Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 09.09.2010
Naslov: Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov - ZD Vrhnika
Številka: 090-106/2010/9
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Odobreno


Številka: 090-106/2010/                                              
Datum: 9. 9. 2010

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), in 1. in 2. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Vojkova 4, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa ... (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Zdravstvenega doma Vrhnika, Cesta 6. maja 11, 1360 Vrhnika (v nadaljevanju organ) št. 1/8-2010 z dne 21. 4. 2010, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


                                                               
        O D L O Č B O:



1. Odločba organa št. 1/8-2010 z dne 21. 4. 2010 se odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku petnajst (15) dni od vročitve te odločbe posredovati naslednje informacije javnega značaja:
-    seznam zaposlenih, s stopnjo izobrazbe, smerjo izobrazbe, nazivom delovnega mesta in plačnim razredom,
-    seznam zunanjih izvajalcev s predmetom pogodbe ter izplačanimi zneski za leto 2009 in mesece januar, februar, marec v letu 2010 in
-    seznam zaposlenih z zneski bruto plač v mesecih januar, februar, marec v letu 2010.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O B R A Z L O Ž I T E V:


Prosilec je dne 8. 4. 2010 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahteval, naj mu v elektronski ali fizični obliki posreduje naslednje informacije:
-    seznam zaposlenih z naslednjimi podatki: ime, priimek, stopnja in smer izobrazbe, naziv delovnega mesta, razporeditev v plačni razred in višina bruto plače za mesece januar, februar in marec 2010,
-    seznam zunanjih sodelavcev (ime in priimek ali naziv, vrsta pogodbe avtorska/podjemna, predmet pogodbe, celoletni izplačani znesek v 2009 in morebitne izplačane zneske v mesecih januar, februar in marec 2010),
-    seznam zunanjih izvajalcev (naziv, predmet pogodbe, celoletni izplačani znesek v letu 2009 in morebitne izplačane zneske v mesecih januar, februar in marec 2010).

Organ je dne 21. 4. 2010 izdal odločbo št. 1/8-2010 , s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Organ je v odločbi zapisal, da navedenih dokumentov nima in jih zato prosilcu tudi ne more posredovati. Prav tako pa je organ navedel, da tudi v primeru, da bi take dokumente imel, zahtevanih podatkov, ki predstavljajo osebne podatke, sploh ne bi smel posredovati, saj gre za osebne podatke posameznikov in bi s posredovanjem teh podatkov kršili določbe o varstvu osebnih podatkov zaposlenih in pogodbenih sodelavcev, ki so fizične osebe.

V zvezi z omenjeno odločbo organa je prosilec dne 14. 5. 2010 pri organu vložil pritožbo zaradi bistvenih kršitev postopka, napačne uporabe materialnega prava in povsem napačnega prikazovanja dejanskega stanja. Prosilec v pritožbi navaja, da je glede na naravo zahtevanih informacij navedba organa, da z informacijami ne razpolaga, nerazumljiva iz najmanj treh razlogov:
-    evidence s tovrstnimi informacijami so jasno predpisane kot obvezne in bi njihov resnični neobstoj pomenil kršitev številnih zakonov in podzakonskih predpisov,
-    javni zavod brez tovrstnih informacij ne bi mogel izvajati niti najbolj osnovnih poslovnih funkcij (npr. izplačila plač, plačevanja računov, itd.),
-    na podlagi enake zahteve niti eden od vseh preostalih zdravstvenih domov, ki so prejeli povsem enako zahtevo, ni odločil enako kot organ 1. stopnje.
Nadalje je prosilec v pritožbi opozoril na 3. odstavek 6. člena ZDIJZ in na 38. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 108/2009-UPB13, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSPJS), ki v 1. odstavku določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo.

Organ je pritožbo z dopisom z dne 28. 5. 2010 odstopil v reševanje Pooblaščencu. Naveden dopis je Pooblaščenec prejel dne 31. 5. 2010. V njem organ pojasnjuje, da je pritožba pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi.

Ker organ po določilu drugega odstavka 245. člena ZUP Pooblaščencu ni priložil dokumentacije, ki se tiče zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisi št. 090-106/2010/2 z dne 26. 7. 2010, št. 090-106/2010/4 z dne 9. 8. 2010 in št. 090-106/2010/6 in z dne 17. 8. 2010, pozval, naj mu posreduje dokumentacijo, ki je predmet zahteve, kar je organ delno storil z dopisoma z dne 16. 8. 2010 in z dne 3. 9. 2010.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 8. 9. 2010 opravil tudi in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.  

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na razkritje zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera na vprašanje, ali organ sodeluje tako z zunanjimi izvajalci kot zunanjimi sodelavci, kot je navedeno v zahtevi prosilca, pojasnil, da sodelujejo tako s koncesionarji kot tudi z zunanjimi izvajalci. Podatki tako o enih kot o drugih so navedeni na dokumentu, ki ga je organ Pooblaščencu posredoval dne 6. 9. 2010. Pooblaščenec je na ogledu in camera od organa prevzel tudi dokumentacijo, ki izkazuje zneske bruto plač zaposlenih v mesecih januar, februar in marec 2010.

Pritožba je utemeljena.

1. Pojem informacije javnega značaja

Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/1991, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja.

Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur.

Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja  informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora  izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

V konkretnem primeru Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa, prav tako pa je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevane informacije obstajajo v materializirani obliki in da organ z njimi razpolaga, saj jih je tudi posredoval Pooblaščencu. Pooblaščenec tako ugotavlja, da so dokumenti, ki jih zahteva prosilec in so predmet tega pritožbenega postopka, naslednji dokumenti:
-    seznam zaposlenih, s stopnjo izobrazbe, smerjo izobrazbe, nazivom delovnega mesta in plačnim razredom,
-    seznam zunanjih izvajalcev s predmetom pogodbe ter izplačanimi zneski za leto 2009 in prve tri mesece v letu 2010 in
-    seznam zaposlenih z zneski bruto plač v prvih treh mesecih v letu 2010.

V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal, ali v zvezi z navedenimi dokumenti, ki jih organ prosilcu ni posredoval, obstaja katera izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.

2. Izjeme od dostopa do informacij javnega značaja

Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon. Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali je glede dokumentov, ki jih zahteva prosilec, podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
 
ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je z vpogledom v dokumente, ki mu jih je v zvezi z zahtevo prosilca posredoval organ, ugotovil, da zahtevani dokumenti (z izjemo seznama zunanjih izvajalcev) vsebujejo imena in priimke javnih uslužbencev, zaposlenih pri organu in druge osebne podatke, in sicer stopnjo izobrazbe, smer izobrazbe, naziv delovnega mesta, plačni razred ter zneske bruto plač za mesece januar, februar in marec 2010.

Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka se postavlja vprašanje, ali gre pri navedenih podatkih za osebne podatke in ali ti podatki predstavljajo t.i. kategorijo varovanih osebnih podatkov. Posameznik, ki je sklenil delovno razmerje pri organu za konkretno določeno delovno mesto, je določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku osebe, saj je mogoče na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora, brez velikih stroškov in to ne zahteva veliko časa. Iz navedenega tako izhaja, da gre pri teh podatkih nedvomno za osebne podatke. V zvezi z vprašanjem, ali ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, pa je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo 1. odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

Po določbi 1. člena ZJU je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji tudi določba 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca.

Glede dostopa do osebnih podatkov zaposlenih pri organu, Pooblaščenec pojasnjuje tudi, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto.

V obravnavanem primeru je podana zahteva po dokumentih, ki so nedvomno povezani z zaposlitvijo javnih uslužbencev pri organu, kar pomeni, da je potrebno upoštevati zgoraj navedeno 1. alinejo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se posredovanje informacije ne glede na določbe 1. odstavka 6. člena (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, ki ga določa 3. točka) dovoli, če gre za podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Pooblaščenec ugotavlja, da navedeno velja tudi za osebne podatke, ki izhajajo iz dokumenta »seznam zaposlenih, s stopnjo izobrazbe, smerjo izobrazbe, nazivom delovnega mesta in plačnim razredom« ter iz dokumenta »seznam zaposlenih z zneski bruto plač v prvih treh mesecih v letu 2010«.

Ob tem je seveda potrebno opozoriti tudi na dejstvo, ki ga v svoji pritožbi omenja tudi prosilec, da so navedeni podatki javni že na podlagi izrecnih določb 38. člena ZSPJS, ki v 1. odstavku določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. 6. odstavek istega člena pa določa, da so ne glede na določbo 1. odstavka tega člena javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.

Glede dokumenta »seznam zunanjih izvajalcev s predmetom pogodbe ter izplačanimi zneski za leto 2009 in prve tri mesece v letu 2010« pa Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ne gre za javne uslužbence, pač pa za seznam fizičnih oseb oz. samostojnih podjetnikov posameznikov (v tem primeru v skladu s prakso Pooblaščenca niti ne gre za osebne podatke, op. Pooblaščenca), s katerimi je organ sklenil pogodbe o izvajanju dejavnosti. Tudi v tem primeru je potrebno aplicirati določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki med drugim določa, da se dostop do zahtevane informacije ne glede na obstoj izjem dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker podatek o zunanjem izvajalcu, tipu in predmetu sklenjene pogodbe in na tej podlagi izplačanih zneskih, nedvomno pomeni podatek o porabi javnih sredstev, se dostop dovoli tudi do dokumenta, ki vsebuje navedene podatke. V konkretnem primeru namreč izjema varstva osebnih podatkov pri samostojnih podjetnikih niti ni podana, pri fizičnih osebah pa izjemo varstva osebnih podatkov derogira 3. odstavek 6. člena ZDIJZ.

Pooblaščenec obenem pojasnjuje, da v pritožbeni postopek ni pritegnil javnih uslužbencev in zunanjih izvajalcev, na katere se nanaša zahteva prosilca, ker ocenjuje, da ta odločba ne more vplivati na pravice ali pravne koristi teh oseb. Pooblaščenec namreč ugotavlja, da anonimnost javnih uslužbencev in zunanjih sodelavcev v nobenem predpisu ni določena kot pravica, ampak nasprotno, iz 1. alineje tretjega odstavka v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZDIJZ izhaja, da izjema varovanih osebnih podatkov za javne uslužbence v povezavi z opravljanjem njihovega dela in za zunanje sodelavce, v kolikor gre za porabo javnih sredstev, ne pride v poštev. Prav tako noben predpis za javnega uslužbenca ne določa pravne koristi, za uveljavljanje katere bi bila pogoj njegova anonimnost (pravna korist je v drugem odstavku 43. člena ZUP opredeljena kot neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist). Glede na navedeno ta odločba Pooblaščenca torej ne more vplivati na pravice ali pravne koristi oseb, na katere se nanaša zahteva prosilca. Te osebe bi v postopku lahko varovale kvečjemu svoj dejanski, ne pa tudi pravni interes. Oseba, ki je le dejansko, ne pa tudi pravno zainteresirana za izid postopka, nima pravice do udeležbe v upravnem postopku (prim. komentar 43. člena ZUP v Breznik in ostali: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2008, strani 177 – 193), zato Pooblaščenec v obravnavani zadevi oseb, na katere se nanaša zahteva prosilca, po uradni dolžnosti ni bil dolžan pritegniti v pritožbeni postopek. Poleg tega Pooblaščenec opozarja, da nestrinjanje posameznika, na katerega se nanašajo informacije javnega značaja, v sistemu ZDIJZ ni razlog, ki bi ga bilo mogoče kakorkoli upoštevati. Tudi če bi v konkretnem primeru posamezne ali vse osebe, na katere se nanaša zahteva prosilca, izjavile, da se ne strinjajo s tem, da so zahtevani podatki javni, Pooblaščenec tega ne glede na razlog nestrinjanja ne bi mogel upoštevati, ker je javnost teh podatkov določena z zakonom (prvi in šesti odstavek 38. člena ZSPJS v povezavi s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ). Zaposleni pri organu so javni uslužbenci, ki so s tem, ko so sprejeli delo v javnem sektorju, sprejeli tudi dejstvo, da so določeni podatki, povezani z njihovim delovnim razmerjem javni. Enako velja za osebe, ki so z organom sklenile pogodbo, ki je bila plačana iz javnih sredstev. Pritegnitev teh oseb v postopek torej v nobenem primeru ne bi mogla vplivati na odločbo Pooblaščenca, ampak bi pomenila le znatno izgubo časa in povzročila nepotrebne stroške, kar je v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka in smotrnega ter racionalnega ravnanja v javnem sektorju.

Da v zvezi z vprašanjem, ki se nanaša na javnost podatkov iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, v postopek ni treba pritegniti teh javnih uslužbencev, pa izhaja tudi iz sodbe naslovnega sodišča pod opr. št. I U 1410/2009-9 z dne 23. 9. 2009 in iz sodbe Vrhovnega sodišča RS pod opr. št. X Ips 252/2009 (v obeh primerih je bila zavezan organ Občina Radovljica). V obeh primerih tožena stranka prizadetih javnih uslužbencev ni klicala v postopek, tako naslovno sodišče, kot Vrhovno sodišče RS, pa navedenega nista šteli kot bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu.

Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega zaključuje, da izjema varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni podana.

3. Obstoj drugih izjem od dostopa do informacij javnega značaja

Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. 2. odstavek navedenega člena ZUP določa, da organ druge stopnje odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Zato je Pooblaščenec po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru morda obstaja katera izmed preostalih možnih izjem iz 6. člena ZDIJZ. Z natančnim pregledom zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da v njih ni nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.

4. Zaključek

Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi 1. in 2. odstavka 251. čl. ZUP, odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja v roku 15 (petnajstih) dni od prejema te odločbe.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka