Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 15.12.2015
Naslov: Sovdat Petra,Časnik Finance - Tovarna nogavic Polzela
Številka: 0902-14/2015
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, Poslovna skrivnost
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Zavezanec je zavrnil zahtevo prosilke za dostop do podatkov o izplačilih vodilnim delavcem za prokure v hčerinskih podjetjih vsaj za zadnji dve leti, s konkretnimi zneski in imeni, podatkov o stroških za svetovalne storitve vsaj za zadnji dve leti, s konkretnimi imeni izvajalcev in zneski, ter podatkov o opravljenih cenitvah vrednosti premoženja oziroma kapitala, s konkretnimi imeni izvajalcev in zneski. Prosilka je zoper pisni odgovor zavezanca, ki ga je IP v skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ obravnaval kot zavrnilno odločbo, vložila pritožbo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so informacije javnega značaja podatki o izplačilih prokuristki hčerinske družbe ter podatki o pravnih osebah in izplačanih zneskih za svetovalne in intelektualne storitve, s katerimi razpolaga zavezanec v materializirani obliki, in sicer od dneva nastopa zavezanosti družbe po ZDIJZ do vložitve zahteve. Gre za absolutno javne podatke. V tem delu je IP ugodil zahtevi prosilke, zavrnil pa je njeno zahtevo v delu, ki se nanaša na informacije, ki niso informacije javnega značaja v primeru, ko gre za subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, in v delu, ki se nanaša na obdobje, v katerem zavezanec ni bil subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 0902-14/2015/17

Datum: 15. 12. 2015

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in šestega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14 in 19/15 – Odl. US; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi Petre Sovdat, novinarke družbe ČASNIK FINANCE, časopisno založništvo d.o.o., Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka), z dne 28. 9. 2015, zoper pisni odgovor družbe POLZELA tovarna nogavic, d.d., Cvetlična ulica 3, 3313 Polzela, z dne 20. 9. 2015 (v nadaljevanju: zavezanec), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilke se delno ugodi in se odgovor zavezanca z dne 20. 9. 2015 delno odpravi ter se odloči:

»Zavezanec je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati v elektronski obliki na elektronski naslov … za obdobje od 16. 4. 2015 do 25. 8. 2015 naslednje fotokopije dokumentov, in sicer:

-       tabele z višinami posameznih zneskov, izplačanih prokuristki Lilijani Mandelj, POLZELA čarape d.o.o. Sarajevo;

-       izpisa prometa računa zavezanca z dne 8. 12. 2015 za prejemnika KPMG Slovenija, d.o.o., na način, da bodo razvidni naslednji podatki: številka računa zavezanca, firma in naziv zavezanca, datum izpisa, datum valute in knjiženja, prejemnik, odliv in opis;

-       odrezka plačilnega naloga z dne 17. 8. 2015 za plačilo po računu KPMG Slovenija d.o.o. št. 15-0937;

-       naročilnice št. 2/10101, datum 06/2015 na način, da bodo razvidni naslednji podatki: številka in datum naročnice, naročnik, dobavitelj in opis naročila;

-       izpisa prometa računa zavezanca z dne 27. 10. 2015 za prejemnika CS CONSULTING d.o.o. na način da bodo razvidni naslednji podatki: številka računa zavezanca, firma in naziv zavezanca, datum izpisa, datum valute in knjiženja, prejemnik, odliv in opis«.

 

  1. V preostalih delih, ki se nanašajo na dostop do podatkov za obdobje pred 16. 4. 2015 in na dostop do podatkov, ki ne predstavljajo informacije javnega značaja (vprašanja glede morebitnih napačnih cenitev in kazenskih ovadb) se pritožba prosilke zavrne.
  1. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

 

 

Obrazložitev:

Prosilka je na podlagi ZDIJZ naslovila na zavezanca elektronsko zahtevo z dne 25. 8. 2015 za:

-       podatke o izplačilih vodilnim delavcem za prokure v hčerinskih podjetjih vsaj za zadnji dve leti, s konkretnimi zneski in imeni;

-       podatke o stroških za svetovalne storitve vsaj za zadnji dve leti, s konkretnimi imeni izvajalcev in zneski;

-       podatke o opravljenih cenitvah vrednosti premoženja oziroma kapitala, s konkretnimi imeni izvajalcev in zneski.

Prosilka je na zavezanca naslovila tudi posamezna vprašanja, in sicer:

  1. »Ali drži, da so bile cenitve napačne? Če da, pojasnite konkretno, v čem!?
  2. Ali boste proti prejšnjemu poslovodstvu zaradi odkritih nepravilnosti in prepozno razglašene insolventnosti po ZFPPIPP vložili kazenske ovadbe in kdaj? Če ne, zakaj ne!?«.

 

Zavezanec je prosilki odgovoril 22. 9. 2015, prav tako v elektronski obliki. Iz odgovora zavezanca izhaja, da se podatke, dejstva in okoliščine poslovanja družbe za pretekli dve leti še raziskuje, da so določeni postopki še v teku, in zato bi bilo preuranjeno podajati na to temo kakršnekoli informacije ali zaključke, saj bi navajanje delnih ali deloma resničnih podatkov v medijih lahko škodilo postopkom in družbi sami, predvsem z vidika ohranjanja dobrih odnosov s poslovnimi partnerji. Glede cenitve premoženja oziroma kapitala je zavezanec navedel, da je cenitev poslovna skrivnost podjetja, sicer je pa cenitev pred prisilno poravnavo objavljena na AJPES-u v okviru NFP. Zavezanec je na prvo vprašanje odgovoril, da revizija za 2014 še ni zaključena, revizijsko poročilo bo objavljeno v letnem poročilu, revizor pa bo podal mnenje tudi o cenitvenem poročilu. Glede morebitne vložitve kazenskih ovadb pa je zavezanec odgovoril, da je to odvisno od mnenja revizorja in ko bo uprava razpolagala z verodostojnimi podatki, na osnovi katerih bi lahko ukrepala.

 

Prosilka je 28. 9. 2015 zoper zavrnilni odgovor zavezanca posredovala IP pritožbo, v kateri je navedla, da je ob preiskovanju poslovanja družbe Tovarna nogavic Polzela naletela na več spornih izplačil podjetja, ki je prejemnik državne pomoči, in ko se je obrnila na aktualnega predsednika uprave Marka Klemenčiča, ji kljub utemeljitvi, da gre za informacije javnega značaja, podatkov ni želel posredovati. Po njenem mnenju posredovanje že pred leti sklenjenih svetovalnih pogodb, ki so tudi sporne in povezane s porabo davkoplačevalskega denarja, ni povezano s tem, da revizija lanskega poročila še ni v celoti opravljena, in izgovor, da bi to škodilo ugledu družbe, ne zdrži.

 

IP je na podlagi pozivov prejel od zavezanca naslednje dokumente oziroma fotokopije:

-       podatke o lastniški strukturi družbe POLZELA d.d. na dan 31. 12. 2012, 31. 12. 2013, 31. 12. 2014 in 15. 4. 2015, torej do prisilne poravnave, ter po prisilni poravnavi na dan 16. 4. 2015 in 3. 7. 2015;

-       Zgodovinski izpis iz sodnega/poslovnega registra za obdobje od 1. 2. 2008 dalje Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES);

-       Izpis Zbirka listin, AJPES, o objavi čistopisa spremenjenega akta družbe z dne 30. 3. 2015;

-       Notarsko potrdilo z dne 24. 3. 2015 glede spremenjene določbe statusa družbe POLZELA tovarna nogavic, d.d., s seznamom upnikov, ki so prenesli terjatve;

-       Obvestilo KDD d.d. z dne 16. 4. 2015 o izbrisu in vpisu novih delnic pri družbi POLZELA, d.d., v centralnem registru vrednostnih papirjev, zaradi prisilne poravnave družbe, objavljeno na spletni strani KDD d.d.;

-       Obvestilo KDD d.d. zavezancu z dne 16. 4. 2015 o opravljenih vpisih, v prilogi seznam oseb za izdajo vrednostnih papirjev z dne 10. 4. 2015;

-       Izpis delniške knjige za izdajatelje z dne 6. 7. 2015;

-       Odgovor družbe DOMINUS d.o.o. z dne 29. 9. 2015 na ugotovitve po opravljeni reviziji za poslovno leto 2014 družbe KPMG Slovenija, d.o.o.;

-       Pogodbo št. S013-13 o poslovnem sodelovanju s podjetjem POLZELA d.d. z dne 2. 9. 2013;¸

-       Proposal for the project »Market-Oriented Restructuring of Polzela d.d.« z dne 4. 6. 2014;

-       Pogodbo o dobavi storitev št. 2014-4-3 z dne 8. 4. 2014;

-       Pogodbo o medsebojnem sodelovanju;

-       Pogodbo o medsebojnem sodelovanju z dne 27. 3. 2014;

-       Pogodbo o oceni vrednosti podjetja o načrtu finančnega prestrukturiranja družbe POLZELA tovarna nogavic, d.d. z dne 4. 3. 2014;

-       Proposal for the project »Implementattion of the updated Market-Oriented Restructuring plan of Polzela d.d.« z dne 23. 1. 2015;

-       Pogodbo za pomoč pri pripravi analize v zvezi s programom revitalizacije družbe z družbo CS CONSULTING d.o.o.;

-       naročilnico št. 2/10101, datum 6/2015, za DOMINUS d.o.o.;

-       izvleček iz notarskega zapisnika 20. redne seje skupščine družbe POLZELA d.d., ki je bila 7. 7. 2015, in na kateri je bila družba KPMG Slovenija d.o.o. potrjena kot revizor za pripravo revidiranega letnega poročila za družbo POLZELA d.d. za poslovni leti 2014 in 2015 (celotni zapisnik objavljen na spletni strani AJPES);

-       tabelo z datumi in višinami posameznih zneskov, izplačanih prokuristki Lilijani Mandelj, POLZELA čarape d.o.o. Sarajevo, in podatke o izplačilu direktorju hčerinske družbe POLZELA čarape d.o.o. Zagreb;

-       izvod izvirne zahteve prosilke z dne 25. 8. 2015;

-       tabelo s podatki o poslovodstvu v hčerinskih družbah na dan 16. 4. 2015 in 2. 12. 2015;

-       Ugovor o prokuri za hčerinsko družbo POLZELA čarape d.o.o. Sarajevo;

-       račune KPMG Slovenija d.o.o. št. 15-0937, št. 15-0969 in št. 15-1061 za predrevizijo in revizijo, izpis zavezanca s kartice klienta KPMG Slovenija d.o.o. z dne 8. 12. 2015, izpis prometa računa zavezanca z dne 8. 12. 2015 za prejemnika KPMG Slovenija d.o.o. ter odrezek plačilnega naloga z dne 17. 8. 2015 za prejemnika KPMG Slovenija d.o.o. po računu 15-0937;

-       račun družbe DOMINUS d.o.o. št. 15-074, izpis zavezanca s kartice klienta DOMINUS d.o.o. in izpis prometa računa zavezanca za prejemnika DOMINUS d.o.o. z dne 27. 10. 2015;

-       račun družbe CS CONSULTING d.o.o. št. 20150023-1, izpis zavezanca s kartice klienta CS CONSULTING d.o.o. z dne 27. 10. 2015 ter izpis prometa z računa zavezanca za prejemnika CS CONSULTING d.o.o. z dne 27. 10. 2015.

Zavezanec je ob tem navedel, da je postal zavezanec po ZDIJZ 16. 4. 2015, zato prosilka ni upravičena do podatkov, ki so nastali v času, ko poslovni subjekt ni bil pod prevladujočim vplivom, torej pred 16. 4. 2015. Republika Slovenija je namreč delež v osnovnem kapitalu pridobila v postopku prisilne poravnave na podlagi konverzije terjatev. Sklep o spremembi osnovnega kapitala je bil v sodnem/poslovnem registru objavljen 30. 3. 2015, upniki pa so s pretvorbo terjatev v osnovni kapital (tudi Republika Slovenija) pridobili delnice in s tem upravljavska upravičenja z dnem izdaje novih delnic, to je 16. 4. 2015. Glede izplačil prokuristom pa je zavezanec navedel, da iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ izhaja, da prejemki prokuristov niso absolutno javne informacije, saj prokurist ni član organa vodenja ali nadzora niti drug zastopnik družbe, ampak pooblaščenec družbe, pri čemer se zavezanec sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2936/2012 z dne 15. 5. 2013. Po mnenju zavezanca podatki o izplačilih prokuristom, zlasti ne tistim v hčerinskih družbah pravne osebe pod prevladujočim vplivom, niso informacije javnega značaja. Prav tako zavezanec navaja, da je posredovana dokumentacija poslovna skrivnost družbe in vsebuje varovane osebne podatke. Glede lastništva hčerinskih družb POLZELA čarape d.o.o. Zagreb, POLZELA čarape d.o.o. Sarajevo in POLZELA socks d.o.o. Beograd je zavezanec navedel, da so v 100 % lasti družbe POLZELA tovarna nogavic, d.d. (kar je razvidno tudi iz javno objavljenih letnih poročil družbe).

 

Na poziv IP je prosilka navedla, da se želi z informacijami javnega značaja seznaniti v elektronski obliki na elektronski naslov.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je elektronsko sporočilo zavezanca, s katerim je 20. 9. 2015 zavrnil zahtevo prosilke, štel kot pisen odgovor in ga v skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ obravnaval kot zavrnilno odločbo.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odgovor zavezanca v celoti.

 

2. Ali je družba dolžna postopati po ZDIJZ?

 

ZDIJZ predstavlja konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico, in sicer ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb ter gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim  prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava (v nadaljevanju: poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava). Kot izhaja iz prvega odstavka 2. člena in šestega odstavka 1.a člena ZDIJZ je namen zakona, da zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravic fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, ter krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

Prevladujoč vpliv pri poslovnem subjektu iz prvega odstavka 1.a člena ZDIJZ je na podlagi drugega odstavka istega člena ZDIJZ zagotovljen, kadar Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava, posamično ali skupaj:

-        v gospodarski družbi, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava, lahko izvajajo prevladujoč vpliv na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala ali imajo pravico nadzora večine ali lahko imenujejo več kot polovico članov poslovodnega ali nadzornega organa, ali

-        v drugi pravni osebi zasebnega prava, ki ni gospodarska družba, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava, nastopajo kot ustanovitelji.

Izraz večinski delež ima enak pomen, kot v zakonu, ki ureja gospodarske družbe (prvi odstavek 3.a člena ZDIJZ). Večinska last pomeni lastniški delež nad 50 %.

 

Zavezanec je bil 16. 4. 2015 vpisan v register zavezancev za informacije javnega značaja (v nadaljevanju: register zavezancev), ki ga vodi AJPES v skladu z ZDIJZ, in sicer kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava na podlagi druge alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ. Iz registra zavezancev izhaja, da ima Republika Slovenija neposredno ali posredno 78,34980 % delež v kapitalu zavezanca.

 

V skladu s petim odstavkom 3.b člena ZDIJZ se domneva, da je pravna oseba zavezanec po tem zakonu, če je vpisana v register zavezancev. V postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja lahko dostop zavrne, če izkaže:

1.   da ne izpolnjuje pogojev za zavezanca po ZDIJZ ali

2.   da so zahtevane informacije javnega značaja nastale v času, ko ni bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

Po navedbah zavezanca in priloženih podatkih je zavezanost po ZDIJZ v predmetni zadevi nastopila 16. 4. 2015.

 

Pogoji za kvalifikacijo gospodarske družbe za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava prevladujoč vpliv predpostavljajo, če je izpolnjen vsaj eden od kriterijev, določenih v prvi alineji drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ, ki pravnim osebam javnega prava dajejo potencialno možnost izvajati vpliv. ZDIJZ torej ne zahteva, da pravne osebe javnega prava svoj zagotovljen prevladujoč vpliv dejansko tudi izvajajo – zadostuje, da to možnost imajo, med drugim tudi zgolj na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala.

 

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – Odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljevanju ZGD-1) v 340. členu določa, da začne veljati povečanje osnovnega kapitala z dnem vpisa v register. Glede na to, da izdajo novih delnic zaradi spremembe osnovnega kapitala posebej ureja Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, se primarno upoštevajo določbe tega zakona. V času vpisa povečanja osnovnega kapitala zavezanca in nastopa zavezanosti po ZDIJZ je veljal Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 67/07 – ZTFI, 58/09, 78/11, 55/15 – ZGD-1I in 75/15 – ZNVP-1; v nadaljevanju: ZNVP), ki je v prvem odstavku 6. člena določal, da pravice imetnika iz nematerializiranega vrednostnega papirja nastanejo z vpisom nematerializiranega vrednostnega papirja na račun tega imetnika v centralnem registru in se prenesejo s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja na račun novega imetnika v centralnem registru, v drugem odstavku istega člena pa nadalje določa, da se pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja, ki se vpisujejo v centralni register, pridobijo, omejijo ali prenehajo z ustreznim vpisom v centralnem registru, če zakon ne določa drugače. ZNVP je določal presečni dan v prvem odstavku 15.b členu, in sicer da je presečni dan pravne samostojnosti upravičenja iz nematerializiranega vrednostnega papirja dan, od katerega dalje upravičenje do donosov, upravičenje do uresničevanja glasovalne pravice na posamezni skupščini oziroma drugo upravičenje, ki je nastalo na podlagi nematerializiranega vrednostnega papirja, pridobi pravno samostojnost tako, da se na novega imetnika ne prenese več hkrati s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja, na podlagi katerega je nastalo. Zakoniti imetnik pridobi pravice iz vrednostnega papirja in pravico razpolagati s tem papirjem z vpisom nematerializiranega vrednostnega papirja v njegovo korist v centralnem registru (prvi odstavek 16.a člena ZNVP).

 

Zavezanec je izkazal, da je postal zavezanec po ZDIJZ 16. 4. 2015, torej z dnem, ko je Republika Slovenija pridobila 78,34980 % delež v kapitalu zavezanca oziroma večinski delež vpisanega kapitala (več kot 50 %). Tudi iz registra zavezancev, v katerega je vpogledal IP, izhaja, da je bil zavezanec vpisan v register 16. 4. 2015, in da je skupni delež Republike Slovenije 78,34980 %. Navedeno potrjujeta tudi izpisa delniške knjige na presečni dan 15. 4. 2015 in 16. 4. 2015, ki ga je KDD d.d., Ljubljana, posredovala IP 22. 10. 2015.

 

Na podlagi navedenega je IP tako ugotovil, da je družba POLZELA tovarna nogavic, d.d., v predmetni zadevi dolžna ravnati po določbah ZDIJZ od 16. 4. 2015 do vložitve zahteve.

 

Prosilka sicer v zahtevi navaja, da je zavezanec dolžan posredovati zahtevane podatke na podlagi ZDIJZ kot prejemnik državne pomoči, vendar kot izhaja iz prej navedenih določb ZDIJZ, navedeni zakon zavezuje gospodarske družbe pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom Republike Slovenije posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava, pri čemer državne pomoči po določbah drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ ne opredeljuje pod pojmom »prevladujoči vpliv«. Izhajajoč iz navedenega državna pomoč zavezancu tako ne predstavlja pravne podlage za zavezanost družbe po določbah ZDIJZ.

 

3. Informacije javnega značaja

 

Informacija javnega značaja v primeru poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je na podlagi določb prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

 

V skladu z drugim odstavkom 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja v primeru poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava tudi informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka tega člena oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

 

Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom (peti odstavek 1.a člena ZDIJZ).

 

Ne glede na določbe 6. člena ZDIJZ, ki določa izjema, se dostop do zahtevane informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava na podlagi prvega odstavka 6.a člena dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, in sicer:

-        podatek o vrsti posla;

-        o pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja;

-        pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil;

-        datum in trajanje posla in

-        enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

 

Prav tako se, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, z namenom povečanja transparentnosti nad porabo sredstev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, dovoli dostop do zahtevanih informacij javnega značaja iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona.

 

In ne glede na določbo prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ lahko zavezanci, katerih informacije javnega značaja se ne posredujejo v svetovni splet v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena ZDIJZ, zavrnejo dostop do osnovnih podatkov o poslih iz prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu, razen če se ti podatki nanašajo na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek.

 

Informacije javnega značaja v primeru poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava tako dejansko predstavljajo vsi pravni posli, ki predstavljajo izdatke poslovnega subjekta. Določeni deli teh pogodb sicer lahko predstavljajo poslovno skrivnost, osnovni podatki pa so torej praviloma javno dostopni.

 

Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava posreduje v svetovni splet, preko objave na svojih spletnih straneh, informacije javnega značaja iz prvega odstavka 6.a člena tega zakona, ki se nanašajo na donatorske, sponzorske, svetovalne in druge avtorske ali druge intelektualne storitve, v roku petih dni od sklenitve posla (11. odstavek 10.a člena ZDIJZ). Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava posreduje v svetovni splet, preko objave na svojih spletnih straneh, tudi informacije javnega značaja v zvezi z zastopniki tega poslovnega subjekta, člani poslovodnega organa, organa upravljanja ali člana nadzornega organa iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, ki se nanašajo na vrsto zastopnika oziroma navedbo članstva v poslovodnem organu, organu upravljanja ali nadzornem organu in informacijo o višini prejemkov in bonitet te osebe, in sicer: osebno ime, dogovorjena višina mesečnih prejemkov, dogovorjena višina odpravnine ter skupna višina neto izplačanih prejemkov v preteklem letu (12. odstavek 10.a člena ZDIJZ). Navedene določbe urejajo proaktivno objavo posameznih podatkov poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

Prosilka zahteva poleg podatkov o izplačilih prokuristom v hčerinskih družbah in o posameznih pravnih poslih tudi informacije, ki se nanašajo na morebitne nepravilnosti pri cenitvi vrednosti premoženja oziroma kapitala in glede morebitnih kazenskih ovadb. Kot izhaja iz zgoraj navedenih določb ZDIJZ, zahtevani podatki, ki se nanašajo na vprašanje pravilnosti cenitve premoženja in kazenske ovadbe, v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava ne predstavljajo informacije javnega značaja. Ob tem pa IP še navaja, da morata biti izpolnjena za obstoj informacije javnega značaja, poleg opredelitve informacije javnega značaja v primeru poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kumulativno izpolnjena še dva pogoja, in sicer da zavezanec z informacijo razpolaga in da je ta v materializirani obliki. Informacijo javnega značaja lahko tako predstavlja samo dokument, ki že obstaja in zavezanec z njim razpolaga, niso pa Informacije javnega značaja pojasnila, obrazložitve, komentarji in podobno.

 

Informacija o vrsti zastopnika in o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete

 

Prosilka zahteva dostop do informacij o zneskih in imenih prokuristov v hčerinskih podjetjih zavezanca za vsaj zadnji dve leti.

 

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je imela v obdobju, ki ga zajema zahteva, pooblastilo za prokuro v hčerinskih družbah zavezanca zastopnica hčerinske družbe POLZELA čarape d.o.o. Sarajevo Lilijana Mandelj in da je bilo pooblastilo za prokuro dano s strani zakonitega zastopnika zavezanca. Hčerinski družbi POLZELA čarape d.o.o. Zagreb in POLZELA čarape d.o.o. Beograd nista imeli prokurista.

 

ZDIJZ v 16. členu določa, da prosilec vloži zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pri zavezancu, za katerega meni, da razpolaga z informacijo. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da zavezanec razpolaga s podatki o višini posameznega izplačanega zneska prokuristki v hčerinski družbi POLZELA čarape d.o.o. Sarajevo od nastopa zavezanosti po ZDIJZ do vložitve zahteve, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevani podatki predstavljajo informacije javnega značaja.

 

Kot že navedeno, je informacija javnega značaja v primeru poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava na podlagi določb druge alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ tudi informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

 

Glede na pravni temelj nastanka upravičenosti za zastopanje se zastopniki delijo na zakonite zastopnike in pogodbene zastopnike. Upravičenost zakonitega zastopnika za zastopanje temelji neposredno na zakonu (ex lege) in v primeru družbe je zakoniti zastopnik družbe organ družbe ali fizična oseba. Upravičenost pogodbenega zastopnika pa temelji na izjavi volje (pooblastitvi) zastopanega.

 

ZGD-1 ne ureja vseh vrst zastopnikov družb, ampak ureja zakonite zastopnike (t. i. korporacijske zastopnike) v 32. členu in prokuro kot posebno obliko splošnega poslovnega pooblastila za zastopanje družbe v členih 33 do 38. Družbo lahko zastopajo tudi (drugi) pooblaščenci, torej osebe, ki jim družba podeli pooblastilo za zastopanje s pravnim poslom. V skladu z ZGD-1 zastopa delniško družbo uprava družbe, ki ima enega ali več članov, torej če ima uprava več članov, je upravičenje posameznih članov uprave omejeno s splošnim pravilom o skupnem zastopanju, pri čemer lahko statut družbe to zakonsko omejitev omili (266. člen ZGD-1). Na podlagi prvega odstavka 33. člena ZGD-1 lahko družba oziroma pristojni organ družbe podeli prokuro eni ali več osebam po postopku, določenim v aktu o ustanovitvi. Gre torej za posebno obliko upravičenja za zastopanje družbe, ki temelji na pooblastilu pristojnega organa družbe. Kot izhaja iz določb 35. člena ZGD-1 upravičenja prokurista v razmerju do tretjih ni mogoče omejiti, razen v primerih odsvajanja in obremenjevanja nepremičnin, lahko pa je upravičenje prokurista omejeno s skupno prokuro (34. člen ZGD) ali na eno podružnico (drugi odstavek 33. člena ZGD-1). Prokurist družbe je torej zastopnik družbe na podlagi pooblastila pristojnega organa družbe in če njegova prokura ni omejena s skupno prokuro ali na posamezno podružnico, ima prokurist upravičenja za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin. Navedeno izhaja tudi iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, na katero se sklicuje zavezanec.

 

Določbe druge alineje 4.a člena ZDIJZ zajemajo tudi pogodbene zastopnike, torej tudi prokuriste. Zakonodajalec namreč ni izrecno določil, da so informacije poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava prosto dostopne samo za zakonite zastopnike, kar izhaja iz dejstva, da predmetna določba navaja na splošno zastopnike, le- to pa potrjuje še dejstvo, da se kot informacija javnega značaja opredeljuje vrsta zastopnika, torej predvideva različne oblike zastopanja. V nasprotnem primeru bi bila v zakonu izrecna navedba »zakoniti zastopniki«. Namen zakonodajalca, da navedena določba ne zajema samo zakonitih zastopnikov poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, pa izhaja tudi iz dejstva, da je bila v ta namen prvotna izrecna navedba »zakonitega« (zastopnika) v Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ-C (v nadaljevanju: Predlog zakona) v zakonodajnem postopku črtana z amandmajem poslanskih skupin k Predlogu zakona z dne 9. 1. 2014. Iz obrazložitve navedenega amandmaja namreč izrecno izhaja, da »se pred besedo zastopnika črta beseda "zakonitega", zaradi namena, da so z normo obseženi tudi pogodbeni zastopniki«.

 

V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po določbah ZDIJZ, ko se podatki nanašajo na hčerinske družbe zavezanca.

 

Povezane družbe so v skladu z določbami ZGD-1 pravno samostojne družbe. Kot že navedeno, so zavezanci po ZDIJZ samo tiste gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava, ki so pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava. Prevladujoč vpliv pri družbi je zagotovljen tudi, kadar Republika Slovenija posamično ali skupaj, v gospodarski družbi posredno prek druge gospodarske družbe lahko izvaja prevladujoč vpliv na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala. Navedena definicija tako zajema tudi hčerinske družbe.

 

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da so navedene hčerinske družbe v 100% lasti zavezanca, v katerem ima Republika Slovenija prevladujoč vpliv, kar pomeni, da določbe ZDIJZ veljajo tudi za hčerinske družbe zavezanca.

 

Kot že navedeno, je informacija javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava na podlagi določb druge alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ tudi informacija o vrsti zastopnika in o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete. Ti podatki so po določbi drugega odstavka 6.a člena ZDIJZ absolutno javni podatki, kar je določeno z namenom povečanja transparentnosti nad porabo sredstev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom. Kot izhaja iz Predloga zakona, gre za podatke, ki predstavljajo izjemo od siceršnje splošne določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero so osebni podatki v splošnem varovani. Gre torej za osebne podatke, ki so javno dostopni na podlagi navedene zakonske podlage.

 

Na podlagi navedenega je IP ugotovil, da so v predmetni zadevi informacije javnega značaja podatki o imenu in izplačilih prokuristki POLZELA čarape d.o.o. Sarajevo, in sicer za obdobje od 16. 4. 2015 do 25. 8. 2015, s katerimi zavezanec razpolaga. Gre za informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil zavezanec pod prevladujočim vplivom, in za katere je v 12. odstavku 10.a člena ZDIJZ določena proaktivna objava.

 

Zavezanec v svojih pojasnilih navaja, da prejemki prokuristov niso absolutno javne informacije, saj prokurist ni član organa vodenja ali nadzora niti drug zastopnik družbe. Prokurist je torej pooblaščenec družbe in ne zastopnik družbe, pri čemer se zavezanec sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2936/2012 z dne 15. 5. 2013. V zvezi s tem se IP sklicuje na prej navedeno obrazložitev o zakonitih zastopnikih in prokuri.

 

Zavezanec prav tako navaja, da posredovani podatki o zastopnikih hčerinskih družb in višini nakazila predstavljajo poslovno skrivnost zavezanca, in da vsebujejo osebne podatke. Ob tem IP ponovno navaja, da so to podatki, ki so po ZDIJZ absolutno javni in da je za te podatke določena proaktivna objava s strani zavezancev. Teh podatkov tako ni mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost. ZGD-1, ki ureja pojem poslovne skrivnosti gospodarske družbe v 39. členu, namreč v tretjem odstavku tega člena določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so javni po zakonu ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

Informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta iz svetovalnih storitev, in informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta iz  intelektualnih storitev

 

Prosilka zahteva podatke o imenih izvajalcev in zneskih svetovalnih storitev vsaj za zadnji dve leti.

 

Kot že navedeno, je informacija javnega značaja v primeru poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava na podlagi določb prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ tudi informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta za naročilo svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek.

 

Iz že navedenih določb ZDIJZ nadalje izhaja, da so absolutno javni podatki, ki jih določa prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ, ko se ti podatki nanašajo na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek (tretji odstavek 6.a člena ZDIJZ).

 

Slovenski civilno-pravni red ne pozna načela numerus clausus pravnih poslov in pogodb. Svetovalni pravni posel je inominatna pogodba (brezimenska) in slovenski pravni red ne daje njegove splošne definicije. Pri svetovalnih poslih gre vsekakor za intelektualne storitve, kar izhaja že iz določb ZDIJZ, ki primeroma našteva pravne posle, ki obsegajo intelektualne storitve in med njimi tudi svetovalne. Gre torej za pogodbe, ki vključujejo intelektualno delo, in to delo zajema različna strokovna področja, tako da poznamo temu primerno tudi zelo različna svetovanja, kot so npr. davčno svetovanje, pa investicijsko, tehnično, finančno, premoženjsko in druga svetovanja. Posamezne vrste svetovanj so navedene tudi v Standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008 k Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti, npr. svetovanje o računalniških napravah in programih ter davčno, poslovno in podjetniško ter tehnično svetovanje. Tudi iz Revizijskega poročila Računskega sodišča o smotrnosti oddaje intelektualnih storitev izhaja, da sodijo svetovalne storitve na različnih področjih (finančnem, pravnem,…) med intelektualne storitve. Bistvo svetovalnih pogodb je torej posredovanje določenega strokovnega znanja tretji osebi proti plačilu.

 

Kot izhaja iz spisovne dokumentacije je zavezanec po nastopu zavezanosti po ZDIJZ sklenil 11. 6. 2015 svetovalno pogodbo z družbo CS CONSULTING, svetovanje, d.o.o., Ljubljana, (v nadaljevanju: CS CONSULTING d.o.o.), in sicer Pogodbo za pomoč pri pripravi analize z zvezi s programom revitalizacije družbe. Pojem revitalizacija družbe se uporablja za ponovno oživitev in zagon rasti podjetja, in tako zajema razne razvojne projekte, projekte obvladovanja stroškov, raziskave tržišča, projekte za optimizacijo poslovnih procesov in podobno. Po mnenju IP je tako v skladu s prej navedenimi opredelitvami svetovalnih pogodb predmetna pogodba po vsebini svetovalna pogodba, nanaša pa se na pomoč pri revitalizaciji družbe oziroma na pomoč pri zagonu družbe.

 

Absolutno javni podatki iz svetovalnih pogodb so torej podatki o vrsti posla, o pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja), pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil, datum in trajanje posla ter enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

 

Glede na to, da je družba postala zavezanec po ZDIJZ 16. 4. 2015, in da razpolaga v materializirani obliki s prej navedeno svetovalno pogodbo in s podatki o izplačilu po tej pogodbi, je IP ugotovil, da so prosto dostopne informacije iz predmetne pogodbe podatki o izvajalcu oziroma pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe) in o izplačanem znesku. Informacije o svetovalnih pogodbah, ki so predmet zahteve in so bile sklenjene pred 16. 4. 2015, torej preden je bil zavezanec pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, tako niso prosto dostopne informacije po ZDIJZ.

 

Prosilka zahteva tudi podatke o izvajalcih cenitev vrednosti premoženja oziroma kapitala družbe ter o zneskih. Po mnenju IP je cenitev vrednosti premoženja oziroma kapitala družbe intelektualna storitev, za katero so potrebna določena strokovna znanja.

 

Zakon o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08 in 63/13 – ZS-K; v nadaljevanju: ZRev-2) ureja revidiranje, strokovna področja, povezana z revidiranjem, nadzor nad revidiranjem in ocenjevanjem vrednosti ter delovanje Slovenskega inštituta za revizijo in Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Revidiranje tako po prvi točki 3. člena ZRev-2 pomeni revidiranje računovodskih izkazov, druge posle dajanja zagotovil in posle opravljanja dogovorjenih postopkov, ki se izvajajo na podlagi pravil Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov s področij revidiranja, dajanja zagotovil in etike, in sicer 2., 3. in 4. točka tega člena v nadaljevanju določajo:

-        »Revidiranje računovodskih izkazov je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju, in na podlagi tega dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem, ali računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih podajajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovni izid pravne osebe v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja;

-        Drugi posli dajanja zagotovil so revidiranje razen revidiranja računovodskih izkazov, posli preiskovanja in drugi posli dajanja zagotovil, kot so opredeljeni v pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov;

-        Posli opravljanja dogovorjenih postopkov so storitve revizijske narave, opravljene na podlagi dogovora med revizijsko družbo in organizacijo ali kako tretjo stranko, kot so opredeljene v pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov.«.

 

Iz 1. člena Hierarhije pravil ocenjevanja vrednosti, sprejete na podlagi določb ZRev-2, izhaja, da je ocenjevanje vrednosti proces, v katerem se določa vrednost podjetij, nepremičnin, strojev in opreme, in za ocenjevanje posameznih navedenih vrednosti so sprejeti posamezni slovenski poslovnofinančni standardi.

 

Za cenitev vrednosti premoženja družbe so poleg strokovnega znanja s področja revidiranja, potrebna tudi posebna strokovna znanje o vrednotenju podjetij, nepremičnin in premičnin, s področja ekonomskih, tehničnih in pravnih znanosti. V vseh navedenih primerih gre tako nedvomno za intelektualne storitve tretjim osebam.

 

Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, je bila za revizijo za leti 2014 in 2015 pooblaščena revizijska družba  KPMG SLOVENIJA, podjetje za revidiranje, d.o.o. (v nadaljevanju: KPMG Slovenija d.o.o.), ki je opravila revizijo zavezanca za poslovno leto 2014. Prav tako iz spisovne dokumentacije izhaja, da zavezanec razpolaga v materializirani obliki s podatki o posameznih izplačilih tej revizijski družbi. Iz spisovne dokumentacije izhaja tudi, da je zavezanec naročil družbi DOMINUS, podjetje za svetovanje, vrednotenje in inženiring d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanje: DOMINUS d.o.o.) izdelavo cenitvenega poročila, s katerim razpolaga v materializirani obliki, in da razpolaga v materializirani obliki s podatki o plačilu tej družbi. Družba KPMG Slovenija d.o.o. je za zavezanca opravila revizijo računovodskih izkazov za leto 2014, družba DOMINUS d.o.o. pa je za zavezanca izdelala oceno tržnih vrednosti nepremičnin za namen računovodskega poročanja. Po mnenju IP gre v obeh primerih za sklenjena pravna posla, na podlagi katerih sta družbi za zavezanca opravili proti plačilu določene intelektualne storitve, za katere so potrebna določena strokovna znanja, kot jih opredeljuje IP že predhodno, in zapadeta pod določbe tretjega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ.

 

Kot je IP navedel že predhodno, iz predmetnih določb ZDIJZ izhaja, da so absolutno javni podatki, ki se nanašajo na pravne posle, ki obsegajo intelektualne storitve, torej podatki o vrsti posla, o pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja), pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil, datum in trajanje posla ter enaki podatki iz aneksa k pogodbi. Te podatke tako ni mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost. IP ponovno navaja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so javni po zakonu ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

Glede na to, da je družba postala zavezanec po ZDIJZ 16. 4. 2015, in da razpolaga v materializirani obliki s prej navedenimi podatki, IP ugotavlja, da so prosto dostopne informacije podatki o družbi, ki je cenitev opravila, to je družba KPMG Slovenija d.o.o., Ljubljana, in o družbi, ki je v zvezi s predmetno cenitvijo podala svoje ugotovitve, to je družba DOMINUS d.o.o., Ljubljana, ter v zvezi s tem tudi izplačani zneski od 16. 4. 2015 do 25. 8. 2015. Informacije o revizijah zavezanca, ki so predmet zahteve in so bile opravljene pred 16. 4. 2015, torej preden je bil zavezanec pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, tako niso prosto dostopne informacije po ZDIJZ.

 

Kot že navedeno je za informacije iz prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, ki se nanašajo na svetovalne ali druge intelektualne storitve, v 11. odstavku 10.a člena ZDIJZ določena tudi obvezna proaktivna objava. Tudi iz tega razloga zahtevani podatki ne morejo predstavljati varovanih podatkov.

 

IP mora v skladu s 44. členom ZUP sicer ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Vendar ta odločba na družbe CS CONSULTING, d.o.o., DOMINUS d.o.o. in KPMG Slovenije d.o.o. v predmetnem postopku ne more vplivati, saj so podatki, na katere se nanaša zahteva, absolutno javni že po izrecni določbi tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom tega člena.

 

4. Sklepno

 

IP je s predmetno odločbo odločil le o podatkih, ki jih je zahtevala prosilka v zahtevi z dne 25. 8. 2015, in izhajajo iz dokumentov, ki so opredeljeni v 1. točki izreka.

 

Po pregledu vseh dokumentov, ki so bili predmet odločanja v tej zadevi, in na podlagi navedenih argumentov je IP ugotovil, da je družba POLZELA tovarna nogavic, d.d., postala zavezanec po ZDIJZ 16. 4. 2015, ko je Republika Slovenija pridobila večinski delež vpisanega kapitala, zato se zahteva prosilke v delu, ki se nanaša na dostop do podatkov za obdobje pred 16. 4. 2015, zavrne. Prav tako se zavrne zahteva prosilke v delu, v katerem se nanaša na podatke, ki ne predstavljajo informacije javnega značaja, torej glede vprašanj o pravilnosti cenitve premoženja in kazenskih ovadb. V tem delu je IP zavrnil pritožbo prosilke kot neutemeljeno na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe). Odločitev zavezanca je bila namreč zakonita, vendar obrazložena z napačnimi razlogi, s tem, ko je svojo odločitev utemeljil, da se podatke, dejstva in okoliščine za pretekli dve leti še raziskuje in da bi bilo preuranjeno na to temo podajati kakršnekoli informacije, ter da je cenitev poslovna skrivnost podjetja.

 

V delu zahteve, ki se nanaša na podatke glede imen in izplačil prokuristom hčerinskih družb zavezanca ter glede svetovalnih in intelektualnih storitev, in sicer za obdobje med 16. 4. 2015 do 25. 8. 2015, torej glede podatkov, ki so nastali v času prevladujočega vpliva, je pritožba utemeljena. Ker je zavezanec na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, je IP pritožbi prosilke delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ker je IP ugotovil, da je pritožba prosilke v tem delu utemeljena, je na podlagi šestega odstavka 27. člena ZDIJZ odločil tudi o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka