Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 29.02.2016
Naslov: Sovdat Petra,novinarka Časnik Finance - NLB d.d.
Številka: 0902-16/2015
Kategorija: Poslovna skrivnost, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilka je od zavezanca zahtevala pogodbo, sklenjeno z družbo PwC svetovanje d.o.o., ki naj bi bila podpisana dne 25.8.2015. Zavezanec je odgovoril, da se zahteva nanaša na  svetovalno pogodbo, ki je opredeljena kot poslovna skrivnost, zato je ne morejo posredovati. Osnovni podatki iz pogodbe pa so že javno objavljeni v skladu z ZDIJZ-C. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da zavezanec ni odločal niti o dokumentu, ki je predmet zahteve, niti o obliki zahtevane informacije, saj je prosilka zahtevala, da ji zavezanec posreduje zahtevano  pogodbo v elektronski obliki, zavezanec pa ji je zgolj izpisal zahtevane informacije.
S tem je zavezanec napačno uporabil materialno pravo, zaradi česar je njegova odločitev v tem delu nezakonita. IP je poudaril, da je zakonodajalec sicer s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ določil absolutno javne podatke iz sklenjenih poslov in njihovo proaktivno objavo, kar pa ne pomeni, da je s tem zavezanec razbremenjen dolžnosti odločati o dostopu do konkretne pogodbe, torej o dokumentu, ki ustreza opredelitvi informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Zaradi navedenega je IP odločil, da je zavezanec dolžan prosilki posredovati zahtevano pogodbo v obliki delnega dostopa. 

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 0902-16/2015/7

Datum: 29. 2. 2016

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. člena ter 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Časnik Finance d.o.o., Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana, z dne 29.12.2015 (dalje prosilka), zoper odgovor z dne 29. 12. 2015, NLB, d.d, Trg republike 2, 1520 Ljubljana (dalje zavezanec), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

 

  1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani odgovor NLB, d.d. z dne 29.12.2015 delno odpravi. Zavezanec je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati svetovalno pogodbo sklenjeno med NLB d.d. in PwC Svetovanje z dne 25.8.2015, in sicer:

- prvo in drugo vrstico prvega odstavka na strani ena,

- časovna opredelitev o trajanju posla v drugi vrstici prvega odstavka točke IV. na strani pet,

- zneska v eur v točki VIII. na strani šest,

- datum na strani deset,

v preostalem delu pa vsebino dokumenta prekrije.

 

  1. V delu, v katerem je prosilka zahtevala podatke, ki jih mora organ v posredovanem dokumentu, v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe, prekriti, se pritožba zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilka je dne 10.12.2015 na podlagi ZDIJZ od zavezanca zahtevala pogodbo, sklenjeno z družbo PwC svetovanje d.o.o., ki naj bi bila podpisana dne 25.8.2015.

 

Zavezanec je prosilki odgovoril dne 29.12.2015. Navedel je, da v skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost. Iz tega razloga zahtevane pogodbe ne more posredovati. Zavezanec je pojasnil, da gre za svetovalno pogodbo, katere osnovni podatki so že javno objavljeni v skladu z ZDIJZ-C, in sicer[1]: vrsta posla, podatki o pogodbenem partnerju, pogodbena vrednost, datum sklenitve in trajanje posla.

 

Prosilka je dne 29. 12. 2015 pri IP vložila pritožbo, ker se ne strinja z zavrnitvijo dostopa. Pri tem je pojasnila, da je družba PwC potrdila, da je bankam poslala ponudbo za pregled terjatev bank do malih in srednjih podjetij. Kot je znano, Banka Slovenije načrtuje ustanovitev nove zasebne slabe banke, specializirane za terjatve do malih in srednjih podjetij. Po mnenju prosilke banke tovrstnih pregledov, kot jih ponuja PwC, ne potrebujejo, saj bi same morale vedeti, katere terjatve upravljajo. NLB je stoodstotno državna banka, v katero smo davkoplačevalci nazadnje, decembra 2013, morali vplačati 1,55 milijarde evrov, da ni šla v stečaj. Na spletni strani banke je prosilka opazila pogodbo s PwC, za precej visok znesek, ki še ni bil izplačan, sovpada pa z obdobjem, v katerem je PwC pošiljal ponudbo za pregled terjatev. Glede na že ustaljeno prakso razkrivanja tovrstnih pogodb prosilka meni, da bi ji morala banka omogočiti vpogled v pogodbo oziroma navesti, kakšno storitev je najela za denar, ki smo ji ga dali davkoplačevalci.

 

IP je z dopisom z dne 30. 12. 2015, št. 0902- 16/2015/2 zavezanca pozval, da mu posreduje dokument, ki je predmet zahteve oziroma pritožbe prosilke, in sicer: svetovalno pogodbo, sklenjeno med NLB d.d. in PwC Svetovanje, Cesta v kleče 15, 1000 Ljubljana, z dne 25.8.2015, v celoti, torej brez prekritih podatkov.

 

Zavezanec je z dopisom z dne 4.1.2016, št. 4559, posredoval zahtevano dokumentacijo. Ob tem je še dodatno navedel, da dokument posreduje s pripadajočim dogovorom o zaupnosti. Izpostavil je zlasti oznako svetovalne pogodbe (Private and Confidential) – torej »Zaupno«, XII. člen svetovalne pogodbe ter točki 5.1.1. in 5.3. dogovora o zaupnosti. Zavezanec je v prilogi posredoval Statut NLB d.d. ter Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, oseb, informacij in premoženja v NLB, pri čemer izpostavlja 37. člen omenjenega statuta in 3. ter 5. člen pravilnika.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odgovor zavezanca v delu, v katerem jo pritožnica oz. prosilka izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanec podvržen določbam ZDIJZ, saj je v skladu s 1.a členom ZDIJZ oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (RS ima v lasti 100% delež zavezanca, vir AJPES) in je kot zavezanec tudi vpisan v register zavezancev za informacije javnega značaja na spletni strani AJPES. Prav tako ni sporno, da je bil zavezanec pod prevladujočim vplivom tudi v času, ko je nastala informacija, ki je predmet zahteve, to je avgusta 2015. IP ugotavlja, da zavezanec z zahtevano informacijo razpolaga in jo je tudi posredoval IP.

 

Ker so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ primeroma navaja v 4.a členu, je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja, kot so opredeljene v 4.a členu ZDIJZ, in sicer:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je predmet zahteve svetovalna pogodba, ki ustreza opredelitvi informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4.a členu ZDIJZ. Slednje izhaja iz odgovora zavezanca, ki je prosilki posredoval informacije, ki so v skladu s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ vselej javne, in sicer: vrsta posla, podatki o pogodbenem partnerju, pogodbena vrednost, datum sklenitve in trajanje posla, kar pomeni, da je že zavezanec sam opredelil, da zahtevana informacija sodi med informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. IP je vpogledal na spletno stran zavezanca[2], kjer ima v okviru zavihka »informacije javnega značaja« objavljene informacije na podlagi 11. odstavka 10.a člena ZDIJZ, tudi za pogodbo, ki je predmet presoje v obravnavanem primeru, kar še dodatno pritrjuje ugotovitvi IP, da gre za pogodbo, ki ustreza opredelitvi informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4.a členu ZDIJZ. V tem delu gre za informacije, pri katerih je test tehtanja med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke iz tistih pogodb, za katere meni, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na varovanju poslovne skrivnosti.

 

IP v nadaljevanju ugotavlja, da je prosilka zahtevala dostop do svetovalne pogodbe (ne pa določenih informacij iz te pogodbe, op. IP), ki nedvomno ustreza opredelitvi informacije javnega značaja iz 4.a členu ZDIJZ, kar pomeni, da bi se moral zavezanec v skladu s 25. in 26. členom ZDIJZ v povezavi s 26.a členom ZDIJZ, ob uporabi določbe 17. člena ZDIJZ, ki zahteva, da prosilka opredeli zahtevano informacijo in izbire oblike zahtevanih informacij (seveda ob predpostavki materializirane oblike), opredeliti do dostopa do konkretne pogodbe. Glede na to, da je prosilka zahtevala, da ji zavezanec v elektronski obliki posreduje zahtevano pogodbo, zavezanec pa ji je zgolj izpisal zahtevane informacije, to pomeni, da zavezanec ni odločal niti o dokumentu, ki je predmet zahteve, niti o obliki zahtevane informacije, v skladu s postavljeno zahtevo. Zavezanec je s tem ravnal v nasprotju z zgoraj navedenimi določbami ZDIJZ, saj bi v tem delu moral prosilki omogočiti dostop do zahtevane pogodbe v obliki delnega dostopa, na način, da bi posredoval zahtevano pogodbo zgolj s podatki, ki so absolutno javni.   

 

Zakonodajalec je sicer s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ določil absolutno javne podatke iz sklenjenih poslov in njihovo proaktivno objavo, kar pa ne pomeni, da je s tem zavezanec razbremenjen dolžnosti odločati o dostopu do konkretne pogodbe, torej o dokumentu, ki ustreza opredelitvi informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Osnovni namen ZDIJZ je namreč prav v tem, da se prosilcem omogoči dostop do konkretnega dokumenta, ki izkazuje zahtevano informacijo, s čimer se zagotavlja javnost in odprtost delovanja organov, kakor tudi krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri opravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Če bi namreč zakonodajalec želel, da bi bile iz »sklenjenih poslov« prosto dostopne zgolj »proaktivno objavljene informacije«, brez možnosti dostopa do konkretnega dokumenta, bi to izrecno zapisal. Vendar ni. Opredelitvi informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ namreč ustreza celotna pogodba o pravnem poslu, če je seveda predmet zahteve, vendar ima zavezanec v preostalem delu (izven absolutnih informacij javnega značaja iz prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ) možnost sklicevanja na izjeme iz prvega odstavka 6. člena in 5.a člena ZDIJZ.

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je zavezanec s tem, ko je prosilki zgolj izpisal informacije iz zahtevane pogodbe, napačno uporabil materialno pravo, zaradi česar je njegova odločitev v tem delu nezakonita.

 

Ker je prosilka zahtevala dostop od celotne pogodbe, zavezanec pa se je v preostalem delu zahtevanih informacij skliceval na obstoj poslovne skrivnosti, je IP v nadaljevanju presojal, ali je podana zatrjevana izjema.

 

Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi pogodbene stranke, s katero je bila sklenjena svetovalna pogodba, ki je predmet presoje, je IP, z dopisom z dne 17.2.2016, št. 0902-16/2015/4, pozval v postopek PwC Svetovanje, d.o.o., da se izjasni, ali zahtevani dokument za njih predstavlja katero izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena in 5.a člena ZDIJZ. Družba PwC Svetovanje, d.o.o. je na poziv IP odgovorila z dopisom z dne 26.2.2016, v katerem je preko svojega pooblaščenca navedla, da prijavlja stransko udeležbo in uveljavlja izjemo poslovne skrivnosti. Ob tem je dodala, da ne nasprotuje razkritju zadevne pogodbe s strani zavezanca v skladu z določbami in v pravnih okvirih, ki jih predvideva ZDIJZ.

 

Pojem poslovne skrivnosti je opredeljen v 39. členu ZGD-1. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Poleg tega IP opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

IP je vpogledal svetovalno pogodbo, ki jo je zavezanec sklenil s PwC Svetovanje do.o. dne 25.8.2015 in ugotavlja, da je na dokumentu levo zgoraj napisano »Private and Confidential«. Prav tako je zavezanec predložil pripadajoči dogovor o zaupnosti, sklenjen s PwC svetovanje z dne 3.8.2015. Kot izhaja iz 37. člena statuta zavezanca, se kot poslovno skrivnost zavezanca med drugim obravnavajo dokumenti, ki so kot taki določeni s posebnim aktom ali ki so drugače označeni za poslovno skrivnost. Tudi Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, oseb, informacij in premoženja v NLB v 3. členu določa, da je poslovna skrivnost zavezanca vsak pravni posel, ki ga zavezanec sklene, ne glede na obliko v kateri je sklenjen in je hkrati na kakršenkoli način označen kot poslovna skrivnost. Glede na navedeno IP ugotavlja, da zahtevana informacija izpolnjuje t. i. subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti. Ob izkazanem subjektivnem kriteriju poslovne skrivnosti ni potrebe po ugotavljanju, ali je podan tudi objektivni kriterij poslovne skrivnosti, je pa treba preveriti, ali v konkretnem primeru pridejo v poštev določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, po katerem se kot poslovna skrivnost ne morejo označiti tisti podatki, ki so po zakonu javni.

 

Kot je bilo navedeno zgoraj, so na podlagi izrecne določbe prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ absolutno javni osnovni podatki o sklenjenem pravnem poslu, glede preostalih informacij iz pogodbe pa IP ugotavlja, da ne gre za informacije, ki bi bile po zakonu javne. Prosilka je sicer v pritožbi izpostavila, da gre za državno banko, zato bi morali imeti dostop do vsebine pogodbe. Vendar zgolj omenjena okoliščina, po oceni IP, ne more biti razlog za razkritje celotne pogodbe, niti z vidika interesa javnosti. Dejstvo je, da gre za banko, ki deluje na trgu in kot je poudarilo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-201/14-14, U-I-202/14-13 z dne 19. 2. 2015, ima poslovna skrivnost še posebno veliko ustavnopravno težo na področju bančne dejavnosti. Tudi zakonodajalec je v predlogu novele ZDIJZ-C[3] navedel, da »informacije ne bodo vedno dostopne v celoti, tudi za informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom bodo v splošnem veljale izjeme, določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost, osebni podatki itd), razen kolikor bo določena absolutna javnost določenih, ozko opredeljenih podatkov«. Sicer svobodna gospodarska pobuda in s tem pravica do poslovne skrivnosti ne more biti neomejena, zlasti v razmerju do javne koristi, toda v konkretnem primeru IP ugotavlja, da javni interes za razkritje zahtevane informacije ni močnejši od varstva poslovne skrivnosti. IP poudarja, da je javni interes podan le takrat, ko se informacija nanaša na širši krog ljudi, ko gre npr. za vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, za vprašanje, ki ima lahko neposredne finančne posledice za državo ali kadar gre za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti. Prosilka v zahtevi ni navedla, niti verjetno izkazala okoliščine, ki bi terjale razkritje informacij na podlagi javnega interesa. Teh okoliščin pa ni zaznal niti IP.

 

V skladu z navedenim IP ugotavlja, da je zahtevana pogodba informacija javnega značaja, vendar v celoti predstavlja poslovno skrivnost, razen podatkov o vrsti posla (druga vrstica prvega odstavka na strani ena), podatki o pogodbenem partnerju (prva in druga vrstica prvega odstavka na strani ena), pogodbeni vrednosti (zneska v eur v točki VIII. na strani šest) ter datumu (datum na strani deset) in trajanju posla (časovna opredelitev v drugi vrstici prvega odstavka točke IV. na strani pet). Glede same časovne opredelitve o trajanju posla je zavezanec dodatno pojasnil, da so v točki IV. sicer določeni štirje tedni, da pa je v praksi sodelovanja z izvajalcem, da se osnutek izdelka pripravi v štirih tednih, po ustnem dogovoru pa se izdelek še v dveh nadaljnjih tednih uskladi, zato je bil na spletni strani objavljen rok trajanja posla šest tednov.

 

Ti deli dokumentov v skladu s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ predstavljajo absolutno javne podatke, zavezanec pa je ravnal napačno, ker prosilki ni omogočil dostopa do konkretne pogodbe v obliki delnega dostopa. Zavezanec (posledično) tudi ni uporabil določbe 7. člena ZDIJZ, pa bi jo moral. Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). V skladu s 1. tč. prvega odstavka 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju: Uredba) se šteje, da je informacije mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, če jih je na kopiji mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki.

 

Vse podatke iz zahtevanega dokumenta, glede katerih je IP ugotovil obstoj izjeme poslovne skrivnosti, je mogoče s prekritjem enostavno izločiti iz dokumenta ter prosilko seznaniti s preostalimi deli dokumenta, ne da bi to ogrozilo zaupnost poslovnih skrivnosti, zato je IP na podlagi 7. člena ZDIJZ in Uredbe odločil, kot to izhaja iz 1. in 2. tč. izreka te odločbe.

 

Iz obrazložitve izhaja, da je zavezanec na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilke ugodil ter na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odgovor zavezanca delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. V preostalem delu (v katerem je ugotovil, da je podana izjema poslovne skrivnosti), pa je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe). Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                                   

svetovalka informacijske pooblaščenke                                                                                                                                                                           

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] www.nlb.si/ijz-podatki-o-poslih-2015

[2] www.nlb.si/informacije-javnega-znacaja

[3] Predlog (sprejet 3.10.2013 na 27. redni seji Vlade RS) EVA 2013-1711-0053