Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 07.11.2018
Naslov: Študentska organizacija Slovenije - Univerza v Novi Gorici
Številka: 090-227/2018
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Poslovna skrivnost
Status: Odobreno


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do Pogodbe o ustanovitvi organa z dne 24. 9. 1995, z vsemi morebitnimi aneksi. Organ se je pri zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij skliceval, da gre za zasebno listino z aneksi, s katero je bil ustanovljen zasebni zavod. V pritožbenem postopku je IP ugotavljal, ali je akt o ustanovitvi organa s spremembami in z aneksi mogoče obravnavati kot informacije v zvezi z izvajanjem javne službe.  Po oceni IP je za obravnavano presojo ključno, da se lahko koncesijska pogodba o financiranju študijske dejavnosti, ki predstavlja javno službo, sklene zgolj z visokošolskim zavodom, ki izvaja akreditiran študijski program, zato je pogodba o ustanovitvi takšnega visokošolskega zavoda temelj izvajanja javne službe. V nadaljevanju se je IP opredelil do vprašanja morebitnega obstoja izjem, zaradi katerih je mogoče dostop do zahtevanih informacij delno ali v celoti zavrniti. IP je ugotovil, da nobena izmed izjem ni podana. Pogodba o ustanovitvi organa s spremembami in aneksi je na podlagi prve alineje 1. točke tretjega odstavka 7. člena Zakona o sodnem registru javna listina, kar pomeni, da je takšna pogodba o ustanovitvi s spremembami in dopolnitvami že po zakonu javna.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-227/2018/4

Datum: 7. 11. 2018

 

 

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (pooblastilo št. 110-17/2006/137 z dne 28.6.2016; v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 16. 10. 2018, Študentske organizacije Slovenije, Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana (dalje prosilka), zoper odločbo z dne 1. 10. 2018, št. 117-1/2017, Univerze v Novi Gorici, Vipavska cesta 13, 5000 Nova Gorica (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba se ugodi in se odločba Univerze v Novi Gorici z dne 1. 10. 2018, št. 117-1/2018 odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe po elektronski pošti posredovati Pogodbo o ustanovitvi organa z dne 24. 9. 1995, dopolnitev pogodbe z dne 22. 11. 2003 vključno z Aneksi št.: 1, 2, 3, 4.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilka je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 16. 8. 2018, dopolnjeni dne 24. 8. 2018, zahtevala, da ji organ po elektronski pošti posreduje Pogodbo o ustanovitvi z dne 24. 9. 1995, z vsemi morebitnimi aneksi. Ob tem je prosilka navedla, da je v zbirki listin Poslovnega registra Slovenije samo Aneks št. 5 k omenjeni pogodbi.

 

Organ je z odločbo z dne 1. 10. 2018, št. 117-1/2018 zahtevo prosilke v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da zahteva prosilke ni utemeljena, saj omenjeni akti ne predstavljajo informacije javnega značaja, ampak zasebno listino ustanoviteljev, s katero so ustanovili zasebni visokošolski zavod in predstavlja poudarjeno personalistično povezavo ustanoviteljev. Poleg tega ustanovitelji v pogodbi o ustanovitvi, kot aktu o ustanovitvi zasebnega visokošolskega zavoda, ne zasledujejo premoženjskega cilja, pač pa je njihov cilj uresničevanje drugih skupnih interesov.

 

Prosilka je dne 17. 10. 2018 pri organu vložila pritožbo, v kateri je povzela postopek z zahtevo in navedla, da v celoti prereka odločitev organa. Prosilka poudarja, da je organ vpisan v Register zavezancev za informacije javnega značaja, ki ga vodi AJPES, kot izvajalec javne službe, ki ni javno podjetje ali osebe javnega prava na podlagi posameznih pogodb. Izvajalci javnih služb so po ZDIJZ zavezani kot organi po 1. členu ZDIJZ, kar pomeni, da med informacije javnega značaja sodijo informacije, ki ustrezajo opredelitvi po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Po mnenju prosilke so navedbe organa neutemeljene in kažejo na to, da organ ne razume instituta informacije javnega značaja. Prosilka še pojasnjuje, da so izjeme od prostega dostopa opredeljene v 5.a in 6. členu ZDIJZ, med katerimi ni razloga, ki ga je navedel organ, kar dodatno utemeljuje s strani prosilke zatrjevano kršitev materialnega prava. 

 

Organ je z dopisom z dne 22. 10. 2018, brez št., poslal pritožbo prosilke s prilogami v odločanje IP. Na poziv IP je organ dne 2. 11. 2018 posredoval dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilke.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oz. prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezan organ po prvem odstavku 1. člena in 1.a člena ZDIJZ, kar izhaja tudi iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja, ki ga vodi AJPES. Prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, saj jih je posredoval IP. Sporno pa je vprašanje, ali zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja. Organ se je namreč pri zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij skliceval, da gre za zasebno listino z aneksi, s katero je bil ustanovljen zasebni zavod.

 

Za zavezane organe po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Organ je v Registru zavezancev za informacije javnega značaja vpisan kot izvajalec javne službe, kar pomeni, da med informacije javnega značaja sodijo vse informacije, ki so povezane z izvajanjem javne službe, oziroma sodijo v »delovno področje javne službe«. Informacije v zvezi z izvajanjem javne službe so pri organu povezane s podeljeno koncesijsko pogodbo o financiranju študijske dejavnosti in interesne dejavnosti študentov za določeno obdobje.[1] Pojem javne službe v Zakonu o visokem šolstvu (v nadaljevanju ZVis) sicer ni definiran, nedvomno pa sklenjena koncesijska pogodba, v skladu s 47. členom ZVis[2], ki določa, da se »koncesija za opravljanje javne službe v visokem šolstvu dodeli z odločbo Vlade Republike Slovenije na podlagi javnega razpisa«.. ter .. »razmerja med koncedentom in koncesionarjem se uredijo s pogodbo o koncesiji, ki se sklene v pisni obliki«, pomeni, da organ v določenem delu svoje dejavnosti izvaja javno službo in je v tem delu tudi zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Vprašanje, ki sledi pa je, ali je akt o ustanovitvi organa s spremembami in z aneksi mogoče obravnavati kot informacije v zvezi z izvajanjem javne službe?

 

IP ugotavlja, da je pogodba o ustanovitvi organa osnova, da je organ sploh lahko začel z delovanjem, tudi glede izvajanja javne službe. Dejstvo je namreč, da so v 14. členu ZVis pogoji za ustanovitev visokošolskega zavoda posebej določeni, tako se med drugim zahteva npr.: »Pred sprejemom akta o ustanovitvi mora ustanovitelj pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu pridobiti odločbo o akreditaciji visokošolskega zavoda«. Po oceni IP pa je za obravnavano presojo ključno, da se lahko koncesijska pogodba o financiranju študijske dejavnosti, ki predstavlja javno službo, sklene zgolj z visokošolskim zavodom, ki izvaja akreditiran študijski program, zato je pogodba o ustanovitvi takšnega visokošolskega zavoda temelj izvajanja javne službe. Slednje npr. izhaja iz 72.a člena ZVis, ki med drugim določa: »Iz proračuna Republike Slovenije se financirajo: študijska dejavnost rednega študija za prvo in drugo stopnjo (študijska dejavnost) javnih visokošolskih zavodov in zasebnih visokošolskih zavodov za koncesionirane študijske programe«.

 

Glede na navedeno je IP odločil, da so zahtevane informacije, torej pogodba o ustanovitvi organa z dne 24. 9. 1995, dopolnitev pogodbe z dne 22. 11. 2003 vključno z Aneksi št.: 1, 2, 3, 4., v zvezi z izvajanjem javne službe, zato izpolnjujejo pogoje informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ.

 

V nadaljevanju se je IP opredelil do vprašanja morebitnega obstoja izjem, zaradi katerih je mogoče dostop do zahtevanih informacij delno ali v celoti zavrniti. Organ se pri zavrnitvi zahteve ni skliceval na nobeno izmed izjem. Z navedbo, da »zahtevane informacije predstavljajo poudarjeno personalistično povezavo ustanoviteljev«, pa je mogoče razumeti obrazložitev organa kot smiselno sklicevanje na poslovno skrivnost in s tem izjemo po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Za presojo obstoja izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je treba najprej opredeliti poslovno skrivnost, predvsem pa dejstvo, kdaj posamezen podatek oziroma informacija pridobi in kdaj izgubi status poslovne skrivnosti. ZGD-1 v 39. členu poslovno skrivnost definira po subjektivnem (prvi odstavek) in objektivnem kriteriju (drugi odstavek). Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Medtem, ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, pa mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba[3]. V konkretnem primeru pa IP opozarja na tretji odstavek 39. člena ZGD-1, po katerem se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Pogodba o ustanovitvi organa s spremembami in aneksi je na podlagi prve alineje 1. točke tretjega odstavka 7. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg)[4] javna listina, kar pomeni, da je takšna pogodba o ustanovitvi s spremembami in dopolnitvami že po zakonu javna in zato ne more biti določena kot poslovna skrivnost. Kot ugotavlja tudi prosilka, je Aneks št. 5 prosto dostopen v Poslovnem registru na spletni strani AJPES, niso pa dostopne ostale zahtevane listine, čeprav sodijo med javne listine v sodnem registru. Po pojasnilu AJPES-a le ta objavlja zadnji čistopis akta o ustanovitvi, ostale listine pa so dostopne na sodišču. Slednje pa seveda ne pomeni, da so »starejši dokumenti o ustanovitvi organa« izgubili status javnih listin, saj za takšno razlago ni pravne podlage. Ob tem pa ni mogoče spregledati, da gre v konkretnem primeru za ustanovitelja(e), ki sta/so osebe javnega prava (občina, javni zavod,..) in so kot taki zavezani k transparentnosti v svojem celotnem delovanju.

 

Iz vsega navedenega izhaja, da izjema poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. IP je pri odločanju o zadevi po uradni dolžnosti ugotavljal tudi obstoj drugih izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena in 5. a členu ZDIJZ ter ugotovil, da te niso podane. Na dokumentih so sicer navedena imena in priimki podpisnikov, ki pa ne sodijo med varovane osebne podatke, saj gre za zakonite zastopnike strank, ki so v tej vlogi tudi navedeni, ti podatki pa so javni na podlagi Zakona o poslovnem registru ter Zakona o sodnem registru.

 

IP zaključuje, da je pritožba prosilke utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi prosilke ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 Postopek vodila:

 Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                                                              

 svetovalka informacijske pooblaščenke          

 

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

[1] Pogodba z dne 7.8.2017 oz. 8.8.2017, dostopna na povezavi: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/Visoko_solstvo/Koncesijske_pogodbe_2017-2020/ung_20170809_14325432.pdf

[2] 47. člen ZVis: Koncesija za opravljanje javne službe v visokem šolstvu se dodeli z odločbo Vlade Republike Slovenije na podlagi javnega razpisa. V javnem razpisu se navedejo zlasti: predmet koncesije, pogoji za opravljanje javne službe, čas, za katerega se dodeljuje koncesija, rok, do katerega se sprejemajo prijave, ter rok, v katerem bodo prijavljeni obveščeni o izbiri. Razmerja med koncedentom in koncesionarjem se uredijo s pogodbo o koncesiji, ki se sklene v pisni obliki.

 

[3] Glej Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006. 

[4] Del 7. člena ZSReg: Javnost vsebine listin, na katerih temeljijo vpisi v sodni register, ali ki so bile zaradi javne objave predložene sodnemu registru, se zagotavlja: 1. tako, da mora biti vsakomur prek spletnih strani agencije omogočen brezplačen dostop do: …./- akta o ustanovitvi, na podlagi katerega je bil ustanovljen subjekt vpisa, ki ni družba iz prejšnje alineje, vključno s spremembami ali čistopisi sprememb, ../