejši del odločbe, saj se z njim praviloma v celoti odloči o pravici ali obveznosti v posamezni upravni zadevi. Izrek je navadno kratek in natančen ter ne dopušča različnega razlaganja njegovega pomena. Iz njega razberemo, kako je organ odločil. Izrek ali dispozitiv je torej najpomembnejši del upravne odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli odločbe edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti (ZUP). Po sodbi VS RS U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Zato je treba v samem izreku odločiti o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Kadar se odloča o več pravicah ali obveznostih, o več različnih delih zahtevka, ki so med seboj ločljivi, o več vprašanjih, o več zahtevkih, med katerimi se nekaterim ugodi in drugim ne, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Po sodni praksi velja, da mora izrek vsebovati predvsem vse podatke, ki so potrebni za izvršitev odločbe. Čeprav organ omenja dostop do določenih dokumentov v obrazložitvi odločbe, v skladu z zgoraj navedenim, to ne pomeni odločitve o zadevi, ker o dokumentih ni odločil v izreku odločbe, ki med vsemi sestavnimi deli odločbe, edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti.


Nadalje IP tudi ugotavlja, da izjema, na katero se organ sklicuje (varstvo osebnih podatkov), ni konkretno obrazložena oziroma utemeljena. Brez navedbe vseh elementov dejanskega stanja, ki jih zahteva zakonski dejanski stan, obrazložitev posamezne izjeme namreč ni popolna. Organ ni navedel, katere osebne podatke naj bi vsebovala Razširitev in Najemna pogodba (ime, priimek in podobno). Iz izpodbijane odločbe tako ni mogoče natančno ugotoviti, zakaj je organ zahtevo prosilca delno zavrnil, saj se organ ni opredelil do vseh bistvenih vprašanj, do katerih bi se po oceni IP moral. Takšne odločbe pa ni mogoče preizkusiti, saj niso konkretno razvidni razlogi za odločitev, ki izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Tudi obrazložitev izpodbijane odločbe je ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa (7. točka 2. odstavek 237. člena ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka, zato je IP prvo točko izreka odločbe št. 090-35/2016-5 z dne 21. 9. 2016  na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP delno odpravil.


Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam v skladu s prvim odstavkom 251. člena ZUP.

 

IP na tem mestu pojasnjuje še, da prosilcu, ne glede na navedene kršitve, ni bila kršena pravica do pritožbe (kot trdi), saj odločba vsebuje pouk o pravnem sredstvu, ki ga je prosilec tudi (pravočasno) uporabil.

 

Prosilec se je glede posredovanih informacij pritožil:

 

- glede dostopa do dokumenta »Razširitev izvajanja koncesijske dejavnosti« z dne 27. 10. 2015 ter najemne pogodbe poslovnih prostorov na naslovu Panonska ulica 1, Ptuj, z dne 1. 10. 2015,  kjer naj bi organ prekril preveč podatkov oziroma sploh ni obrazložil, katere podatke je prekril in zakaj;

 

- ker je organ glede zahtevane informacije, ali so bili pri odločanju upoštevani pogoji, opredeljeni v 10. členu Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06, v nadaljevanju Pravilnik) zapisal le, da pojasnjuje, da so pri odločanju bili upoštevani vsi pogoji iz 10. člena Pravilnika in da na območju Območne službe Ptuj opravlja posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom le en koncesionar (Študentski servis Maribor, Gregorčičeva ulica, 2000 Maribor), Zavod RS za zaposlovanje pa od leta 2011 navedene dejavnosti ne opravlja. Po mnenju prosilca bi moral organ obrazložiti in izkazati, da so bili pri odločanju upoštevani pogoji iz 10. člena Pravilnika.

 

IP se je najprej ukvarjal z dostopom do osebnih podatkov (ti so bili namreč predmet pritožbe prosilca) glede dokumenta Razširitev izvajanja koncesijske dejavnosti z dne 27. 10. 2015, pri organu knjižen pod št. 01440-26/2015/3 z dne 2. 11. 2015.

 

Razširitev izvajanja koncesijske dejavnosti z dne 27. 10. 2015 (v nadaljevanju Razširitev)

 

IP je najprej za ŠS d.o.o. v evidenci zavezancev pri AJPES preveril, ali je ta vpisan kot zavezanec. IP je glede na podatke na https://www.ajpes.si/RZIJZ/Vpogled/Zavezanec#/5894425000/2016-10-24 ugotovil, da je ŠS d.o.o. zavezanec po ZDIJZ na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, v delu, kjer opravlja javno službo, ni pa zavezanec na podlagi 1.a člena ZDIJZ (zavezan kot poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava), saj po podatkih AJPES nobena oseba javnega prava nima deleža v ŠS d.o.o., torej presojanje prostega dostopa do informacij, ki sodijo v krog informacij po 4.a členu ZDIJZ, v konkretnem primeru ne pride v poštev.

 

Ker se je prosilec pritožil glede preveč prekritih osebnih podatkov, je IP vpogledal v Razširitev in ugotovil, da je organ prekril naslednje osebne podatke:

 

-       ime in priimek zaposlenih v ŠS d.o.o. Ptuj, Velenje, Ljubljana.

 

Družba ŠS d.o.o. spada v skladu z ZVOP-1 v zasebni sektor. Osebni podatki v zasebnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. IP ni znana pravna podlaga, ki bi omogočila razkritje imen in priimkov zaposlenih v ŠS d.o.o., zato je IP pritožbo prosilca glede dostopa do navedenih osebnih podatkov, zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

 

Najemna pogodba poslovnih prostorov na naslovu Panonska ulica 1, Ptuj, z dne 1. 10. 2015 (v nadaljevanju najemna pogodba)

 

Tudi glede najemne pogodbe je prosilec v pritožbi navedel, da je prekritih preveč osebnih podatkov. IP je vpogledal v najemno pogodbo in ugotovil, da je organ prekril naslednje osebne podatke:

-       ime, priimek, naslov bivališča, davčno številko, EMŠO in TRR najemodajalke, parcelno številko in številko stavbe.

 

Za prost dostop do imena, priimka, naslova stalnega bivališča, davčne številke, EMŠO in TRR najemodajalke, IP ni znana nobena pravna podlaga, zato je IP pritožbo prosilca glede dostopa do navedenih osebnih podatkov zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

 

Glede parcelnih številk (ID številk stavb, katastrskih občin) pa je IP že zavzel stališče (npr. odločba št. 090-218/2011/2 z dne 23. 11. 2011, odločba 090-289/2011/2 z dne 18. 1. 2012), da podatki, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino (parcelna številka, katastrska občina, velikost parcele..), niso varovani osebni podatki. Če prosilec, na podlagi parcelnih številk, z vpogledom v zemljiško knjigo, določi posameznike, ki so lastniki parcel, ne gre za obdelavo osebnih podatkov v nasprotju z ZVOP-1. Zaradi varstva zasebnosti pa v zemljiško knjigo, ki je sicer javna knjiga, praviloma ni mogoče vpogledovati po osebi oziroma ni mogoče pridobiti podatkov o vseh zemljiških parcelah, ki jih ima v lasti določen posameznik.

 

Navedeno prakso IP je potrdilo tudi Upravno sodišče RS s sodbo IU 1719/2012 z dne 19. 6. 2013 in poudarilo, da je IP pravilno ugotovil, da je na podlagi parcelne številke preko podatkov, objavljenih v javnih knjigah, mogoče identificirati lastnika posameznih parcel, vendar pa je ob tem potrebno upoštevati, da dostop do osebnih podatkov iz zemljiške knjige ne pomeni neustavnega, nezakonitega ali neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, ki sta varovana z ZVOP-1. Zemljiška knjiga je namreč javna knjiga, ki je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami.

 
Na podlagi navedenega je potrebno zaključiti, da podatki o parcelnih oziroma identifikacijskih številkah nepremičnin in katastrskih občinah, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov in s tem izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. V tem delu je organ torej pri posredovanju zahtevane dokumentacije napačno uporabil institut delnega dostopa s tem, ko je prekril tudi podatke, ki ne predstavljajo t.i. varovanih osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je pritožbi prosilca, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, v tem delu ugodil in glede dostopa do identifikacijskih številk nepremičnin odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Obstoj dokumentov glede izpolnjevanja pogojev iz 10. člena Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (v nadaljevanju Pravilnik)

 

Prosilec se je pritožil, da mu organ ni posredoval dokumentov, ali je pri odločanju o izvajanju koncesijske dejavnosti za ŠS d.o.o. upošteval pogoje, opredeljene v 10. členu Pravilnika.

 

IP je organ zato dne 21. 10. 2016 pozval, naj pisno pojasni, ali v zvezi s podelitvijo koncesije SŠ d.o.o. za področje Ptuja obstaja dodatna dokumentacija, s katero razpolaga in je ni že posredoval prosilcu ali IP. IP je tudi zanimalo, iz katere že posredovane (ali dodatne) dokumentacije (vsebinsko) izhaja, ali so bili pri odločanju o dodelitvi koncesije upoštevani pogoji iz 10. člena Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje ter ali je organ zahtevane pogoje za dodelitev koncesije preverjal sam (npr. v javnih evidencah) in ali o tem obstaja dokumentacija.

 

Organ je dne 24. 10. 2016 pojasnil, da v zvezi s podelitvijo koncesije koncesionarju ŠS d.o.o. za področje Ptuja ne obstaja dodatna dokumentacija, ki je organ prosilcu ali IP (še) ni posredoval. Organ je posredoval tudi popis spisa, v katerem ni navedenih nobenih drugih dokumentov, kot že posredovanih. V zvezi z upoštevanjem pogojev iz 10. člena Pravilnika je organ pojasnil še, da je ministrstvo s strani Finančnega urada RS (v nadaljevanju: FURS) pridobilo podatek o obračunanih sredstvih koncesijske dajatve, kar se ne nanaša izključno na poslovalnico na Ptuju. Prav tako je organ pridobil podatek o spoštovanju predpisov pri dotedanjem poslovanju koncesionarja, kar izhaja iz poročila Inšpektorata RS za delo (v nadaljevanju: IRSD) št. 0212-3/2015-14 z dne 22. 1. 2016, ki je v spisu 01440-26/2015 knjižen pod št. 15. Odločitev ministrstva v zvezi s pridobljenim podatkom je razvidna iz odločbe št. 01440-26/2015/22 z dne 18. 3. 2016, ki je bila prosilcu tudi posredovana. Navedeno se prav tako ne nanaša izključno na poslovalnico na Ptuju. Določba 10. člena Pravilnika žal ne ustreza več dejanskim razmeram in je zato organ omejen pri njenem preverjanju. Organ je opisal tudi postopek podeljevanja koncesije. Stranka na organ posreduje vlogo z zahtevanimi prilogami. Če gre za koncesionarja iz preteklega leta, organ pri FURS preveri plačilo koncesijskih dajatev za preteklo leto. Če stranka ni koncesionar iz preteklega leta, ministrstvo na IRSD posreduje zaprosilo za preverjanje kadrovskih in prostorskih pogojev (za vse lokacije). Če stranka izpolnjuje vse predpisane pogoje, ji organ z odločbo podeli koncesijo. Po pravnomočnosti odločbe organ s stranko sklene koncesijsko pogodbo. 

 

Postopek podeljevanja koncesije v konkretnem primeru je razviden iz popisa spisa 01440-26/2015. Organ je še dodatno pojasnil, da je stranka po vložitvi vloge za pridobitev koncesije za leto 2016 organu posredovala vlogo za razširitev izvajanja koncesijske dejavnosti, in sicer za tri poslovne enote, med njimi tudi za Ptuj. Stranka je vlogi priložila najemno pogodbo in tloris. Na zaprosilo organa je IRSD pregledal poslovne prostore in organu posredoval zgoraj navedeno poročilo. Zaradi odprave nepravilnosti, ki jo je ugotovil inšpektor IRSD pri pregledu poslovnih prostorov, je stranka naknadno priložila spremenjen tloris. Navedene priloge so bile prosilcu posredovane. Organ je izdal odločbo št. 01440-26/2015/22, ki je bila prosilcu prav tako posredovana. Gre za dopolnilno odločbo (nove lokacije), saj je organ stranki že izdal delno odločbo št. 01440-26/2015/9 z dne 19.11.2015, s katero ji je podelil koncesijo za leto 2016. Po pravnomočnosti dopolnilne odločbe je organ s stranko sklenil Aneks št. 1 h koncesijski pogodbi št. 01440-26/2015-12.

 

IP dodaja, da prosilec v pritožbi ni izkazal oziroma navedel nobenih utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti ali utemeljeno sklepati, da drugi dokumenti, kot že posredovani, dejansko obstajajo, organ pa jih ne želi posredovati. Organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), prosilcu namreč ne more posredovati.

 

Poudariti je treba še, da pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi oziroma ustvari dokumente, ki so predmet zahteve. Organ po ZDIJZ tudi ni dolžan odgovarjati na vprašanja ali podajati pojasnil.

 

IP na podlagi vsega navedenega nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ne razpolaga z nobenimi drugimi kot že posredovanimi dokumenti o tem, ali je pri odločanju o izvajanju koncesijske dejavnosti za ŠS d.o.o. upošteval pogoje, opredeljene v 10. členu Pravilnika, zato je IP tudi v tem delu pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.

 

Izhajajoč iz vsega navedenega je IP odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi, saj je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva in napačno uporabil materialno pravo. IP je na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, 1. točko izreka odločbe organa delno odpravil in organu naložil, da je prosilcu dolžan posredovati zahtevane informacije na način, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu (glede dokumentov, s katerimi organ ne razpolaga in varovanih osebnih podatkov) pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe).


V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodila:

Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,

svetovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka