Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 29.03.2019
Naslov: Športno društvo Bohinj - Občina Bohinj
Številka: 090-51/2019
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Organ je zahtevi prosilca za dostop do razpisne dokumentaciji športnih društev, prijavljenih na razpis o sofinanciranju športa v občini Bohinj v letih 2015, 2016, 2017 in 2018, ter o aktih, s katerimi je organ odločil o razdelitvi sredstev,delno zavrnil. Glede zavrnilnega dela se je skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, da bi se jo dalo preizkusiti. Izrek izpodbijane odločbe vsebuje zgolj navedbo, da se zahtevo prosilca za vpogled delno zavrne in glede katerih osebnih podatkov, ni pa razvidno, o dostopu do katerih dokumentov je organ odločil in tako ni razvidno, katere zahtevane informacije so bile predmet presoje. Prav tako je IP ugotovil, da se zahteva prosilca nanaša na vloge prijaviteljev na razpis,ki  bi jih moral organ pritegniti v postopek, česar pa ni storil. Takšno ravnanje organa predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 2. točki 237. člena ZUP, saj osebam, ki bi morale biti udeležene kot stranke ali stranski udeleženci v postopku, ta možnost ni bila dana.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-51/2019/5

Datum: 29. 3. 2019

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 24. 1. 2019, zoper odločbo Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, (v nadaljevanju organ), z dne 15. 1. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 24. 1. 2019 se ugodi in se odločbo Občine Bohinj št. 090-5/2018/3 z dne 15. 1. 2019 v zvezi s sklepom o popravi pomote št. 090-5/2018/4 z dne 23. 1. 2019 odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 19. 10. 2019 na organ naslovil vlogo za vpogled v razpisno dokumentacijo športnih društev, prijavljenih na razpis o sofinanciranju športa v Občini Bohinj v letih 2015, 2016, 2017 in 2018 ter razdelitev sredstev s sklepi in prilogami v skladu s pravili Zakona o varovanju osebnih podatkov.

 

Organ je zahtevo obravnaval na podlagi ZDIJZ in dne 13. 11. 2018 izdal sklep št. 090-5/2018/2 o podaljšanju roka za odločitev za 30 dni, saj je ugotovil, da gre za obsežno zahtevo, pri čemer mora zagotoviti fotokopije in anonimizacijo dokumentov. O zahtevi je odločil z odločbo št. 090-5/2018/3 z dne 15. 1. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), tako da je zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov delno zavrnil in mu omogočil delni vpogled z zakritjem osebnih podatkov v Zapisniku o izrednem inšpekcijskem nadzoru št. 80102-001-2017/4 z dne 22. 8. 2017, pri čemer je navedel, katere osebne podatke (osebna imena, letnice rojstva udeležencev programa, naslov prebivališča, številko mobilnega telefona, naslov elektronske pošte, EMŠO, številko KZZ, datum in kraj rojstva, davčno številko, spol, številko osebne izkaznice, podpis športnika, podpis trenerja, fotografije, številko osebne izkaznice), na katerih straneh dokumentov, ki jih je oštevilčil, prekriva. V drugi točki izreka je odločil, da se delni dostop prosilcu omogoči v obliki vpogleda, za katerega je prosilec zaprosil. Vpogled se mu omogoči v času uradnih ur organa ali po poprej dogovorjenem terminu, po dokončnosti odločbe. V tretji točki je odločil, da bo o posebnih stroških postopka odločeno s posebnim sklepom. Iz obrazložitve organa izhaja, da je ugotovil, da z zahtevanimi informacijami razpolaga, da pa vsebujejo osebne podatke, ki v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od dostopa. Ker je organ ocenil, da je na podlagi 7. člena ZDIJZ možen delen dostop do dokumentov z vpogledom v fotokopije razpisne dokumentacije, je v skladu z 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, prekril podatke, ki predstavljajo osebne podatke. O stroških je v obrazložitvi svoje odločbe navedel, da bo o stroških postopka odločeno z ločenim sklepom in pri tem navedel, da je bilo zaradi izvajanja delnega dostopa izdelanih 961 fotokopij A4, pri čemer glede na 17. člen Uredbe znaša ena stran fotokopije 0,06 EUR.

 

Prosilec je dne 24. 1. 2019 podal pritožbo, kateri je priložil tudi vlogo z dne 19. 10. 2018, sklep organa št. 090-5/2018/2 o podaljšanju roka, izpodbijano odločbo in obrazec ZDIJZ 25/IV. Navaja, da organ ni odločil o zahtevanih dokumentih, saj je zahteval razpisno dokumentacijo, organ pa je v izreku odločbe odločal o inšpekcijskem zapisniku. V kolikor pa se izkaže, da je organ odločal o dokumentih, ki so bili predmet zahteve, pa prosilec izraža svoje nestrinjanje s tem, da je organ prekril letnico rojstva udeležencev programov, pri čemer je v izvodu odločbe označil, katere dele izreka s tem izpodbija. Prav tako organ prosilcu ni omogočil dostopa do dokumentov pred dokončnostjo odločbe. Organ je prosilcu dostop pogojeval s podpisom izjave, da se na odločbo ne bo pritožil. Poleg tega navaja, da mu je referent pri organu sporočil, da imajo pripravljeno razpisno dokumentacijo, sklepov s prilogami pa ne. Prosilec meni, da bi mu moral biti dostop do dokumentov omogočen pred dokončnosti odločbe, saj potem pritožba ni več mogoča. Meni tudi, da bi ga moral organ po zakonu obvestiti o posebnih stroških postopka že pred izdajo izpodbijane odločbe, česar pa organ ni storil.

 

Ker je prosilec pritožbo vložil pri IP, je bila ta odstopljena organu. Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-5/2018-6 z dne 15. 2. 2019, poslal IP. V dopisu je pojasnil, da je v sklepu o podaljšanju roka organ po pomoti izpustil letnico 2018, odločba in dokumentacija pa vsebuje tudi letnico 2018. Pri izdaji izpodbijane odločbe je bilo v izreku pomotoma navedeno, da se odloča o dostopu do Zapisnika o izrednem inšpekcijskem nadzoru, zato je bil dne 23. 1. 2019 izdan sklep o popravi pomote št. 090-5/4 z dne 23. 1. 2019, ki je bil prosilcu vročen 24. 1. 2019. Ne drži navedba prosilca, da je organ pogojeval vpogled s podpisom izjave, da se odpove pravici do pritožbe. Organ je prosilcu pojasnil, da je vpogled mogoč po dokončnosti odločbe, torej s potekom pritožbenega roka oziroma tako, da se odpove pravici do pritožbe, če želi vpogled prej. Nadalje je organ še pojasnil, da je postopek vodil na način, da je oseba, pristojna za vodenje postopka po ZDIJZ, naročila javnemu uslužbencu, pri katerem se nahaja zahtevana dokumentacija, da pripravi fotokopije dokumentacije, ker se je pri pregledu jasno pokazalo, da bo treba dele dokumentacije anonimizirati zaradi varovanja osebnih podatkov. Organ je fotokopije ustrezno oštevilčil, da se je pri pripravi odločbe oziroma izreka odločbe lahko skliceval, na katerem dokumentu je prekril določene podatke. Ob odstopu pritožbe je organ ugotovil, da se je izkazalo, da uslužbenec, zadolžen za pripravo fotokopij, osebi, pristojni za vodenje postopka po ZDIJZ, ni pripravil vseh zahtevanih informacij, kar se vidi iz posredovanih skenov originalov in poslanih fotokopij, ki so bile v delu anonimizirane. Organ prav tako ugotavlja, da bi lahko dostop do informacij, ki se nanašajo na prosilca, zavrnil, saj za dostop do teh dokumentov prosilec nima izkazanega pravnega interesa, saj s to dokumentacijo že razpolaga. To bo upoštevano tudi pri sklepu o stroških, ki prosilcu še ni bil izdan, saj do vpogleda še ni prišlo. Organ je sicer mnenja, da bi lahko sam odpravil omenjene pomanjkljivosti na podlagi 242. člena ZUP. Ker pa se ne strinja s prosilcem, da se letnice rojstva ne prekrijejo, saj organ meni, da ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, organ IP predlaga, da odloči sam. Organ je še navedel, da se pri odločanju, ali letnica rojstva predstavlja osebni podatek, ni ukvarjal s tem, kateri podatki prosilca zanimajo, temveč le vidik varovanja osebnih podatkov. Po navedbah organa je bil prosilec seznanjen s stroški postopka in da bodo ti odmerjeni s sklepom.

 

Organ je med odstopljeno dokumentacijo poslal tudi sklep o popravi pomote št. 090-5/2018/4 z dne 23. 1. 2019, iz katerega izhaja, da se v 1. točki izreka izpodbijane odločbe briše besedilo »v zapisniku o izrednem inšpekcijskem nadzoru št. 80102-001-2017/4 z dne 22. 8. 2017« in se v desetem odstavku obrazložitve za besedo »dokumentacije« doda besedilo »in sklepe o dodelitvi sredstev s prilogami«.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Pritožba prosilca se osredotoča predvsem na vprašanje, ali je organ z izpodbijano odločbo sploh odločil o zahtevanih dokumentih, in sicer o razpisni dokumentaciji športnih društev, prijavljenih na razpis o sofinanciranju športa v občini Bohinj v letih 2015, 2016, 2017 in 2018, ter o aktih, s katerimi je organ odločil o razdelitvi sredstev, skupaj s prilogami, saj iz izreka izpodbijane določbe izhaja, da je odločil o drugem dokumentu (inšpekcijskemu zapisniku), prav tako pa se prosilcu vzbuja dvom, da je organ odločal tudi o aktih, s katerimi je bilo odločeno o razdelitvi sredstev, skupaj s prilogami.

 

1. Odločitev IP in razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje

 

ZUP v 213. členu med drugim določa, da se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih stranke. Izrek mora biti kratek in določen, če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk. 214. člen ZUP pa opredeljuje kaj obsega obrazložitev odločbe, in sicer ta obsega razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

 

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, v zvezi s popravnim sklepom, organ v izreku odločbe ni navedel, o katerih dokumentih odloča, ampak le kateri osebni podatki se prekrijejo in na katerih straneh. Iz obrazložitve odločbe pa izhaja, da je organ povzel zahtevek prosilca na način, da je ta zahteval razpisno dokumentacijo športnih društev, prijavljenih na razpis o sofinanciranju športa v občini Bohinj v letih 2015 do 2018 brez, da bi navedel, da je razumel zahtevo prosilca tudi na način, da ta zahteva dokumente, s katerimi je bilo odločeno o dodelitvi sredstev in prilogami. Šele v predzadnjem odstavku obrazložitve odločbe je organ, upoštevaje popravni sklep, navedel, da se prosilcu omogoči delen dostop »z vpogledom v fotokopije razpisne dokumentacije in sklepe o dodelitvi sredstev«. Iz dopisa organa, ki ga je posredoval skupaj s pritožbo, pa izhaja, da je kasneje ugotovil, da ni odločil o vseh dokumentih. To, o katerih dokumentih naj ne bi odločil, naj bi bilo IP kot pritožbenemu organu razvidno iz pojasnila, da »kar se vidi iz posredovanih skenov originalov in poslanih fotokopij, ki so bile v delu anonimizirane«.

 

IP je ugotovil, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, da bi se jo dalo preizkusiti. Izrek izpodbijane odločbe vsebuje zgolj navedbo, da se zahtevo prosilca za vpogled delno zavrne in glede katerih osebnih podatkov, ni pa razvidno, o dostopu do katerih dokumentov je organ odločil. Iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, katere zahtevane informacije so bile predmet presoje. Šesti odstavek 213. člena ZUP določa, da mora biti izrek kratek in določen, vendar kratkost ne sme iti na račun nedvoumnosti. Izrek mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo, iz izreka izpodbijane odločbe pa ni razvidno, kateri konkretni dokumenti so bili predmet presoje. Organ sam ni natančneje opredelil, kateri dokumenti konkretno predstavljajo tiste dokumente, s katerimi organ razpolaga v zvezi z zahtevo prosilca. IP je tako ugotovil, da tak izrek ni določen, saj navedba brez konkretne opredelitve posameznih dokumentov ne omogoča določljivosti, ki jo zahteva zakon. Ker postane izvršljiv, pravnomočen oziroma dokončen le izrek upravne odločbe, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V obravnavanem primeru izrek ni takšen. S tem je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), zaradi česar izpodbijana odločba ni zakonita.

 

Prav tako predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP pomanjkljiva obrazložitev odločbe, ki ostane zgolj na deklaratorni ravni in ne omogoča preizkusa. Obrazložitev izpodbijane odločbe je skopa, navaja samo en del zahteve prosilca in ne omenja glede katerih dokumentov je organ zahtevi prosilca ugodil. V obrazložitvi je naveden le del dokumentov, ki so bili predmet presoje organa, saj je organ navedel, da je prosilec vložil zahtevo za vpogled celotne razpisne dokumentacije za razpis o sofinanciranju športa v občini Bohinj v letih 2015 do 2018, šele kasneje v obrazložitvi pa je navedel tudi sklepe (s prilogami), s katerimi je bilo o dodelitvi sredstev odločeno. Iz posredovane dokumentacije pa izhaja, da je organ odločal tudi z odločbami. Navedba presojane dokumentacije v obrazložitvi je tako nedoločna in pavšalna, kar pomeni, da organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel ugotovljenega dejanskega stanja in dokazov, na katere je to oprto, iz predložene dokumentacije pa tudi ni pojasnjeno in razvidno, o katerih dokumentih še ni odločal, oziroma iz posredovane dokumentacije za leto 2018 izhaja, da ta obsega tudi določene druge dokumente.

 

IP je ugotovil tudi, da se zahteva prosilca nanaša na vloge prijaviteljev na razpis o sofinanciranju športa v občini Bohinj v letih 2015 do 2018, ki bi jih moral organ pritegniti v postopek, česar pa ni storil. Takšno ravnanje organa predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 2. točki 237. člena ZUP, saj osebam, ki bi morale biti udeležene kot stranke ali stranski udeleženci v postopku, ta možnost ni bila dana.

 

IP je v tako izvedenem postopku ugotovil, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ki so vplivale na pravilnost odločitve. Zato je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentacije organa. Hkrati je organ tisti, ki zaradi poznavanja zadevnega področja lahko vključi v postopek vse subjekte, na pravice in pravne koristi katerih bi lahko vplivala odločitev v konkretnem primeru.

 

2. Napotki organu prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek

 

Skladno s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek.

 

V ponovljenem postopku mora organ prve stopnje po uradni osebi, določeni za posredovanje informacij javnega značaja, najprej odpraviti procesne napake, in sicer mora skladno s 44. členom ZUP ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. To pomeni, da je v povezavi z načelom zaslišanja strank (9. člen ZUP), v postopek potrebno pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.

 

Organ je dolžan zahtevo prosilca obravnavati na način, da najprej ugotovi, kateri dokumenti ustrezajo prosilčevi zahtevi, jih navesti in šele nato, za vsak posamezni dokument ugotavljati, ali morda obstaja razlog, zaradi katerega je treba dostop zavrniti. Pri čemer IP ugotavlja, da tehnika, ki se jo je poslužil organ, da je zaradi racionalizacije preštevilčil vse dokumente, ne sme iti na račun jasnosti in določnosti izreka. V izreku odločbe morajo biti namreč navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, tako, da je nedvomno jasno, na kateri dokument se nanaša navedba, o tem, da se dostop delno zavrne oziroma prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ. Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.

 

Glede razlogov za prekritje letnic rojstva udeležencev programov IP zgolj opozarja na tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki dopušča razkritje osebnih podatkov, če so osebni podatki povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca ali s porabo javnih sredstev. Organ bo tako moral v ponovnem postopku presoditi, ali glede letnic rojstva lahko uporabi določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer iz prakse IP (npr. odločba št. 090-121/2018 z dne 28. 6. 2018) izhaja, da niso javno dostopni osebni podatki fizičnih oseb, ki niso javni uslužbenci. Ob tem IP še navaja, da so osebni podatki, ki predstavljajo izpolnjevanje pogojev javnega razpisa, lahko javno dostopni, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na način, da osebe niso določene oziroma določljive. Glede na pogoje, ki jih določa posamezni javni razpis o sofinanciranju športa v občini Bohinj, bo moral organ v ponovnem postopku presoditi, ali so med merili oziroma pogoji določene tudi letnice rojstva udeležencev programa. IP pa ob tem pojasnjuje, da je odločitev o tem, ali se razkrije letnica rojstva udeleženca programa, odvisna tudi od tega, ali je prejemnik javnih sredstev posamezna fizična oseba ali društvo oziroma javni zavod.

 

IP dodaja, da ni utemeljena navedba organa, da prosilec nima pravnega interesa za zahtevek, v delu, ki se nanaša na dokumente, ki jih je že prejel kot stranka javnega razpisa. Prosilec je namreč podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, za presojo katere ni relevantno, ali je bil že prej stranka postopka javnega razpisa. V skladu z ZDIJZ namreč izdane odločbe učinkujejo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval in s kakšnim namenom. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, zato so osebne okoliščine prosilca za presojo njegove vloge v predmetnem postopku nerelevantne. Za presojo pravnega interesa v postopku po ZDIJZ pa je relevantno dejstvo, ali je bilo zahtevi prosilca za dostop ugodeno in mu je organ zahtevani dokument, s katerim razpolaga, tudi posredoval. IP je mnenja, da isti prosilec v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati istih informacij javnega značaja, saj za to nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njegovi predhodni zahtevi po ZDIJZ že ugodeno.

 

Organ je dolžan v predmetni zadevi v ponovljenem postopku odločiti tudi o morebitnih stroških za posredovanje zahtevanih informacij, in sicer po postopku, ki je predpisan v ZDIJZ in v Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljnjem besedilu Uredba), ter o stroških postopka. V izračun stroškov fotokopiranja zaradi izvedbe delnega dostopa pri vpogledu sme organ šteti le fotokopiranje tistih strani zahtevane dokumentacije, na katerih bo organ izvajal delni dostop. Po prvem odstavku 34. člena ZDIJZ je vpogled v zahtevano informacijo brezplačen, kadar ne terja izvajanja delnega dostopa v skladu s 7. členom tega zakona. Nobenega dvoma ni, da lahko organ skladno z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij (glej 34. do 36.b člen). Pri stroških postopka mora organ upoštevati tudi prvi odstavek 114. člena ZUP, ki določa, da stroške postopka, kadar je v postopek vstopil stranski udeleženec in je s svojim zahtevkom uspel, krije stranka, na zahtevo katere se je postopek začel. Organ je tudi dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij (tretji odstavek 36. člena ZDIJZ).

 

Če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 80 evrov (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog (drugi odstavek 18. člena Uredbe). Polog oz. predujem je institut, ki ga lahko organ uporabi v fazi do izdaje odločbe oz. posredovanja informacij javnega značaja. Polog služi organu kot neko zagotovilo, da njegovo delo (odbiranje, izvedba delnega dostopa in posredovanje informacij javnega značaja), kadar je zahteva obsežna, ne bo odveč v primeru, da bi si prosilec zaradi velikih stroškov na koncu premislil. Pri pologu mora organ prosilca opozoriti na posledice, če polog ne bo plačan v določenem roku, kar pomeni, da bo izdan sklep o ustavitvi postopka. Po posredovanju informacij organ skladno z Uredbo obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda sklep skladno s prvim odstavkom 18. člena Uredbe. Če polog presega dejanske materialne stroške, organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če pa dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec plača razliko.

 

Glede navedb prosilca, da je postala odločba v delu, s katerim je organ zahtevku ugodil, izvršljiva, IP odgovarja, da vprašanje izvršljivosti odločbe ni predmet pritožbenega postopka in navedbe s tem v zvezi za odločanje o izpodbijani odločbi niso relevantne, še posebej upoštevajoč izrek te odločbe, ki je izpodbijano odločbo v celoti odpravil.

 

IP je zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena, saj je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje. Zaradi nejasnega izreka in pomanjkljive obrazložitve se odločbe ni dalo preizkusiti, prav tako osebam, ki bi morale biti udeležene kot stranke ali stranski udeleženci v postopku, ta možnost ni bila dana. Z navedenim je organ bistveno kršil pravila postopka, zato je bilo treba na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka