Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 14.07.2017
Naslov: Steklarstvo Spectrum d.o.o. - Ministrstvo za pravosodje
Številka: 090-139/2017
Kategorija: Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval vpogled v spis glede prijave, vložene s strani dolžnika A zoper izvršitelja B. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Navedel je, da se ne more opredeliti niti do okoliščine o razpolaganju z zahtevano informacijo, ne o tem, ali se ta nahaja v materializirani obliki. Že s samim razkritjem, ali podatek oziroma informacija obstaja v materializirani obliki in ali z njim organ dejansko razpolaga, bi namreč prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je pritožba prosilca neutemeljena, odločba organa pa pravilna, zato je pritožbo zavrnil.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-139/2017/2

Datum: 14. 7. 2017

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi Steklarstva Spectrum d.o.o., Letališka cesta 12, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 4. 7. 2017 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-19/2017/2 z dne 5. 6. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.     Pritožbo prosilca z dne 4. 7. 2017 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, št. 090-19/2017/2 z dne 5. 6. 2017, se zavrne.

 

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je 10. 5. 2017 na Ministrstvo za javno upravo naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval vpogled v celoten spis glede prijave/ zahteve za odpravo nepravilnosti, vložene s strani dolžnika A, zoper izvršitelja B, v izvršilnem postopku zoper upnika Steklarstvo Spectrum d.o.o., ki ga Okrajno sodišče v Ljubljani vodi pod opr. št. I 1726/2015. Ministrstvo za pravosodje vodi omenjeno zadevo na podlagi prijave dolžnika A iz decembra 2015 pod opr. št. 705-782/2015.

 

Ministrstvo za javno upravo je zahtevo dne, 16. 5. 2017 odstopilo organu v reševanje na podlagi 20. člena ZDIJZ.

 

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 090-27/2017-2 z dne 12. 5. 2017, v celoti zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Organ je navedel, da pod opr. št. 705-782/2015 sicer vodi spis, vendar se ne more opredeliti ne do okoliščine o razpolaganju z zahtevano informacijo (vsebino dokumenta/ dokumentov iz predmetnega spisa), ne o tem, ali se ta nahaja v materializirani obliki. Organ je izpolnjenost obeh kriterijev predpostavil, saj bi že s samim razkritjem, ali podatek oziroma informacija obstaja v materializirani obliki in ali z njim organ dejansko razpolaga, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Organ mora imeti možnost, da prosilcu ne razkrije, ali zahtevana informacija sploh obstaja ali ne, kadar je že samo vprašanje obstoja dokumenta varovano s katero od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. V predmetni zadevi želi prosilec vpogledati in prepisati spis v zvezi s točno določeno fizično osebo kot dolžnikom izvršilnega postopka, s spisom in podatki v zvezi s tem izvršilnim postopkom pa naj bi organ razpolagal. V zvezi z zahtevo prosilca bi tako razkritje podatka o tem, ali razpolaga z informacijo o točno določeni osebi konkretnega izvršilnega postopka, pomenilo nedopustno obdelavo osebnih podatkov. Ne glede na to, da so prosilcu morebiti določeni podatki že znani, je pravica do dostopa do informacij javnega značaja neodvisna od posebnega statusa, potreb ali interesa prosilcev, presoja se namreč po standardu t.i. abstraktnega prosilca oziroma javnosti. V postopku po ZDIJZ se tako presoja dostop do dokumenta kot takega, ki ga lahko zahteva kdorkoli, ne pa dostop konkretnega prosilca do dokumenta. Organ je še navedel, da prosilec kot stranka izvršilnega postopka lahko zaprosi za seznanitev z listinami/ dokumenti v zvezi z izvršilnim postopkom, v katerem nastopa kot upnik, sicer na drugi pravni podlagi in pred drugim državnim organom, tj. izvršilnim sodiščem.

 

Prosilec se je zoper odločbo organa dne 4. 7. 2017 pritožil. V pritožbi je navedel, da je razlog zavrnitve dostopa do zahtevanih informacij neutemeljen. Dokumenti, ki jih je prosilec zahteval, namreč predstavljajo informacije javnega značaja, ki mu jih je organ dolžan posredovati na podlagi določb veljavnega ZDIJZ. Prosilec ni zahteval informacij o svojem dolžniku, niti o točno določeni fizični osebi. Prav tako ni zahteval seznanitve z listinami v zvezi z izvršilnim postopkom, v katerem pritožnik nastopa kot upnik in je z listinami izvršilnega postopka kot stranka v izvršilnem postopku seznanjen. Navedel je še, da je dolžnik sicer upravitelj v insolventnih postopkih, torej je oseba vredna javnega zaupanja, za kar ima celo dovoljenje organa št. L3/2014. Prosilec je zahteval izključno in samo vpogled v celoten spis, ki ga organ vodi pod številko 705-782/2015 v zvezi s prijavo/ zahtevo za odpravo nepravilnosti, vloženo zoper izvršitelja B. Pri tem sploh ni pomembno, kdo je vložil prijavo/ zahtevo za odpravo nepravilnosti, in lahko ta podatek organ kadarkoli prekrije. Prosilec tudi ni zahteval podatkov o prijavitelju oz. o svojem dolžniku. Iz izpodbijane odločbe tudi ne izhaja, da je organ postopke zoper sodnega izvršitelja B dejansko vodil pod št. 705-782/2015, s katero razpolaga prosilec. Prosilec je dodatne podatke o svojem dolžniku A in številki izvršilnega postopka pri Okrajnem sodišču v Ljubljani v svoji zahtevi navedel izključno zaradi tega, da je prav zaradi preprečitve nedopustne obdelave osebnih podatkov organu delo določno omejil, v katere listine zahteva vpogled in njihov prepis (prijava/ zahteva za odpravo nepravilnosti vložene s strani A v decembru 2015 zoper izvršitelja B). Prosilec svoj pravni interes izkazuje tudi s tem, da je kot upnik v postopku izvršbe na Okrajnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. I 1726/2015 zoper svojega dolžnika A za sodnega izvršitelja predlagal B, ki ga je izbral iz seznama, objavljenega na spletnih straneh organa. Sodni izvršitelj je uradna oseba, ki mora biti vredna javnega zaupanja in je zato v interesu javnosti, da je seznanjena tako z njegovim delom kot tudi z morebitnimi ugotovitvami kršitev pri opravljanju nalog na podlagi javnega pooblastila. Prosilec zato avtomatično izkazuje pravni interes, da se seznani s postopkom zoper delo osebe, ki ga je v okviru izvrševanja javnega funkcije sodnega izvršitelja ta oseba opravljala na podlagi dovoljenja organa. Dodaten in še posebno velik pravni interes za ugoditev zahtevi v celoti pritožnik izkazuje z ravnanji sodnega izvršitelja B, ki so sledila predmetnim postopkom pri organu in imajo vse znake sodelovanja sodnega izvršitelja pri preprečitvi oprave izvršbe.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 090-19/2017/8 z dne 4. 7. 2017, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,organ mora z njo razpolagati in nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Dokumenti v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo opravljanja službe izvršitelja, ki jih prejme ali izdela organ v okviru svojega delovnega področja, praviloma ustrezajo definiciji informacije javnega značaja. Vendar pa se IP v konkretnem primeru iz razlogov, podanih v nadaljevanju, namerno ni konkretno opredelil niti do kriterija materializirane oblike zahtevanih dokumentov niti do kriterija, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, temveč je izpolnjenost obeh pogojev predpostavil, saj bi že s samim razkritjem podatka o tem, ali dokumenti res obstajajo v materializirani obliki in podatka o tem, ali z njim organ dejansko razpolaga, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. IP se zato izrecno ni opredelil do obstoja zahtevanih dokumentov. Kot pravilno navaja že prvostopenjski organ, že iz samega smisla postopka po ZDIJZ in sistema izjem od prostega dostopa do informacij izhaja, da mora imeti organ možnost, da prosilcu ne razkrije, ali zahtevana informacija sploh obstaja ali ne, kadar je že sámo vprašanje obstoja dokumenta varovano, s katero od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. To je tudi bistvo problema v konkretnem postopku, saj bi že s potrditvijo obstoja zahtevanih informacij prišlo do kršitve določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; v nadaljevanju ZVOP-1).

 

Predmet pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil vpogled v celoten spis glede prijave/ zahteve za odpravo nepravilnosti, vložene s strani dolžnika A zoper izvršitelja B, ki ga organ vodi pod opr. št. 705-782/2015 s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

 

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je skladno z definicijo 1. točke 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). Že sam podatek o tem, ali je določena fizična oseba podala predlog za uvedbo postopka zoper izvršitelja, je podatek, ki se nanaša na posameznika, ki je s sklicevanjem na njegovo ime, priimek in naslov prebivališča nedvoumno določen in torej pomeni osebni podatek po definiciji 1. točke 6. člena ZVOP-1 v povezavi z 2. točko 6. člena tega zakona.

 

Obdelava osebnih podatkov po tretji točki 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

 

Po prvem odstavku 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se skladno s 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. IP je ugotovil, da pravna podlaga za razkritje podatka, ali je določen posameznik podal predlog za uvedbo postopka zoper izvršitelja, ne obstaja. Glede na navedeno gre za varovan osebni podatek in organ tega podatka ne sme posredovati prosilcu, razen če je podana izjema od izjeme od prostega dostopa.

 

Določbo o varstvu osebnih podatkov je sicer nujno treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ[1], ki ureja t. i. institut delnega dostopa, vendar v konkretnem primeru to ne bi bilo mogoče, saj glede na zadevo, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prikriti vsebine podatkov, ne da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato se tudi s prikritjem osebnih podatkov ne bi moglo prikriti njegove prepoznavnosti. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika.

 

Ne glede na obstoj izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Na javni interes se sklicuje tudi prosilec v pritožbi, pri čemer navaja, da je sodni izvršitelj uradna oseba, ki mora biti vredna javnega zaupanja in je zato v interesu javnosti, da je seznanjena tako z njegovim delom kot tudi z morebitnimi ugotovitvami kršitev pri opravljanju nalog na podlagi javnega pooblastila. Javnost se tako mora seznaniti s postopkom zoper delo osebe, ki ga je v okviru izvrševanja javnega funkcije sodnega izvršitelja ta oseba opravljala na podlagi dovoljenja organa.

 

IP ni sledil navedenim argumentom prosilca. Pri tem je upošteval predvsem, da prosilec ni zahteval posredovanje podatkov o morebitnih uvedenih postopkih in/ali ugotovljenih kršitvah zoper konkretnega izvršitelja, temveč je zahteval podatke o morebitni prijavi konkretne fizične osebe zoper izvršitelja. Ne gre torej za vprašanje varstva osebnih podatkov izvršitelja, temveč za vprašanje varstva osebnih podatkov konkretne fizične osebe, ki naj bi po navedbah prosilca dala prijavo. Dejstvo, da je prosilec v zahtevi konkretno opredelil, da želi posredovanje dokumentov v zvezi z morebitno prijavo konkretne fizične osebe, tako bistveno vpliva na varstvo osebnih podatkov tega posameznika. Če bi organ prosilcu na podlagi njegove zahteve posredoval zahtevane dokumente ali sploh potrdil, da obstajajo, bi s tem tudi potrdil, da vodi postopek zoper konkretnega izvršitelja in na podlagi prijave točno določene fizične osebe, ki jo je prosilec opredelil v zahtevi. Predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper izvršitelja lahko glede na določbo prvega odstavka 298.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZIZ) podajo zbornica, predsednik okrajnega sodišča, predsednik okrožnega sodišča, predsednik višjega sodišča in stranke v izvršilnem postopku, v katerem je izvršitelj opravljal dejanja izvršbe ali zavarovanja. Glede na navedeno, je torej s posredovanjem podatka o tem, kdo je podal morebitno prijavo zoper konkretnega izvršitelja, zelo enostavno mogoče ugotoviti, da je ta posameznik hkrati stranka v izvršilnem postopku, v katerem je izvršitelj opravljal dejanja izvršbe ali zavarovanja. Kot jasno izhaja tudi iz izpodbijane odločbe, ni pravne podlage za razkritje podatka o tem, katera fizična oseba/ posameznik je stranka določenega izvršilnega postopka in kakšne vloge/ pisanja je vlagala tekom izvršilnega postopka. ZIZ namreč javnosti teh podatkov ne določa.

 

V zvezi z interesom javnosti po razkritju podatkov o izvršitelju pa IP pojasnjuje, da so osebni podatki izvršitelja javni že na podlagi veljavne zakonodaje. Tako je glede na določbo četrtega odstavka 295. člena ZIZ evidenca izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev javna v delu, ki se nanaša na podatke o osebnem imenu, sedežu, telefonski številki in naslovu elektronske pošte izvršitelja ter namestnika izvršitelja, datumu in številki odločbe o imenovanju, datumu nastopa službe izvršitelja ter datumu in številki odločbe o razrešitvi, številki skrbniškega računa ter podatke o zavarovanju izvršiteljeve odgovornosti iz 285. člena tega zakona. Za učinkovito izvrševanje namenov iz prejšnjega stavka se evidenca v delu, ki je javna, objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za pravosodje, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in zbornice izvršiteljev. Poleg tega se javno objavljajo tudi podatki o poslovanju izvršitelja. Tako se glede na tretji odstavek 297.c člena ZIZ zaradi zagotavljanja večje preglednosti poslovanja izvršiteljev podatki iz letnih poročil izvršiteljev o skupnem številu zadev v delu, skupnem številu rešenih zadev, skupnem številu na koncu leta nerešenih zadev in letni pregled v postopku sodne izvršbe izterjanih denarnih sredstev za vsakega posameznega izvršitelja posebej enkrat letno objavijo na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za pravosodje, in so javno dostopni do objave podatkov za naslednje leto. Poleg tega pa IP ponovno poudarja, da prosilec v konkretnem primeru ni zahteval podatkov o uvedenih postopkih in ugotovitvah v teh postopkih zoper konkretnega izvršitelja, temveč podatke o domnevni konkretni prijavi konkretne fizične osebe.

 

Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.

 

V zvezi z navedbami prosilca o njegovem pravnem interesu za dostop do zahtevanih podatkov pa IP pojasnjuje, da so po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ informacije javnega značaja prosto dostopne, kar pomeni tudi, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Posledično je interes prosilca po pridobitvi zahtevanih informacij v konkretnem primeru brezpredmeten. Kot pravilno v izpodbijani odločbi navaja organ, je pravica do dostopa do informacij javnega značaja neodvisna od posebnega statusa, potreb ali interesa prosilcev, saj se presoja po standardu abstraktnega prosilca oziroma javnosti – presoja se dostop do dokumenta kot takega, ki ga lahko zahteva kdorkoli, ne pa dostop konkretnega prosilca do dokumenta. Navedeno pa ne pomeni, da prosilec zahtevanih dokumentov ne more na podlagi izkazanega upravičenega interesa pridobiti na kakšni drugi pravni podlagi (npr. kot stranka v postopku po ZUP ali ZIZ).

 

IP je glede na vse navedeno zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:                                                                    

Maja Lubarda, univ. dipl. prav.,                                                  

svetovalka pri IP

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta (7. člen ZDIJZ).