Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 07.11.2014
Naslov: Sovdat Petra,Časnik Finance - DUTB
Številka: 090-102/2014
Kategorija: Ali gre za delovno področje organa?, Poslovna skrivnost
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala fotokopije pogodb, ki jih je organ sklenil z zunanjimi svetovalci. Organ je zahtevo novinarke zavrnil zaradi varstva poslovne skrivnosti. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da v zvezi z zahtevanimi pogodbami organ ni izjazal lastne poslovne skrivnosti, da pa je v določenih delih treba varstvo poslovne skrivnosti priznati pogodbenim partnerjem organa. Organu je naložil, da mora novinarki posredovati fotokopije zahtevanih svetovalnih pogodb, pri čemer mora določene dele prekriti.


ODLOČBA:

Prosilka je od organa zahtevala fotokopije pogodb, ki jih je organ sklenil z zunanjimi svetovalci. Organ je zahtevo novinarke zavrnil zaradi varstva poslovne skrivnosti. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da v zvezi z zahtevanimi pogodbami organ ni izjazal lastne poslovne skrivnosti, da pa je v določenih delih treba varstvo poslovne skrivnosti priznati pogodbenim partnerjem organa. Organu je naložil, da mora novinarki posredovati fotokopije zahtevanih svetovalnih pogodb, pri čemer mora določene dele prekriti.
Številka: 090-102/2014/28
Datum: 7. 11. 2014

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C in 50/2014-ZDIJZ-D; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 1. in 2. odstavka 251. ter 1. odstavka 248. člena člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi novinarke _______ (v nadaljevanju: prosilka), z dne 5. 3. 2014, zoper odločbo Družbe za upravljanje terjatev bank d.d., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) z dne 27. 2. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilke se delno ugodi in se odločba Družbe za upravljanje terjatev bank d.d. z dne 27. 2. 2014 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
-    Pogodba o razvoju in implementaciji komunikacijske strategije, sklenjene med DUTB in Sintegra LAB z dne 21. 6. 2013, pri čemer mora prekriti v 2. členu točke VII. do vključno X., v 3. členu točke I. do vključno III. in v V. točki alineji c. in d.,  4. in 5. člen v celoti ter v 6. členu točke III. do vključno IX;
-    Aneks št. 1 z dne 10. 9. 2013 k Pogodbi o razvoju in implementaciji komunikacijske strategije, sklenjene med DUTB in Sintegra LAB z dne 21. 6. 2013, pri čemer mora prekriti 3. in 4. člen;
-    Pogodba o strateškem svetovanju in podpori na področju komuniciranja, sklenjeni med DUTB in Sintegra LAB z dne 10. 10. 2013, pri čemer mora prekriti v 2. členu točke VI. do vključno IX., v 3. členu točke I. do vključno III. in v V. točki alineji c. in d., 4. in 5. člen v celoti, celoten prvi 6. člen (»avtorske pravice«) ter v drugem 6. členu (»veljavnost, trajanje in prenehanje pogodbe«) III. do vključno IX. točko;
-    Agreement relating to the provision of consultancy services between Zolfo Cooper and BAMC za obdobje 20. 5. 2013 do 28. 6. 2013 s prilogami (Appendix A, Appendix A1, Appendix A2 in Appendix B);
-    Addendum agreement relating to the provision of consultancy services between Zolfo Cooper and BAMC z dne 3. 12. 2013;
-    Amendment to the addendum agreement relating to the provision of consultancy services between Zolfo Cooper and BAMC z dne 19. 12. 2013;
-    »Engagement agreement« med DUTB in Odvetniki Šelih & partnerji, o.p., d.o.o. z dne 17. oz. 13. 6. 2013, pri čemer mora v III. členu prekriti celotni točki b) in c);
-    Pogodba o odvetniških storitvah med DUTB in Odvetniško družbo Kavčič, Rogl in Bračun, o.p., d.o.o. z dne 27. 1. 2014, pri čemer mora prekriti 2. in 3. odst. 2. člena, celoten 4. do vključno 11. člen ter v 12. členu 2. do 5. odstavek;
-    Pogodba o opravljanju odvetniških storitev med DUTB in Odvetniško pisarno Jadek & Pensa d.n.o. – o.p. z dne 28. 1. 2014;
-    Proposal for the recruitment of 8-9 Management positions for BAMC, May 2013, pri čemer mora prekriti celotna poglavja 3., 4. in 9., ter v 7. poglavju naslednje dele besedila: od vključno prve besede do odebeljene besede »Fee:«, od odebeljene besede »Discounts« do odebljene besede »Payment«, od besedila »Value added tax is not included in the above amounts and will be charged separately where applicable« do konca tega poglavja;
-    dopis DUTB z dne 17. 12. 2013, naslovljen na HSBC France;
-    Consultancy Agreement med DUTB in Hansahandelshaus GmbH z dne 19. 8. 2013;
-    Consultancy Agreement med DUTB in Hansahandelshaus GmbH z dne 18. 9. 2013;
-    Addendum z dne 3. 2. 2014 to Consultancy Agreement dated September 18th 2013 between Hansahandelshaus GmbH and Druzba za upravljanje terjatev bank, d.d.;
-    Pogodba o izvajanju svetovanja na področju informacijske tehnologije med DUTB in Darjanom Petričem s.p. z dne 3. 2. 2014;
-    Agreement between the BAMC and Quartz+co Regarding phase 1 s prilogo (Letter of proposal: Project – Bank Asset Management Company – Phase 1);
-    Agreement on provision of services (Bank Assets Management Company in Quartz+Co) z dne 8. 4. 2013;
-    Agreement on provision of services (BAMC in Quartz+Co) z dne 20. 5. 2013 s prilogo (Letter of proposal: Project – Bank Asset management Company – Assessement of banks' applications);
-    Letter of proposal - Project – Bank Asset Management Company – Phase 2 (Quartz+Co);
-    Letter of proposal - Project – Bank Asset Management Company – Financial advise and overall project management (Quartz+Co);
-    Letter of proposal - Project – Bank Asset Management Company – Financial advise and overall project management – continuation (Quartz+Co);
-    Letter of proposal – Asset transfer preparation – continuation project (Quartz+Co);
-    Letter of proposal – Asset transfer management and implementation (Quartz+Co);
-    Engagement letter – Case Restructuring and Asset transfer Management (Quartz+Co).

2.    V preostalih delih (to je glede delov dokumentov, ki jih mora organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti, in tistih dokumentov, ki jih organu ni treba posredovati v skladu s prejšnjo točko izreka) se pritožba prosilke zavrne.

3.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 23. 1. 2014 na organ naslovila zahtevo za dostop do:
1.    pogodb o zaposlitvi oziroma poslovodenju vseh vodilnih pri organu (izvršnih in neizvršnih direktorjev), z morebitnimi aneksi;
2.    obrazložitve za izplačilo nagrad za uspešnost za 2013 s seznamom in prejemki zaposlenih, ki so bili upravičeni do izplačila nagrad za uspešnost;
3.    pravilnik za določitev uspešnosti vodenja družbe;
4.    pogodb z vsemi zunanjimi svetovalci organa z morebitnimi aneksi.

Organ je dne 27. 2. 2014 izdal odločbo, s katero je odločil, da prosilki posreduje kopije pogodb o zaposlitvi z izvršnimi direktorji (točka 1 zahteve), v preostalem delu pa njeno zahtevo zavrne. V obrazložitvi je organ navedel:
-    da so bili vsi zahtevani podatki prosilki predstavljeni na tiskovni konferenci dne 6. 2. 2014;
-    da ji je pogodbe z izvršnimi direktorji poslal po elektronski pošti dne 24. 1. 2014;
-    da ji je po elektronski pošti dne 22. 1. 2014 in 26. 2. 2014 pojasnil, da nagrade za uspešnost za leto 2013 niso bile izplačane, zato zahtevane obrazložitve in seznam ne obstajajo;
-    da ji je istočasno pojasnil, da pravilnik za določitev uspešnosti vodenja še ni bil sprejet in ne obstaja;
-    da so ji bili dne 6. 2. 2014 razkriti zunanji svetovalci, storitve, ki so jih v tem letu opravili, in plačila zanje.
V obrazložiti je organ navedel, da pogodbe z izvršnimi direktorji sicer predstavljajo poslovno skrivnost, vendar jih bo vseeno razkril, ker gre za porabo javnih sredstev. Zahtevo prosilke iz 2. in 3. točke je organ zavrnil, ker informacija ne obstaja. Organ je glede najbolj izpostavljenih zneskov v postopek pritegnil zunanje svetovalce kot stranske udeležence, ki so udeležbo prijavili in se sklicevali na poslovno skrivnost. Zavrnitev dostopa do pogodb z zunanjimi svetovalci (4. točka zahteve) je organ oprl na 2. tč 1. odst. 6. člena ZDIJZ.

Prosilka je dne 28. 2. 2014 zoper odločbo organa z dne 27. 2. 2014 vložila pritožbo pri organu. Pooblaščenec je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi od organa prejel 6. 5. 2014. Prosilka je vztrajala pri svoji zahtevi za dostop do pogodb z zunanjimi svetovalci in navedla, da je interes javnosti večji od stopnje zaupnosti na dokumentih, ter da organ sam na svojih spletnih straneh piše, da deluje v smeri zagotavljanja najvišje možne stopnje transparentnosti.

Pooblaščenec je dne 8. 5. 2014 organ pozval, da mu v roku 5 dni posreduje zahtevane svetovalne pogodbe, pozive stranskim udeležencem in njihove odgovore. Pooblaščenec je organu na podlagi njegove prošnje z dne 13. 5. 2014 (ker naj bi šlo za obsežno dokumentacijo) s sklepom podaljšal rok do 23. 5. 2014. Dne 26. 5. 2014 je prejel odgovor organa, da mu pogodb ne bo posredoval, ker meni, da je svoje obveznosti na podlagi ZDIJZ izpolnil že s tem, ko je dne 17. 4. 2014 na spletu objavil informacije iz sklenjenih pravnih poslov, ki se nanašajo na donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske in druge intelektualne storitve, in sicer:
-    podatek o vrsti posla;
-    pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja,
-    pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,
-    datumu in trajanju posla in
-    enaki podatki iz aneksa k pogodbi.
Zahtevanih svetovalnih pogodb Pooblaščencu ni hotel posredovati, ker naj bi bile te zaradi njihove zaupne narave dostopne le na sedežu organa. Pooblaščenec je zaradi namernega neposredovanja zahtevanih dokumentov uvedel postopek o prekršku in dne 18. 8. 2014 izvedel t. i. ogled in camera, v okviru katerega je pridobil naslednje dokumente, ki jih je na ogledu skupaj z organom identificiral kot svetovalne pogodbe:
1. Pogodba o razvoju in implementaciji komunikacijske strategije, sklenjene med DUTB in Sintegra LAB z dne 21. 6. 2013;
2. Aneks št. 1 k Pogodbi o razvoju in implementaciji komunikacijske strategije, sklenjene med DUTB in Sintegra LAB z dne 21. 6. 2013, z dne 10. 9. 2013;
3. Pogodba o strateškem svetovanju in podpori na področju komuniciranja, sklenjeni med DUTB in Sintegra LAB z dne 10. 10. 2013;
4. Agreement relating to the provision of consultancy services between Zolfo Cooper and BAMC za obdobje 20. 5. 2013 do 28. 6. 2013 s 3 prilogami;
5. Addendum agreement relating to the provision of consultancy services between Zolfo Cooper and BAMC z dne 3. 12. 2013;
6. Amendment to the addendum agreement relating to the provision of consultancy services between Zolfo Cooper and BAMC z dne 19. 12. 2013;
7. »Engagement agreement« med DUTB in Odvetniki Šelih & partnerji, o.p., d.o.o. z dne 17. oz. 13. 6. 2013;
8. Pogodba o odvetniških storitvah med DUTB in Odvetniško družbo Kavčič, Rogl in Bračun, o.p., d.o.o. z dne 27. 1. 2014;
9. Pogodba o opravljanju odvetniških storitev med DUTB in Odvetniško pisarno Jadek & Pensa d.n.o. – o.p. z dne 28. 1. 2014;
10. Proposal for the recruitment of 8-9 Management positions for BAMC, May 2013;
11. dopis HSBC z dne 27. 11. 2013, naslovljen na DUTB z naslovom »Welcome to your Markets in Financial Instruments Directive (»MiFID«) Documentation Pack;
12. dopis DUTB z dne 17. 12. 2013, naslovljen na HSBC France;
13. Consultancy Agreement med DUTB in Hansahandelshaus GmbH z dne 19. 8. 2013;
14. Consultancy Agreement med DUTB in Hansahandelshaus GmbH z dne 18. 9. 2013,
15. Addendum z dne 3. 2. 2014 to Consultancy Agreement dated September 18th 2013 between Hansahandelshaus GmbH and Druzba za upravljanje terjatev bank, d.d.;
16. Pogodba o izvajanju svetovanja na področju informacijske tehnologije med DUTB in Darjanom Petričem s.p. z dne 3. 2. 2014;
17. Agreement between the BAMC and Quartz+co Regarding phase 1 z LoP;
18. Agreement on provision of services (BAMC in Quartz+Co) z dne 8. 4. 2013;
19. Agreement on provision of services (BAMC in Quartz+Co) z dne 20. 5. 2013 s prilogo;
20. Letter of proposal - Project – Bank asset Management company – Phase 2 (Quartz+Co);
21. Letter of proposal - Project – Bank asset Management company – financial advise and overall project management (Quartz+Co);
22. Letter of proposal - Project – Bank asset Management company – financial advise and overall project management – continuation (Quartz+Co);
23. Letter of proposal – Asset transfer preparation – continuation project (Quartz+Co);
24. Letter of proposal – Asset transfer management and implementation (Quartz+Co);
25. Engagement letter – Case Restructuring and Asset transfer Management (Quartz+Co).

Pooblaščenec je v postopek pozval vseh 10 strank z interesom (Sintegra Lab d.o.o., Zolfo Cooper, Odvetniki Šelih & partnerji, o.p., d.o.o., Odvetniška družba Kavčič, Rogl in Bračun, o.p., d.o.o., Odvetniška pisarna Jadek & Pensa d.n.o. – o.p., Pedersen & Partners, HSBC France, Hansahandelshaus GmbH, Darjan Petrič s.p. in Quartz+Co) in prejel pravočasne odgovore od osmih.

Sintegra lab d.o.o. je v svojem odgovoru z dne 9. 9. 2014 navedla, da bi bil z razkritjem zahtevanih Pogodbe o razvoju in implementaciji komunikacijske strategije z dne 21. 6. 2013, Aneksa št. 1 k tej pogodbi in Pogodbe o strateškem svetovanju in podpori na področju komuniciranja z dne 10. 10. 2013 močno omejen manevrski prostor družbe za uspešna pogajanja in sklenitev novih poslov, nastalo pa bi tudi tveganje, da bi stranke družbe zahtevale spremembe pogojev sodelovanja. Zaradi narave dejavnosti družbe ta sklepa večletne pogodbe in ima z nekaterimi strankami dogovorjene posebne pogoje sodelovanja. Razkritje podatkov bi zagotovo spremenilo te pogoje, kar bi družbi povzročilo nepopravljivo finančno in strokovno škodo ter omajalo ugled družbe v slovenskem prostoru. Družba je finančno škodo ocenila na 25.000 evrov na letni ravni.

Stranka z interesom Odvetniki Šelih & partnerji, o.p., d.o.o., je v svojem odgovoru z dne 28. 8. 2014 navedla, da »Engagement agreement« med DUTB in Odvetniki Šelih & partnerji, o.p., d.o.o. z dne 17. oz. 13. 6. 2013 predstavlja poslovno skrivnost družbe, vendar za potrebe tega postopka dovoljuje razkritje njegove vsebine, z izjemo določbe III. člena v delu, ki se nanaša na urne postavke in popuste. Razkritje teh podatkov bi odvetniško družbo postavilo v slabši konkurenčni položaj v primerjavi s konkurenčnimi odvetniškimi družbami in samostojnimi odvetniki na slovenskem trgu, posledično pa bi ji nastala škoda v obliki izgubljenega dobička. Poudarila je, da razkritje teh podatkov tudi ne bi prispevalo k transparentnosti porabe javnih sredstev, saj gre zgolj za urne postavke, medtem ko je vrednost dejansko opravljenih storitev že javno objavljena in bo tudi v prihodnosti.

Odvetniška družba Kavčič, Rogl in Bračun, o.p., d.o.o. je v svojem odgovoru z dne 1. 9. 2014 navedla, da je organ podatke, ki jih ZDIJZ določa za javne, že objavil na svojih spletnih straneh in so podatki iz zahtevane pogodbe o odvetniških storitvah prosilki že dostopni, njena zahteva in pritožba pa neutemeljeni. Sklicevala se je na obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju (1. odst. 29. člena ZGD-1), ki ga je utemeljevala s priloženim Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti z dne 3. 1. 2011 in 8. členom same zahtevane pogodbe. Navedla je, da bi z razkritjem zahtevane pogodbe družbi nastala nepopravljiva, občutna in trajna poslovna škoda, zaradi vpliva na ceno storitev in izgube zaupanja strank družbe. Razkritje naj bi vplivalo na ugled družbe zaradi dejstva, a dostop zahteva novinarka znane časopisne hiše, kar pomeni večjo medijsko odmevnost in praktično neomejen doseg informacij s strani potencialnih pogodbenih partnerjev.

Odvetniška pisarna Jadek & Pensa d.n.o. – o.p. je v svojem odgovoru z dne 1. 9. 2014 navedla, da je zahtevana pogodba o opravljanju odvetniških storitev predmet odvetniške poklicne tajnosti, pri čemer se je sklicevala na 6. člen ZOdv in 60. člen tega zakona v povezavi s 77.b členom Statuta Odvetniške zbornice Slovenije ter na 51. in 52. člen Odvetniške poklicne etike. Navedla je, da bi razkritje predmeta odvetniške storitve lahko pomenilo razkritje načrtovanih dejanj odvetnikove stranke (organa), kar bi lahko ogrozilo zakonite interese odvetnikove stranke (organa), zato ne sme dovoliti ali drugače omogočiti razkritja vsebine zahtevane pogodbe. Navedla je, da je na podlagi 8. člena ZOdv preiskava odvetniške pisarne dovoljena le izjemoma na podlagi odredbe pristojnega sodišča, pri čemer ni seznanjena s tem, da bi bila taka odredba izdana. Nadalje je navedla, da pogodba predstavlja njeno poslovno skrivnost po 2. odst. 39. člena ZGD-1, saj bi razkritje strukture cen razkrilo način kalkulacije cen in organizacijo poslovanja odvetniške pisarne, kar pa je del njenega 'know-howa' oziroma njene konkurenčne zmogljivosti. Posledično gre za aktualne t. i. strateške informacije, katerih izmenjava med konkurenti bi lahko pomenila tudi prepovedano izmenjavo informacij po 1. odst. 6. člena ZPOmK-1. Če bi stranska udeleženka dovolila objavo informacij o aktualnih cenovnih postavkah svojih storitev v časnikih, ki so med najbolj branimi v Sloveniji, bi bila izpostavljena globi v višini do 10 % njenega letnega prometa (po 1. odst. 73. člena ZPOmK-1), zaradi dovolitve izmenjave informacij na upoštevnem trgu opravljanja odvetniških storitev v Sloveniji. Pri tem se je sklicevala na Smernice o uporabi člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije za sporazume o horizontalnem sodelovanju (2011/C 11/01). Navedla je tudi, da zahtevana pogodba ne predstavlja informacije javnega značaja, ker ne izvira iz delovnega področja organa, ker organ informacij, ki so vsebovane v pogodbi, ni pridobil pri opravljanju svoje funkcije oziroma te niso nastale v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma dejavnosti organa. Ob sklicevanju na sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 498/2007 in sodbo Upravnega sodišča RS I U 269/2010 je navedla, da je pojmovno nemogoče, da bi zahtevana pogodba vsebovala informacije, ki kažejo na dejstvo ali okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog organa, ker je pogodba o opravljanju odvetniških storitev pravna podlaga za opravljanje odvetniških storitev. Tega tudi prosilka ni konkretizirala, Pooblaščenec, organ in stranska udeleženka pa niso dolžni nadomestiti manjkajočih navedb prosilke glede tega, katero informacijo javnega značaja je zahtevala.

Stranka z interesom Pedersen in Partnerji, d.o.o. se je v svojem odgovoru z dne 1. 9. 2014 sklicevala na poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju (2. odst. 39. člena ZGD-1) in v zahtevanem dokumentu z rumeno jasno označila, glede katerih podatkov v dokumentu meni, da bi ji nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Navedla je, da je iskanje vodstvenih kadrov zelo ozka tržna niša, ker na slovenskem trgu primerljive storitve ponuja manj kot 5 konkurentov. Da bi razkritje zahtevane pogodbe (pogojev poslovanja) resno in nepopravljivo ogrozilo poslovanje slovenske podružnice sicer mednarodnega podjetja, je utemeljevala s trditvijo, da bi ji bil odvzet manevrski prostor za uspešna pogajanja in sklenitev novih poslov, nastalo pa bi tudi tveganje, da bi stranke družbe zahtevale spremembe pogojev sodelovanja. Družba sklepa tudi večletne pogodbe in ima z nekaterimi strankami dogovorjene posebne pogoje sodelovanja. Razkritje podatkov bi zagotovo spremenilo te pogoje, kar bi družbi povzročilo nepopravljivo finančno in strokovno škodo ter omajalo ugled družbe v slovenskem prostoru in širši regiji. Finančno škodo, ki bi z razkritjem zahtevane pogodbe nastala podjetju Pedersen in Partnerji d.o.o., je ocenila na 250.000 evrov na letni ravni. Škodo, ki bi nastala ostalim podružničnim podjetjem skupine Pedersen & Partners, ki bi priglasila izvedbo storitev na področju RS, pa bi lahko po oceni stranskega udeleženca presegla 500.000 evrov na letni ravni.

Stranka z interesom HSBC je v svojem odgovoru z dne 1. 9. 2014 navedla, da zahtevana dopisa predstavljata pogodbeno dokumentacijo, ki se nanaša na stranko družbe, in sta zato zaupna. Kot francoska družba se je sklicevala na francosko zakonodajo, ki ji ne daje pooblastil za razkritje zaupnih podatkov tretjim (French Monetary and Financial Code, art. L.511-33) in ki ji prepoveduje, da bi organom tuje države za namene upravnega ali sodnega postopka v tujini posredovala kakršnokoli dokumentacijo (French Act N˚68-678 dated 26 July 1968). Kršitev citiranih predpisov bi pomenila kaznivo dejanje in s tem škodo družbi, zato ne dovoli razkritja.

Stranka z interesom Hansahandelshaus GmbH je v svojem odgovoru, ki ga je Pooblaščenec prejel 5. 9. 2014, navedla, da zahtevana pogodba v celoti predstavlja poslovno skrivnost družbe po 2. odst. 39. člena ZGD-1. Za opravljanje storitev, ki jih zagotavlja družba, so potrebna posebna znanja in izkušnje, pridobljene v letih delovanja na tem področju, pri čemer je na evropskem, in zlasti slovenskem trgu, malo ponudnikov teh storitev. Da bi razkritje zahtevane pogodbe resno in nepopravljivo ogrozilo poslovanje družbe, je utemeljevala s trditvijo, da bi ji bil odvzet manevrski prostor za uspešna pogajanja in sklenitev novih poslov, nastalo pa bi tudi tveganje, da bi stranke družbe zahtevale spremembe pogojev sodelovanja. Pogodba vsebuje določbe o ravni zagotavljanja storitev in ureja razmerja med strankama, kar vse vpliva na pogodbeno ceno, ki je bila dogovorjena v dolgotrajnih pogajanjih, in predstavlja konkurenčno prednost družbe. Družba izrecno ni želela finančno ovrednotiti škode, ki bi ji nastala z razkritjem, ker že podatke, na podlagi katerih bi podala oceno, smatra za svojo poslovno skrivnost, ki bi jo bila pripravljena razkriti Pooblaščencu, ne pa tudi strankam tega postopka.

Darjan Petrič s.p. je v svojem odgovoru z dne 2. 9. 2014 navedel, da stranske udeležbe ne priglaša in razkritju zahtevane pogodbe ne nasprotuje, ker razkritje zanj ne predstavlja nobenega tveganja poslovne škode.

Zolfo Cooper in Quartz+Co se v postavljenem roku, kljub pravilno vročenemu pozivu, nanj nista odzvala.

Pritožba je delno utemeljena.

Pooblaščenec je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo in kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilka izpodbija in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Prosilka izpodbija odločbo organa z dne 27. 2. 2014 le v delu, ki se nanaša na zavrnitev njene zahteve za dostop do pogodb, ki jih je organ sklenil z zunanjimi svetovalci, in aneksov k tem pogodbam, zato je Pooblaščenec v tem postopku izpodbijano odločbo organa preizkusil le v tem delu.

Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da je organ nedvomno zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ, ker je oseba javnega prava, do česar pa se organ na prvi stopnji niti ni izrecno opredelil. ZDIJZ v 1. členu določa, da so organi zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Glede na to, da ZDIJZ ne določa kriterijev za opredelitev pojma osebe javnega prava sta teorija in predvsem sodna praksa razvili jasne kriterije, po katerih se presoja, ali je določen subjekt oseba javnega ali zasebnega prava (npr. sodbe Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 638/2008 z dne 20. 5. 2009, št. II U 65/2009 z dne 8. 6. 2011 in št. I Up 1126/2006-2 z dne 12. 9. 2007 ter sodbe Upravnega sodišča RS št. 167/2006-16 z dne 11. 5. 2006, sodba št. I U 1821/2009 z dne 24. 11. 2010 in št. III U 523/2010 z dne 23. 5. 2011). Razvrstitev je odvisna od celote značilnosti in razmerij pravnega subjekta, pri čemer pravnoorganizacijska oblika (npr. delniška družba) še zdaleč ni edini (predvsem pa ne odločujoči) element za presojo. Iz citiranih sodb izhaja, da so temeljni elementi, pomembni za identifikacijo oseb javnega prava: 1. način ustanovitve (javnopravni akt), 2. namen delovanja (zasledovanje javnih ciljev), 3. izvajanje javnih nalog (v javnem interesu), 4. odgovornost za obveznosti (s strani države in državi), 5. prevladujoča vloga države v organih upravljanja (ne le kot delničarke, ampak tudi kot oblastnega organa), 6. narava funkcij oziroma delovanja (javnopravna narava) in 7. način financiranja (javna sredstva).

Organ je bil ustanovljen z javnopravnim aktom, t. j. Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Ur. l. RS, št. 105/12, 63/13 - ZS-K in 23/14 - ZDIJZ-C; v nadaljevanju: ZUKSB) s ciljem izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank zaradi ohranitve stabilnosti finančnega sistema v Republiki Sloveniji na način, da se zagotovi gospodarna uporaba javnih sredstev in povrnitev proračunskih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah in ugotavljanje odgovornosti za nastanek kreditov in naložb, ki se vodijo kot slabitve v bilancah bank, deležnih ukrepov po tem zakonu (3. člen ZUKSB). Za vse obveznosti organa, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti na podlagi tega zakona, subsidiarno odgovarja Republika Slovenija (2. odst. 4. člena ZUKSB). Statut organa sprejme Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva, ki ga pripravi po posvetovanju z Banko Slovenije (5. odst. 4. člena ZUKSB). V skladu z določbo šestega odstavka 4. člena ZUKSB statut vključuje tudi določbe o organizaciji organa, zastopanju, delovanju, kadrih, izbiri predsednika upravnega odbora ter nadomestilu za stroške delovanja organa iz namenskega premoženja Sklada za stabilnost bank (v nadaljevanju: SSB), ki ga organ oblikuje kot namensko premoženje in se uporabi izključno za financiranje ukrepov na podlagi tega zakona ter kritje izgub iz tega naslova (1. odst. 10. člena ZUKSB). Naloge in pristojnosti skupščine organa izvršuje Vlada RS kot edini delničar (7. člen ZUKSB). Štiri od sedmih članov upravnega odbora imenuje in razrešuje Vlada RS na predlog ministrstva, pristojnega za finance in gospodarstvo (1. in 2. odst. 8. člena ZUKSB), o imenovanju preostalih treh članov pa, v skladu s 4. točko 11. člena Statuta organa, odloča skupščina (torej Republika Slovenija, kot edini delničar, katere naloge in pristojnosti prav tako izvršuje Vlada RS). Člani upravnega odbora so zavezanci za prijavo premoženjskega stanja in sprememb tega stanja, skladno z zakonom, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, nadzor v zvezi s tem pa opravlja Komisija za preprečevanje korupcije RS (9. člen ZUKSB). V skladu s 37. členom Statuta upravni odbor imenuje pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto, ki je pristojen za sodelovanje z Informacijskim pooblaščencem (4. alineja). Vlada lahko s podzakonskim aktom po posvetovanju z Banko Slovenije določi smernice delovanja organa (18. odst. 11. člena ZUKSB). Organ je dolžan enkrat letno poročati državnemu zboru o lastnem poslovanju in poslovanju SSB v preteklem letu (15. člen ZUKSB), po koncu koledarskega leta pa pripravi poslovno poročilo, ki ga posreduje ministrstvu, pristojnemu za finance (1. odst. 16. člena ZUKSB). Poslovno poročilo organa je celo priloga predloga zaključnega računa proračuna Republike Slovenije (1. odst. 16. člena ZUKSB). Nadomestila za stroške organa v zvezi z izvajanjem dejavnosti na podlagi ZUKSB se krijejo z nadomestilom iz namenskega premoženja SSB in iz proračuna RS v obsegu, v katerem presegajo nadomestilo iz namenskega premoženja SSB in se da ta presežek razumno obrazložiti (18. člen ZUKSB). Na podlagi 19. člena ZUKSB nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito rabo sredstev organa opravlja Računsko sodišče RS vsako leto.

Vse citirane določbe ZUKSB, ob ustaljeni sodni praksi, jasno povedo, da je organ, ne glede na to, da je organiziran kot delniška družba (četudi (ali zlasti, ker) je njen edini delničar RS), pravna oseba javnega prava. Pri organu je izpolnjenih vseh sedem kriterijev za opredelitev javnopravnega subjekta in zgolj dejstvo, da je država organ ustanovila v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe, nikakor ne more prevladati nad vsemi ostalimi, javnopravnimi, elementi, ki očitno dokazujejo, da je organ pravna oseba javnega prava in s tem zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v celoti, že od ustanovitve organa dalje. Organ ni nič drugačen kot npr. Slovenska odškodninska družba d.d. in Kapitalska družba d.d., ki ju je Vrhovno sodišče RS že »prepoznalo« kot javnopravna subjekta, zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZSIJZ (sodbi št. 1126/2006-2 z dne 12. 9. 2007 (SOD d.d.) in X Ips 638/2008 z dne 20. 5. 2009 (KAD d.d.).

Pooblaščenec je nadalje v pritožbenem postopku ugotovil, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti (7. tč. 2. odst. 237. člena ZUP), saj je organ le pavšalno navedel, da svetovalne pogodbe predstavljajo izjemo poslovne skrivnosti po 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ, ni pa se konkretno opredelil, do posamezne pogodbe in do posameznih navedb stranskih udeležencev, ki naj bi jih pozval v postopek. Iz izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, katere stranske udeležence je organ sploh pritegnil v postopek in kakšne so bile navedbe stranskih udeležencev glede posameznega dokumenta, ki se nanaša na posameznega stranskega udeleženca. Na prvi stopnji so bila zato tudi zmotno ugotovljena dejstva, da vse svetovalne pogodbe, opredeljene v 1. tč. izreka te odločbe, v celoti predstavljajo izjemo poslovne skrivnosti, organ pa tudi sploh ni ugotavljal, ali so morebiti izpolnjeni pogoji za razkritje celotnih ali delov pogodb na podlagi 2. ali 3. odst. 6. člena ZDIJZ in ali je prosilki v skladu s 7. členom ZDIJZ treba omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Organ se je skliceval tudi na to, da je podatke iz pogodb objavil na svoji spletni strani, ni pa tam objavil celotnih pogodb, ki jih je prosilka zahtevala, zato je tudi napačno uporabil določbo 5. odst. 6. člena ZDIJZ.

Zaradi vsega navedenega je Pooblaščenec, na podlagi 1. odst. 251. člena ZUP, postopek glede izpodbijanega dela (t. j. dela, ki se nanaša na svetovalne pogodbe) odločbe organa dopolnil in odpravil omenjene pomanjkljivosti. Pridobil je 25 dokumentov, ki ustrezajo prosilkini zahtevi z dne 23. 1. 2014 za dostop do pogodb z vsemi zunanjimi svetovalci organa z morebitnimi aneksi. Z vpogledom v zahtevane pogodbe in anekse se je prepričal, da se nanašajo na 10 strank z interesom, ki jih je pritegnil v postopek. Na podlagi vpogleda v pogodbe je ugotovil, da je treba zadevo rešiti drugače kot jo je na prvi stopnji rešil organ, zato je na podlagi 2. odst. 251. člena ZUP odločbo organa v izpodbijanem delu odpravil in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.    organ mora z njo razpolagati,
3.    nahajati se mora v materializirani obliki.

Z vsemi 25 dokumenti, ki so našteti v 1. točki izreka te odločbe in jih je zahtevala prosilka, organ nedvomno razpolaga in se nahajajo v papirni (fizični, materializirani) obliki. Glede na to, da gre za pogodbe, ki jih je organ sklepal s poslovnimi subjekti za zagotavljanje storitev svetovanja na različnih področjih njegovega lastnega poslovanja, te pogodbe po naravi stvari sodijo v delovno področje organa, zato so trditve stranskega udeleženca Odvetniške pisarne Jadek & Pensa, da zahtevana pogodba ne predstavlja informacije javnega značaja, povsem neutemeljene. Pogodba, s katero se en subjekt zaveže, da bo drugemu svetoval glede opravljanja njegove dejavnosti, nedvomno sodi v delovno področje obeh strank in ne le tiste, ki bo po pogodbi zagotavljala svetovanje.

ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam na podlagi njihove zahteve (t. i. načelo prostega dostopa po 5. členu ZDIJZ). Iz citiranih pravnih podlag in ustaljene prakse Pooblaščenca, Upravnega in Vrhovnega sodišča RS, izhaja dvoje: 1. v postopku za dostop do informacij javnega značaja poseben pravni interes ni potreben in 2. prosilec je lahko kdorkoli, rezultat odločitve (dovolitev oz. omejitev dostopa do informacij javnega značaja) pa mora biti za vse prosilce enak (v teoriji in praksi t. i. erga omnes učinek). Zato so vse navedbe stranskih udeležencev, ki se nanašajo na dejstvo, da je prosilka novinarka, povsem irelevantne.

Pooblaščenec je v nadaljevanju za vsakega od 25 dokumentov posebej presojal, ali so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme poslovne skrivnosti po 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ, in če so, ali je ne glede na to treba prosilki dovoliti dostop do teh dokumentov na podlagi 3. odst. 6. člena ZDIJZ.

Določba 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US in 82/13; v nadaljevanju: ZGD-1) v 1. odst. 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost (t. i. subjektivni kriterij). Ne glede na to, ali so podatki določeni s sklepi iz prvega odstavka, se v skladu z 2. odst. 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t. i. objektivni kriterij). Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Po izrecni določbi 3. odst. 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam pa je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala.

Ob izkazanem subjektivnem kriteriju poslovne skrivnosti ni potrebe po ugotavljanju, ali je podan tudi objektivni kriterij poslovne skrivnosti, je pa treba preveriti, ali v konkretnem primeru pridejo v poštev določbe 3. odst. 39. člena ZGD-1, po katerem se kot poslovna skrivnost ne morejo označiti tisti podatki, ki so po zakonu javni. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Navedena določba velja tako v primeru subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija.

Ne glede na določbe 1. odst. 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli na podlagi 3. odst. tega člena, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, razen v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

Ne glede na to, da organ ni neposredni proračunski uporabnik, pa iz njegove javnopravne narave in predvsem nalog, za izpolnjevanje katerih je bil ustanovljen z ZUKSB, nedvomno jasno izhaja, da razpolaga z javnimi sredstvi in zato posledično vsaka njegova poraba predstavlja porabo javnih sredstev. Organ je namreč z zakonom ustanovljena sui generis delniška družba, ki izpolnjuje vse elemente javnopravnega subjekta (kot pojasnjeno že zgoraj), dejansko pa njen osnovni kapital in sredstva, s katerimi razpolaga, skoraj v celoti predstavljajo obveznice s poroštvom Republike Slovenije. Namenski prihodki organa, ki se vodijo za SSB, so v skladu z 2. odst. 10. člena ZUKSB:
-    povračila bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu in njihovih lastnikov, v skladu s pogodbo teh bank z organom,
-    prihodki iz naložb SSB,
-    prihodki iz prodaje kapitalskih naložb države v bankah, ki so deležne ukrepov po tem zakonu,
-    premoženje, ki ga organ pridobi v stečajnih postopkih zoper dolžnike bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu,
-    poplačila iz stečajne mase kreditojemalcev bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu,
-    sredstva iz naslova povrnitve škode ali protipravno pridobljene premoženjske koristi, pravnomočno ugotovljene v sodnih postopkih zoper oškodovalce in storilce kaznivih dejanj zoper banke, ki so deležne ukrepov po tem zakonu in
-    drugi viri.

Iz strukture SSB, s katerim gospodari organ in iz katerega si krije tudi stroške za lastno delovanje, jasno izhaja, da organ upravlja javna sredstva. Prav za upravljanje in plemenitenje teh sredstev je bil organ tudi ustanovljen - cilj ustanovitve organa in SSB je namreč izvajanje ukrepov po ZUKSB med drugim na način, da se zagotovi gospodarna raba javnih sredstev, povrnitev proračunskih sredstev in zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah (2. odst. 3. člena ZUKSB). Poleg tega si organ stroške za lastno delovanje podredno (če je sredstev SSB premalo) krije neposredno iz proračuna RS. Pooblaščenec je pri ugotovitvi, da gre za javna sredstva, upošteval še naslednja dejstva:
-    država se za financiranje ukrepov, ki jih izvaja organ, lahko dodatno zadolži in poveča osnovni kapital organa (14. člen ZUKSB);
-    država izdaja poroštva za prevzete obveznosti organa z diskrecijsko pravico RS; poroštva se lahko izdajo za vse ali le del obveznosti organa (1. in 2. odst. 22. člena ZUKSB) oziroma subsidiarno odgovarja za vse obveznosti organa, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti na podlagi ZUKSB (2. odst. 4. člena ZUKSB);
-    poslovno poročilo organa je priloga predloga zaključnega računa proračuna RS (1. odst. 16. člena ZUKSB);
-    nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito rabo sredstev organa opravlja Računsko sodišče RS (19. člen ZUKSB).

Organ, ki sicer izpolnjuje vse kriterije kot naročnik po Zakonu o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 12/13-UPB5 in 19/14; v nadaljevanju: ZJN-1) , je zavezan ravnati po tem zakonu - postopka javnega naročanja mu v skladu z 18. členom ZJN-2 ni treba izvesti le za storitve finančnega svetovanja glede izdaje, prodaje, nakupa ali prenosa lastnih vrednostnih papirjev . A contrario mora organ ZJN-2 uporabiti za naročilo izvajanja ali izvedbe ene ali več storitev, če so izpolnjeni pogoji po tem zakonu. ZJN-2 v 22. členu določa, da mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, štejejo za poslovno skrivnost (1. odstavek); ne glede na to so javni podatki o količini iz specifikacije, ceni na enoto, vrednosti posamezne postavke in skupni vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril (2. odstavek). Celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu je po datumu oddaje naročila javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti, pred tem datumom pa določbe zakona, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja, ne veljajo (6. odst. 22. člena ZJN-2). Prosilka je zahtevala dostop do že sklenjenih pogodb z zunanjimi svetovalci, zato je datum oddaje naročila v zvezi s posamezno pogodbo nedvomno že mimo.

K 1., 2. in 3. alineji 1. tč. izreka

V zvezi s Pogodbo o razvoju in implementaciji komunikacijske strategije z dne 21. 6. 2013, Aneksom št. 1 z dne 10. 9. 2013 k tej pogodbi in Pogodbo o strateškem svetovanju in podpori na področju komuniciranja z dne 10. 10. 2013, vse sklenjene med organom in Sintegra lab d.o.o., se je stranska udeleženka sicer sklicevala na poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, vendar je izpolnjenost tega kriterija utemeljevala s tveganjem za nastanek škode. Pooblaščenec se je z vpogledom v zahtevano pogodbo prepričal, da vsaka od zahtevanih pogodb v I. tč. 4. člena določa »Podatki iz te pogodbe /…/ se štejejo za poslovno skrivnost, razen podatkov, ki v skladu z veljavnimi predpisi štejejo za javne«. V pogodbah je tudi zapisano, da sta stranki glede podrobnejšega načina varovanja zaupnih podatkov sklenili posebno pogodbo o nerazkritju informacij (točka V. 4. člena vsake od pogodb). Subjektivni kriterij je glede obeh pogodb in posledično aneksa izkazan, ker je volja stranskega udeleženca Sintegra lab d.o.o., da pogodba šteje za poslovno skrivnost, jasno in nedvoumno izražena v sami pogodbi. Zato Pooblaščencu škodnega testa ni bilo treba izvajati.

Ne glede na to, da je obstoj poslovne skrivnosti izkazan, pa deli vsake od pogodb in aneksa pomenijo podatke o porabi javnih sredstev in sicer deli o:
-    dogovorjeni ceni oziroma dodatnih plačilih (alineje a., b. in e. V. tč. 3. člena Pogodbe o razvoju in implementaciji komunikacijske strategije z dne 21. 6. 2013 in Pogodbe o strateškem svetovanju in podpori na področju komuniciranja z dne 10. 10. 2013);
-    deli o zagotovitvi delovnih prostorov in sredstev (IV. tč. 3. člena Pogodbe o razvoju in implementaciji komunikacijske strategije z dne 21. 6. 2013 in Pogodbe o strateškem svetovanju in podpori na področju komuniciranja z dne 10. 10. 2013);
-    čas trajanja in veljavnosti pogodbe (I. in II. tč. 6. člena Pogodbe o razvoju in implementaciji komunikacijske strategije z dne 21. 6. 2013 ter I. in II. tč. drugega  6. člena Pogodbe o strateškem svetovanju in podpori na področju komuniciranja z dne 10. 10. 2013, 2. člen Aneksa št. 1 z dne 10. 9. 2013 k prvi pogodbi ter datum podpisa vsakega od treh dokumentov);
-    predmetu pogodbe in storitvah, ki se po njej zagotavljajo (deli točk I. do VI. 2. člena Pogodbe o razvoju in implementaciji komunikacijske strategije z dne 21. 6. 2013 in Pogodbe o strateškem svetovanju in podpori na področju komuniciranja z dne 10. 10. 2013.

K 4., 5. in 6. alineji 1. tč. izreka

Zolfo Cooper ni prijavil stranske udeležbe. Pooblaščenec je zato po uradni dolžnosti pregledal zahtevane tri dokumente (Agreement relating to the provision of consultancy services between Zolfo Cooper and BAMC za obdobje 20. 5. 2013 do 28. 6. 2013 s 3 prilogami, Addendum agreement relating to the provision of consultancy services between Zolfo Cooper and BAMC z dne 3. 12. 2013 in Amendment to the addendum agreement relating to the provision of consultancy services between Zolfo Cooper and BAMC z dne 19. 12. 2013) in ugotovil, da v zvezi z njimi niso izpolnjeni kriteriji za obstoj izjem od prostega dostopa. Po ustaljeni sodni praksi je poslovni subjekt sam tisti, ki mora skrbeti za varstvo lastnih poslovnih skrivnosti – glede na to, da je bil Zolfo Cooper pravilno pozvan v postopek in se na poziv ni odzval, očitno nima nobenega interesa, da bi nasprotoval razkritju zahtevanih treh dokumentov. Poleg tega na dokumentih ni nobenih oznak, ki bi nakazovale na njihovo zaupnost, niti ne vsebujejo določb o zaupnosti same pogodbe (»agreement«), dodatka (»addendum«) in dopolnila (»amendment«).

K 7. alineji 1. tč. izreka

Stranska udeleženka Odvetniki Šelih & partnerji, o.p., d.o.o. se je sklicevala na izjemo poslovne skrivnosti le glede III. člena zahtevanega dokumenta (»Engagement agreement« med DUTB in Odvetniki Šelih & partnerji, o.p., d.o.o. z dne 17. oz. 13. 6. 2013) in le v delih, ki se nanašajo na urne postavke in dogovorjene popuste. Stranska udeleženka ni zatrjevala obstoja poslovne skrivnosti na podlagi izpolnjenosti subjektivnega kriterija, niti tega ni izkazala. Prav tako je glede zatrjevane poslovne skrivnosti v delih, ki se nanašajo na urne postavke in dogovorjene popuste, zgolj zatrjevala in se sklicevala na to, da razkritje ne bi prispevalo k transparentnosti porabe javnih sredstev, ker so javno objavljeni že podatki o skupnem znesku izplačil, ki jih je prejela stranska udeleženka. Vsekakor tudi skupno izplačilo pogodbenemu partnerju predstavlja podatek o porabi javnih sredstev, kar pa ne pomeni, da pogodbena cena, kot je bila dogovorjena glede na uro porabljenega dela, ne predstavlja podatka o porabi javnih sredstev - ne glede na količino dejansko opravljenih ur, je podatek o tem, koliko je organ pripravljen plačati zunanjemu svetovalcu iz javnih sredstev za njegove storitve na uro opravljenega dela, bistven. Kaže namreč na gospodarnost ali razsipnost organa, ki upravlja javna sredstva. Pogodba gotovo ne bi bila sklenjena, če organ ne bi bil pripravljen plačati zneskov, ki bi mu jih za uro dela zaračunala stranska udeleženka. Na drugi strani pa določbe točke b) in c) III. člena pogodbe o dogovorjenih popustih kažejo na poslovno taktiko stranske udeleženke in ji je glede tega dela pogodbe treba priznati pravico do varstva te konkurenčne prednosti, ki jo ima na trgu, in zavrniti dostop.

K 8. alineji 1. tč. izreka

Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 3. 1. 2011, ki ga je v pritožbenem postopku predložila Stranska udeleženka Odvetniška družba Kavčič, Rogl in Bračun, o.p., d.o.o., določa, da vse pogodbe, ki jih odvetniška družba sklene z naročniki za opravljanje odvetniških storitev, šteje kot svojo poslovno skrivnost. Že s tem, pred sklenitvijo zahtevane pogodbe sprejetim sklepom, je subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjen in torej podana izjema od prostega dostopa po 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ.

Pooblaščenec je upošteval določbo 1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ v povezavi z 2. odst. 22. člena ZJN-2 in ob vpogledu v zahtevano pogodbo ugotovil, da je bila ta sklenjena na podlagi postopka zbiranja ponudb za opravljanje pravnih storitev, da je dne 17. 1. 2014 na sedežu organa potekalo javno odpiranje ponudb in je bila stranska udeleženka izbrana kot eden izmed ponudnikov. Zato mora organ dele pogodb, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev oziroma so izrecno določeni za javne z 2. odst. 22. člena ZJN-2 kljub obstoju poslovne skrivnosti razkriti, in sicer gre za naslednje dele pogodbe:
-    1. člen (uvodne ugotovitve, ki se nanašajo na same okoliščine sklenitve pogodbe);
-    1. odst. 2. člena (storitve, ki jih bo zagotavljala stranska udeleženka);
-    4. in 5. odst. 2. člena in 3. člen (količina, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost).

Ob upoštevanju citiranih pravnih podlag so vse ostale trditve stranske udeleženke pravno irelevantne.

K 9. alineji 1. tč. izreka
ZOdv v 6. členu določa, da mora odvetnik varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka, v 60. členu pa, da Statut Odvetniške zbornice Slovenije določi dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica ter dejanja, ki pomenijo kršitev vestnega opravljanja dela in prakse v odvetniški pisarni. Statut v 1. tč. 77.b člena določa kršitev dolžnosti varovanja poklicne tajnosti za hujšo odvetnikovo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica. V 51. členu Odvetniške poklicne etike je določeno, da mora odvetnik varovati kot tajnost, kar mu je stranka zaupala ali kar je kot zaupno zanjo zvedel (tudi sam mora vestno oceniti, kaj stranka želi varovati kot tajno; dolžnost varovanja poklicne tajnosti velja tudi za vsebino odvetnikovega spisa in to tudi po prenehanju zastopanja in pri uničenju arhiva končanih zadev); v 52. členu pa je določeno, da varovanje poklicne tajnosti zavezuje odvetnika, da odkloni podatke o tem, ali je nekomu nudil pravno pomoč. Vse citirane določbe, na katere se je sklicevala stranska udeleženka Odvetniška pisarna Jadek & Pensa d.n.o. – o.p., se nanašajo na razkrivanje podatkov s strani odvetnika samega in ne s strani njegove stranke. V konkretnem primeru je organ v zvezi z zahtevano pogodbo sicer res odvetnikova stranka, vendar pa v tem postopku nastopa kot organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja – zato se določbe, na katere se sklicuje stranska udeleženka, na razkritje s strani organa ne morejo nanašati. Določbe nalagajo odvetniku, da ne sme razkriti podatkov o stranki – to pa ne pomeni, da hkrati ovirajo stranko samo, da bi razkrila te iste podatke oziroma dokumente. Glede razkritja podatka o samem dejstvu, da (je) stranska udeleženka organu nudi(la) pravno pomoč, pa sta se stranki v 7.2. členu zahtevane Pogodbe o opravljanju odvetniških storitev med DUTB in Odvetniško pisarno Jadek & Pensa d.n.o. – o.p. z dne 28. 1. 2014 dogovorili, da stranska udeleženka lahko v seznam svojih referenc vključi kratek opis poslov ali zadev, pri katerih je opravljala storitve za organ.
V skladu z 8. členom ZOdv, na katerega se sklicuje stranska udeleženka, je preiskava odvetniške pisarne dovoljena samo na podlagi odredbe pristojnega sodišča in to samo glede spisov in predmetov, ki so izrecno navedeni v odredbi o preiskavi. Pri preiskavi ne sme biti prizadeta tajnost drugih listin in predmetov. Citirana določba je za konkreten primer povsem irelevantna, ker se predmetni postopek v nobeni fazi ni nanašal na preiskavo odvetniške pisarne, zato tudi odredba sodišča, za pridobitev zahtevane pogodbe ni bila potrebna, niti sodišče v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na drugi stopnji nima nobenih pristojnosti (drugostopni organ je Pooblaščenec, pristojnost Upravnega sodišča RS pa je podana šele z vložitvijo tožbe zoper odločbo Pooblaščenca v upravnem sporu). Pooblaščenec je stransko udeleženko (odvetniško pisarno) pozval v postopek, ker se pogodba, ki je predmet zahteve za dostop do informacij javnega značaja, nanaša (tudi) nanjo – zahtevano pogodbo pa je na podlagi 2. odst. 245. člena ZUP in 1. odst. 10. člena ZInfP v pritožbenem postopku pridobil neposredno od organa, ki je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v skladu s 1. členom ZDIJZ.
Stranska udeleženka je obstoj poslovne skrivnosti utemeljevala le po objektivnem kriteriju, in sicer z navedbo, da bi razkritje strukture cen razkrilo način kalkulacije cen in organizacijo poslovanja odvetniške pisarne, kar je del njenega 'know-howa' oziroma pomeni njeno konkurenčno zmogljivost. Pooblaščenec se je z vpogledom v zahtevano pogodbo prepričal, da ta ne vsebuje nobenih podatkov, ki bi kakorkoli nakazovali na način kalkulacije cen ali organizacijo poslovanja stranke, oziroma bi pomenili aktualne (t. i. strateške) informacije, kot je to zatrjevala stranska udeleženka. Zahtevana pogodba vsebuje le osnovne določbe o storitvah, ki jih bo stranska udeleženka zagotavljala organu, pogodbeni ceni, rokih in pogojih plačila, obveznostih organa v zvezi s storitvami, protikorupcijsko klavzulo in klasične določbe o poslovni skrivnosti, konfliktu interesov in načinu komuniciranja med strankama pogodbe. Pogodba torej v nobenem delu ne vsebuje podatkov, za katere bi bilo očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (2. odst. 39. člena ZGD-1). Poleg tega je bila sklenjena po izvedenem postopku zbiranja ponudb za opravljanje pravnih storitev, ki ga je izvedel organ in v okviru katerega je stranska udeleženka oddala svojo ponudbo, dne 17. 1. 2014 pa je na sedežu organa potekalo javno odpiranje ponudb (1. člen pogodbe).
Določba 1. odst. 6. člena ZPOmK, na katero se sklicuje stranska udeleženka, določa, da so prepovedani in nični sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja podjetij (v nadaljnjem besedilu: sporazumi), katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije. Sklicevanje na citirano določbo je povsem irelevantno v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja – razkritje določenega podatka javnosti o stranski udeleženki, ki ga na podlagi ZDIJZ izvrši organ zavezanec po tem zakonu, namreč že po naravi stvari nikakor ne more pomeniti sporazuma ali usklajenega ravnanja stranske udeleženke same, kaj šele, da bi izpolnjevalo vse kriterije v smislu ZPOmK ali člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Evropska komisija je v svojih Smernicah, na katere se sklicuje stranska udeleženka, celo zapisala, da tudi kadar družba sama »poda enostransko verodostojno javno objavo, na primer v časopisu, to na splošno ne pomeni usklajenega ravnanja v smislu člena 101(1)« . Poleg tega Komisija v smernicah ugotavlja, da je na splošno malo verjetno, da bi izmenjave dejansko javnih informacij predstavljale kršitev člena 101, pri čemer za dejansko javne informacije smatra tiste, glede katerih pridobivanje za stranke in družbe, ki niso povezane s sistemom izmenjave, ni dražje kakor za družbe, ki si informacije izmenjujejo , kar nedvomno velja za informacij javnega značaja oziroma dostop do njih (glej 1. in 5. člen ZDIJZ in obrazložitev te odločbe na 7. strani). Glede javno dostopnih podatkov (na primer podatkov, ki jih objavljajo upravni organi), pa Komisija izrecno ugotavlja, da lahko dodatna izmenjava informacij med konkurenti povzroči omejevalne učinke na konkurenco, če še naprej zmanjšuje strateško negotovost na trgu  – torej, javna dostopnost podatkov po mnenju Komisije ne povzroča omejevalnih učinkov na konkurenco sama po sebi, ampak šele, če pride do dodatne izmenjave informacij med konkurenti in to še naprej zmanjšuje strateško negotovost na trgu. 

V skladu z navedenim so vse trditve stranske udeleženke Jadek & Pensa d.n.o. – o.p., povsem neutemeljene. 

K 10. alineji 1. tč. izreka

Stranski udeleženec Pedersen in partnerji d.o.o. je kot poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju v zahtevanem dokumentu »Proposal for the recruitment of 8-9 Management positions for BAMC, May 2013« označil v 1. poglavju na strani 4 besedilo od vključno tretjega odstavka do konca tega poglavja (ki se nadaljuje na strani 5) ter celotna poglavja 2 do vključno 4 ter 7 do vključno 9.

Pooblaščenec se je z vpogledom v zahtevani dokument prepričal, da označeni podatki iz 1. poglavja v celoti predstavljajo podatke, ki so povzeti po ZUKSB ali podzakonskih aktih, oziroma se sploh ne nanašajo na stranskega udeleženca, ampak na organ (podatki o pričakovanem številu zaposlitev in iskanje, katerih vodstvenih kadrov organ naroča stranskemu udeležencu), zato nikakor ne morejo pomeniti poslovne skrivnosti stranskega udeleženca. V 2. poglavju so navedeni profili, ki jih je za iskane vodstvene kadre identificiral organ, morda tudi skupaj s stranskim udeležencem, kar pa niti ni relevantno, saj gre za podatke, ki se nanašajo na organ in ne na stranskega udeleženca – gre le za naročilo, kakšne karakteristike morajo iskani kadri izpolnjevati (nekatere izhajajo celo iz ZUKSB, druge pa je očitno navedel organ sam).

V poglavjih 3, 4 in 9 so navedeni izključno podatki, ki se nanašajo na način dela stranskega udeleženca, njegove konkretne strategije in tehnike iskanja vodstvenih kadrov ter zahteve, ki jih ima stranski udeleženec v zvezi s tem do organa (posredovanje podatkov, sodelovanje pri izbiri kandidatov). Z razkritjem teh podatkov bi stranskemu udeležencu očitno nastala občutna škoda, ker bi te strategije in tehnike, lahko prevzeli njegovi konkurenti in mu s posnemanjem njegovega načina dela prevzeli tržni delež ali ga celo izrinili s slovenskega trga. V teh delih je Pooblaščenec stranskemu udeležencu priznal pravico do varstva poslovne skrivnosti na podlagi 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ, pritožbo prosilke pa v teh delih zavrnil.

Glede na to, da je organ pravna oseba javnega prava tako v smislu ZDIJZ kot ZJN-2, je Pooblaščenec obstoj objektivnega kriterija poslovne skrivnosti stranskega udeleženca presojal predvsem v smislu 2. odst. 22. člena ZJN-2, ne glede na to, da stranskega udeleženca organ ni izbral v postopku oddaje javnega naročila, čeprav bi tak postopek za naročilo iskanja vodstvenih kadrov moral izvesti. Poleg tega dogovorjena cena pomeni porabo javnih sredstev, ki jo je treba ne glede na obstoj poslovne skrivnosti, v skladu s 1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ vseeno razkriti. Upoštevaje citirane pravne podlage Pooblaščenec stranskemu udeležencu ni mogel priznati varstva poslovne skrivnosti v zvezi s celotnim 7. poglavjem pogodbe, ampak le glede naslednjih delov tega poglavja:
-    od vključno prve besede do odebeljene besede »Fee:«;
-    od odebeljene besede »Discounts« do odebljene besede »Payment«;
-    od besedila »Value added tax is not included in the above amounts and will be charged separately where applicable.« do konca tega poglavja.
V delih 7. poglavja iz 1. in 2. alineje, so namreč navedeni pogoji poslovanja oziroma strukturiranja cene stranskega udeleženca, njihovo razkritje pa bi stranskemu udeležencu odvzelo možnosti pogajanj. V delih 7. poglavja iz zgornje 3. alineje pa so navedena načela oziroma tehnike ali strategije poslovanja stranskega udeleženca, ki bi jih ob razkritju lahko prevzeli njegovi konkurenti in mu prevzeli tržni delež. Enaka argumentacija velja za 9. poglavje dokumenta, glede katerega je objektivni kriterij poslovne skrivnosti prav tako izpolnjen.

Pogodba v 8. poglavju vsebuje le standardne protikorupcijske klavzule, katerih razkritje nedvomno ne more povzročiti stranskemu udeležencu nikakršne škode, zato je pritožba prosilke v tem delu utemeljena.

K 11. alineji 1. tč. izreka

Sklicevanje stranskega udeleženca HSBC na zakonodajo Francoske republike glede razkrivanja podatkov tujim državnim organom je povsem irelevantno, ker v predmetnem postopku od stranskega udeleženca nihče ni zahteval nikakršnega razkritja podatkov – razkritje dokumentov je prosilka zahtevala od organa, Pooblaščenec pa v pritožbenem postopku prav tako odloča le o obveznosti razkritja dokumentov s strani organa in po pravu Republike Slovenije.

Dopis HSBC z dne 27. 11. 2013, naslovljen na DUTB z naslovom »Welcome to your Markets in Financial Instruments Directive (»MiFID«) Documentation Pack«, je jasno označen z oznako »restricted« , kar pomeni, da je dostop do dokumenta omejen nepooblaščenim osebam in je torej subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjen. Pooblaščenec se je z vpogledom v ta dokument prepričal, da v njem ni nobenih podatkov, ki bi jih bilo kljub temu treba razkriti na podlagi 3. odst. 6. člena ZDIJZ, ker gre za splošne podatke, ki se nanašajo izključno na storitve, ki jih ponuja stranski udeleženec, brez kakršnihkoli podatkov o morebitni ceni oziroma podatkov, ki se kakorkoli nanašajo na porabo javnih sredstev.

Dopis DUTB z dne 17. 12. 2013, naslovljen na HSBC France, pa ni označen na samem dokumentu, niti stranski udeleženec ni izkazal, da je ta dokument kakorkoli opredelil kot svojo poslovno skrivnost (skliceval se je le na poslovno skrivnost organa, kot svoje stranke). Po ustaljeni praksi Pooblaščenca (na primer odločbi Pooblaščenca št. 090-10/2014/6, z dne 5. 3. 2014, in št. 090-28/2011/17, z dne 4. 9. 2013) in Upravnega sodišča RS (na primer sodbi opr. št. U 32/2008-25, z dne 8. 10. 2008, in opr. št. U 284/2008-35, z dne 27. 5. 2009) je dokazno breme za izpolnjenost subjektivnega ali objektivnega kriterija na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Obstoja poslovne skrivnosti v zvezi z dopisom DUTB z dne 17. 12. 2013, naslovljen na HSBC France, stranski udeleženec niti organ nista z ničimer izkazala, ampak sta ga le zatrjevala. Zato je Pooblaščenec odločil, da mora organ prosilki razkriti celoten dopis, kot to izhaja iz 11. al. 1. tč. izreka te odločbe.

K 12., 13. in 14. alineji 1. tč. izreka

Zahtevani trije dokumenti (dve svetovalni pogodbi in dodatek k drugi) ne predstavljajo poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, ker niso označeni z nikakršno oznako zaupnosti niti ne vsebujejo določb, ki bi samo pogodbo določale za poslovno skrivnost. Poleg tega stranski udeleženec Hansahandelshaus GmbH tudi ni izkazal izpolnjenosti objektivnega kriterija poslovne skrivnosti, njegove trditve o vsebini pogodbe pa so pavšalne in netočne. Nedvomno so za opravljanje storitev, ki sta jih z zahtevanimi dokumenti dogovorila organ in stranski udeleženec, potrebne izkušnje in posebna znanja, vendar z razkritjem dokumentov teh znanj in izkušenj ni mogoče ogroziti. V samih dokumentih namreč niso navedene nobene posebne strategije, tehnike, ali specifični modeli poslovanja stranskega udeleženca, ampak so le dogovorjene in specificirane storitve, ki jih bo opravljal za organ. Dokumenti vsebujejo tudi povsem splošne določbe o odgovornosti, veljavnosti in trajanju pogodbe, standardno protikorupcijsko klavzulo ter podatke o količini in ceni na enoto (mesec), ki so javni že na podlagi izrecne določbe 2. odst. 22. člena ZJN-2, pomenijo pa tudi porabo javnih sredstev s strani organa (1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ).

Glede na to, da je organ pravna oseba javnega prava v smislu ZJN-2, je Pooblaščenec obstoj objektivnega kriterija poslovne skrivnosti stranskega udeleženca presojal tudi po namenu in vsebini tega zakona, ne glede na to, da organ stranskega udeleženca ni izbral v postopku oddaje javnega naročila, čeprav bi tak postopek moral izvesti za naročilo svetovanja pri vzpostavitvi organizacijske strukture organa in delovnih procesov, osnovni oceni kvalitete terjatev in pripravah na prevzem slabih terjatev. Vse navedbe organa o slabšem pogajalskem izhodišču in izpadu dohodka so tako povsem irelevantne.

K 15. alineji 1. tč. izreka

Darjan Petrič s.p. je v svojem odgovoru z dne 2. 9. 2014 navedel, da stanske udeležbe ne priglaša in razkritju zahtevane pogodbe ne nasprotuje, ker razkritje zanj ne predstavlja nobenega tveganja poslovne škode. Pooblaščenec je zato z vpogledom v zahtevano Pogodbo o izvajanju svetovanja na področju informacijske tehnologije med DUTB in Darjanom Petričem s.p. z dne 3. 2. 2014 po uradni dolžnosti presojal, ali pogodba vsebuje kakšne druge izjeme od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena ZDIJZ, in ugotovil, da jih ne, zato je organu naložil posredovanje pogodbe v celoti, kot to izhaja iz 15. al. 1. tč izreka te odločbe.

K 16. do vključno 24. alineji 1. tč izreka

Quartz-Co ni prijavil stranske udeležbe. Pooblaščenec je zato pregledal zahtevanih devet dokumentov (Agreement between the BAMC and Quartz+co Regarding phase 1 z LoP; Agreement on provision of services (BAMC in Quartz+Co) z dne 8. 4. 2013; Agreement on provision of services (BAMC in Quartz+Co) z dne 20. 5. 2013 s prilogo; Letter of proposal - Project – Bank Asset Management company – Phase 2 (Quartz+Co); Letter of proposal - Project – Bank asset Management company – financial advise and overall project management (Quartz+Co); Letter of proposal - Project – Bank Asset Management company – financial advise and overall project management – continuation (Quartz+Co); Letter of proposal – Asset transfer preparation – continuation project (Quartz+Co); Letter of proposal – Asset transfer Management and implementation (Quartz+Co); Engagement letter – Case Restructuring and Asset transfer Management (Quartz+Co) in po uradni dolžnosti ugotovil, da v zvezi z njimi niso izpolnjeni kriteriji za obstoj izjem od prostega dostopa. Po ustaljeni sodni praksi je poslovni subjekt sam tisti, ki mora skrbeti za varstvo lastnih poslovnih skrivnosti – glede na to, da je bil Quartz+Co pravilno pozvan v postopek in se na poziv ni odzval, očitno nima nobenega interesa, da bi nasprotoval razkritju zahtevanih treh dokumentov. Poleg tega na dokumentih ni nobenih oznak, ki bi kazale na njihovo zaupnost, pogodbene klavzule o zaupnosti pa se ne nanašajo na same pogodbe, ampak le na podatke, ki si jih stranki druga o drugi izmenjata oziroma jih druga o drugi izvesta na podlagi pogodbe oziroma v zvezi z njo.

Druge izjeme od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena ZDIJZ

Pooblaščenec se je z vpogledom v vsakega od zahtevanih dokumentov prepričal, da v zvezi z njimi ne obstajajo nobene druge izjeme od prostega dostopa iz 1. odst. 6. člena ZDIJZ, ki jih stranski udeleženci niso zatrjevali, vendar mora Pooblaščenec na njih paziti po uradni dolžnosti. Nekateri od zahtevanih dokumentov sicer vsebujejo osebne podatke posameznikov (imena in priimke zakonitih zastopnikov organa in stranskih  udeležencev ter imena, priimke, pozicije, izobrazbo in reference zaposlenih pri stranskih udeležencih), vendar njihovo razkritje ne pomeni kršitve varstva osebnih podatkov (3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ). Ti osebni podatki (zakoniti zastopniki) so namreč javni na podlagi zakona (ZGD-1) oziroma je treba upoštevati 5. tč. 13. člena ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo, če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe (zaposleni). Ta določba se sicer res nanaša na občutljive osebne podatke, vendar še toliko bolj velja za osebne podatke, ki se ne smatrajo za občutljive po definiciji 19. tč. 6. člena ZVOP-1. Vsa imena, priimki, pozicije, izobrazba in reference posameznih zaposlenih so javno objavljeni na spletnih straneh posameznega stranskega udeleženca, zato ne štejejo za izjemo varstva osebnih podatkov po 3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ.

Zahtevane informacije javnega značaja ne vsebujejo drugih izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena ZDIJZ.

Test interesa javnosti

Prosilka se je na prevladujoč javni interes zgolj pavšalno sklicevala, ni pa ga z ničimer utemeljevala, kaj šele da bi ga izkazala. Glede tistih delov dokumentov, ki jih mora organ v skladu s 1. tč izreka te odločbe prekriti, javni interes na razkritju ne prevlada nad (javnim in zasebnim) interesom stranskih udeležencev na varstvu poslovne skrivnosti. Z razkritjem delov dokumentov, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev in je Pooblaščenec odločil, da jih mora organ razkriti, je namreč javnemu interesu že v zadostni meri zadoščeno.

Delni dostop

Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 1. odst. 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). V skladu s 1. tč. 1. odst. 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju: Uredba) se šteje, da je informacije mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je na kopiji mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki.

Vse podatke iz zahtevanih dokumentov, glede katerih je Pooblaščenec ugotovil obstoj izjeme poslovne skrivnosti je mogoče s prekritjem iz dokumentov enostavno izločiti in prosilko seznaniti s preostalimi deli dokumentov, ne da bi to ogrozilo zaupnost poslovnih skrivnosti, zato je Pooblaščenec na podlagi 7. člena ZDIJZ in Uredbe odločil, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

Sklepno

Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti (7. tč. 2. odst. 237. člena ZUP), da je bilo na prvi stopnji zmotno ugotovljeno, da vsi zahtevani dokumenti v celoti predstavljajo izjemo poslovne skrivnosti ter da je bila določba 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ napačno uporabljena, določba 7. člena ZDIJZ pa sploh ni bila uporabljena, vendar bi morala biti. Pooblaščenec je zato na podlagi 1. odst. 251. člena ZUP dopolnil postopek glede izpodbijanega dela odločbe organa (t. j. dela, ki se nanaša na svetovalne pogodbe) in na podlagi dopolnjenega postopka ugotovil, da je treba zadevo delno rešiti drugače kot jo je na prvi stopnji rešil organ. Zato je na podlagi 2. odst. 251. člena ZUP odločbo organa v izpodbijanih delih, kjer je bilo zadevo rešiti drugače, odpravil in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V preostalih delih (to je v delih, kjer je ugotovil obstoj izjeme poslovne skrivnosti) je pritožbo prosilke zavrnil na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe. V delih, ki jih prosilka s pritožbo ni izpodbijala, je odločba organa postala dokončna in pravnomočna.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.



Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila    :                                      
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,                   
svetovalka pooblaščenca                           

Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka