Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 16.05.2016
Naslov: SPAZ d.o.o - SNG Nova Gorica
Številka: 090-91/2016
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval kopijo dokumentacije kot prilogo k računom, ki so bili izdani v letu 2015 ter kopijo pogodbe o vzdrževanju skupnih prostorov in razdelilnika souporabe površine v rotundi objekta. Organ je v zadevi izdal delno zavrnilno odločbo, ker je prosilcu pri vsakem računu že priložil prilogo, v kateri je narejen izračun mesečnega stroška, preostalih dokumentov, kot navedenega, v zvezi s stroški pa nima. Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil, ker se ni strinjal, da organ s preostalim delom dokumentacije ne razpolaga. Po preučitvi celotne zadeve, je IP ugotovil, da v zvezi z zahtevo prosilca organ ne razpolaga z nobeno drugo dokumentacijo, kot tisto, s katero je bil prosilec že seznanjen, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Posledično je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-91/2016/7

Datum: 16. 5. 2016

 

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi …. (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 14. 4. 2016, zoper odločbo Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 5, 5000 Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu organ), št. 212 z dne 6. 4. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.            Pritožbo prosilca z dne 14. 4. 2016 zoper odločbo Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, št. 212 z dne 6. 4. 2016, se zavrne.

 

2.            V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je 18. 12. 2015 in 7. 1. 2016 na organ naslovil zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, v katerih je zahteval kopijo pogodbe o vzdrževanju skupnih prostorov in razdelilnika souporabe površine v rotundi objekta na Trgu Edvarda Kardelja 5, Nova Gorica ter kopije ustrezne dokumentacije kot priloge k računom za vsak mesec iz leta 2015, tj. dokumente, iz katerih je razviden znesek skupnih mesečnih stroškov beljenja, žarnic, čiščenja, oz. računi storitev čiščenja, nakupov žarnic in beljenja, obseg in opis oz. navedba posameznih skupnih delov in naprav stavbe ter pravno podlago, na podlagi katere organ prosilcu izstavlja račune za skupne stroške.

 

Po pozivu IP zaradi molka organa je organ zahtevo prosilca z odločbo, št. 212 z dne 6. 4. 2016, delno zavrnil, ker je prosilcu pri vsakem računu priložil prilogo, v kateri je narejen izračun mesečnega stroška, preostalih dokumentov, kot navedenega, v zvezi s stroški pa nima.

 

Prosilec se je zoper odločbo organa pravočasno pritožil. V pritožbi z dne 14. 4. 2016 je ugovarjal izdani zavrnilni odločbi, ker se ni strinjal z obrazložitvijo, da organ s preostalim delom dokumentacije ne razpolaga. Prosilec je v pritožbi navedel, da mu je organ dolžan dostaviti dokumente, iz katerih bo mogoče razbrati osnove, od katere se stroški zaračunavajo, ter pogodbo o vzdrževanju skupnih prostorov, ki jo organ citira pri izstavljanju računov. Sicer pa če organ zahtevane dokumentacije nima, kot to zatrjuje v izdani odločbi, organ nima pravne osnove za izdajo spornih računov. Prosilec je še dodal, da to pomeni, da mu teh računov ni treba plačevati ter je od organa upravičen zahtevati povračilo vseh do sedaj plačanih računov od julija 2013 do decembra 2015.

 

Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 250 z dne 3. 5. 2016, odstopil v reševanje IP.

 

IP je 10. 5. 2016 z namenom razjasnitve dejanskega stanja, na organ naslovil poziv za pojasnilo in dostavo vseh dokumentov v pritožbeni zadevi. Organ je v odgovoru na pojasnilo z dne 12. 5. 2016 poudaril, da je vse v zvezi z zadevo bilo prosilcu že posredovano, brez izločanja. Priložil je tudi vzorec dokumenta – priloge k izdanim računom.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi prevzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo delno zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje zahtevanih dokumentov, ker organ z delom zahtevane dokumentacije ne razpolaga.

 

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

 

Organ je v izpodbijani odločbi obrazložil, da je prosilcu pri vsakem izdanem računu priložil prilogo, v kateri je narejen izračun mesečnega stroška, preostale dokumentacije v zvezi s stroški, kot že navedene, pa nima. Glede na to, da je navedene priloge k izdanim računom in razdelilnik souporabe površine v rotundi prosilec sam priložil v konkretnem pritožbenem postopku, je IP štel, da je za ta del dokumentacije nesporno, da jo je prosilec že prejel. Tako iz pritožbe izhaja, da je sporen zgolj obstoj pogodbe o vzdrževanju skupnih prostorov ter dokumentov, iz katerih je razviden znesek skupnih mesečnih stroškov beljenja, žarnic, čiščenja, oz. računi storitev čiščenja, nakupov žarnic in beljenja.

 

Glede tega je organ na zahtevo IP, naj posreduje dokumente, iz katerih je razviden znesek skupne porabe električne energije v rotundi za vsak mesec iz leta 2015, ter dokumente, iz katerih je razviden znesek skupnih mesečnih stroškov rednega vzdrževanja objekta oz. pojasnilo o izračunih rednih obratovalnih stroškov ter popravil za vsak mesec iz leta 2015, pojasnil, da je organ upravljavec rotunde – prostorov na naslovu Trg Edvarda Kardelja 5, Nova Gorica. Organu je bilo pooblastilo za upravljanje z navedenimi prostori podeljeno skladno s Sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica (Uradni list RS, št. 1/04, 62/08 in 75/09; v nadaljnjem besedilu: Sklep o ustanovitvi). V 27. členu Sklepa o ustanovitvi je določeno, da organ upravlja z nepremičninami, med drugim tudi z matično hišo PDG Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 5, ki stoji na parcelah, št. 674/4, 674/3, 674/5, tudi sam organ pa je zatrdil, da je zavod tisti, ki dejansko upravlja z vsemi prostori, tudi s skupnimi. Organ je pojasnil, da s pogodbo o vzdrževanju skupnih prostorov ne razpolaga, saj organ tovrstne pogodbe nima sklenjene, ker zakonski pogoji za sklenitev pogodbe o upravljanju niso izpolnjeni. V dotični zgradbi namreč ni vzpostavljena etažna lastnina, temveč je poslovni prostor, katerega najemnik je prosilec, lastnik pa fizična oseba, označen le opisno ter v deležu solastninske pravice na nepremičnini. Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. št. 87/02 in 91/13) v 118. členu določa, da morajo etažni lastniki določiti upravnika, če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov. V nadaljevanju je organ pojasnil, da organ prosilcu, ki je najemnik poslovnega prostora, zaračuna mesečni pavšal obratovalnih stroškov skupnih prostorov. Mesečno povprečje je bilo pripravljeno leta 2008, ko je organ naredil analizo dejansko porabljenih stroškov v enem letu, in na tej podlagi zaračunava mesečne stroške vse do danes. Tako organ nima posebnih računov za električno energijo, ki se porabi v skupnih prostorih, ter nima računa za vsako zamenjano žarnico, niti za beljenje. Organ je poudaril, da gre pri plačevanju obratovalnih stroškov skupnih prostorov za plačevanje mesečnega pavšala. Organ je še navedel, da kot upravljavec ne kupi samo žarnice za luči v skupnem prostoru v pritličju, ampak za vse luči v rotundi, ki jih kasneje po potrebi uporabi in zamenja. Prav tako organ ne vodi ločeno evidence za stroške upravljanja skupnih prostorov.

 

IP je v pritožbenem postopku preučil navedbe organa v izpodbijani odločbi in njegova pojasnila ter meni, da je organ utemeljeno obrazložil, zakaj je zavrnil zahtevo prosilca iz razloga, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP ne vidi razumnih razlogov, na podlagi katerih bi podvomil v navedbe organa, da je prosilcu posredoval vse dokumente v zvezi z zahtevami, s katerimi pač razpolaga, tj. priloge, v katerih je narejen izračun mesečnega stroška, kjer gre dejansko za pavšal, ter razdelilnik souporabe površine v rotundi. IP dodaja, da tudi stališče prosilca, da bi pogodba o vzdrževanju skupnih prostorov pri organu morala obstajati, sicer organ nima pravne podlage, na podlagi katere prosilcu zaračunava stroške, ne more v ničemer spremeniti dejstva, da dokument pri organu dejansko ne obstaja. IP nima pristojnosti oziroma pravne podlage, da bi organu naložil, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Ob tem IP pojasnjuje, da pritožbeni postopek ni namenjen ugotovitvi, da bi organ z določenimi informacijami oz. dokumenti moral razpolagati, oziroma ali obstajajo upravičeni razlogi, zakaj organ zahtevanih dokumentov nima, in ali je takšno ravnanje organa pravilno in zakonito. Način poslovanja oziroma izpolnjevanje obveznosti organa, ki mu jih nalagajo posamezni področni predpisi oziroma materialnopravna zakonodaja, in morebitne kršitve teh obveznosti se lahko ugotavljajo in sankcionirajo samo po teh (drugih) predpisih, ne pa v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ. Čeprav je smisel dostopa do informacij javnega značaja v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost njegovega delovanja, je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek po ZDIJZ pa ni namenjen temu, da bi organ prisilil k posebni izdelavi takšnih informacij oziroma dokumentov, četudi bi obstajala podlaga za njihov obstoj oziroma četudi bi jih bil organ dolžan imeti.

 

Po preučitvi celotne zadeve, je IP ugotovil, da v zvezi z zahtevo prosilca organ ne razpolaga z nobeno drugo dokumentacijo, kot tisto, s katero prosilec že razpolaga, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Posledično je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

asistentka svetovalca pri IP

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka