Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 22.12.2005
Naslov: Sovdat Petra, novinarka Financ zoper Kapitalsko družbo d.d.
Številka: 021-90/2005
Kategorija: Ali je organ zavezanec?, Poslovna skrivnost
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


Datum: 22. 12. 2005
Številka: 021-90/2005

Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena ter 2. odstavka 21. člena in 4. odstavka 24. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/2005, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 2. odstavka 247. člena in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/00, 73/04, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Petre Sovdat, novinarke Časnika Finance d.o.o., Slovenska cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), z dne 4.10.2005, zoper molk Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d., Dunajska 119, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo

ODLOČBO:


Pritožbi se ugodi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.
Organ je dolžan zahtevo in predlog odločitve v 15 delovnih dneh predložiti v odločanje Vladi Republike Slovenije.
Vlada Republike Slovenije je dolžna o zahtevi odločiti v 15 delovnih dneh od prejema predloga odločitve iz 2. odstavka izreka.

OBRAZLOŽITEV:


Prosilka je s svojo zahtevo z dne 16.9.2005 od organa zahtevala pogodbo o prodaji deleža organa družbi Mercator d.d. v pisni obliki. V zahtevi je navedla, da je organ organiziran kot delniška družba, katere edini ustanovitelj in lastnik je Republika Slovenija, zato določila ZDIJZ veljajo tudi zanj.

Organ je z dopisom brez številke z dne 12.10.2005 prosilki najprej pojasnil, da ji celotne pogodbe ne more izročiti, saj je pogodba v skladu z internimi akti in določili  Zakona o gospodarskih družbah, Uradni list RS št. 15/2005; ZGD-UPB1, v nadaljevanju ZGD), označena za poslovno skrivnost. Ne glede na navedeno pa je organ prosilki v zvezi z obravnavanim pravnim poslom sporočil bistvene elemente pogodbe, ki so tudi že bili razkriti s strani kupca, torej družbe Istrabenz, d.d., Koper in to dne 20.9.2005 na spletnem portalu Seonet Ljubljanske borze d.d. in so tako postali dostopni javnosti. Razkritje je bilo opravljeno na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze d.d. in Zakona o trgu vrednostnih papirjev. Organ je v nadaljevanju podal bistvene elemente pogodbe. Organ je z družbo Istrabenz d.d. sklenil pogodbo o prodaji 492.268 delnic Poslovnega sistema Mercator, d.d. Pogodba ureja tudi možnost odkupa delnic, ki jih bo v dokapitalizaciji vplačal organ. Odkupna cena na delnico, pridobljeno iz naslova dokapitalizacije, je 38.000,00 SIT in se povečuje linearno za 5 % letno od dneva podpisa pogodbe do dneva plačila kupnine. Plačilo bo izvedeno v štirih obrokih: 14.9.2006, 20.9.2007, 18.9.2008 in 17.9.2009. Kupnina se poveča za znesek obresti 6-mesečnega EURIBOR plus 0,7-odstotne točke za obdobje do dokončne poravnave kupnine in se revalorizira z rastjo srednjega tečaja Banke Slovenije za EUR, zmanjšano za prejete dividende s strani prodajalca. Pogodba kupcu omogoča, da kupnino oziroma posamezen obrok kupnine plača pred dospelostjo. Prenos upravljavskih pravic in prepis delnic se opravi sočasno s plačilom posameznega obroka kupnine v sorazmernem delu, s tem da si prodajalec za zavarovanje celotnega plačila kupnine pridrži eno šestnajstino količine vseh delnic, ki so predmet te pogodbe. Pridržane delnice se preknjižijo na račun kupca ob plačilu zadnje četrtine celotne kupnine iz pogodbe. Na delnicah, katerih imetnik postane kupec, ima prodajalec predkupno pravico do 17.9.2009. V primeru zamude pri plačilu kupnine lahko prodajalec odstopi od pogodbe ter s tem pridobi pravico do odkupa že plačanih in prenesenih delnic. V primeru sprejema prevzemne ponudbe s strani kupca do 31.12.2006 po višji ceni, je kupec dolžan prodajalcu plačati razliko. Enako velja v primeru morebitne uspešne javne prevzemne ponudbe s strani kupca. Glede na navedeno organ ocenjuje, da glede razkritja preostale vsebine pogodbe ni podan javni interes, ki bi prevladal nad obveznostjo varovanja poslovne skrivnosti.

Dne 18.10.2005 je Pooblaščenec prejel prosilkino pritožbo zaradi molka organa, z dne 14.10.2005. V pritožbi je pojasnila, da je 16.9.2005 kot novinarka Časnika Finance na organ naslovila zahtevo za vpogled v pogodbo o prodaji njegovega 15,34  odstotnega deleža v družbi Mercator d.d. kupcu Istrabenz d.d. Navedla je, da je organ organiziran kot delniška družba, katere edini ustanovitelj in lastnik je Republika Slovenija, zato določila ZDIJZ veljajo tudi zanj. Od organa je dne 13.10.2005  prejela zgolj odgovor (zgoraj navedeni dopis, op. Pooblaščenca), v katerem organ zatrjuje, da za razkritje zahtevane pogodbe ni podan javni interes.

Pooblaščenec je z dopisom št. 021-79/2005/5 z dne 20.10.2005 organ obvestil o prejemu pritožbe, ki jo je smiselno šteti za pritožbo zaradi molka organa. Organ postopka ni speljal v skladu z določili ZDIJZ, zato gre za napako v postopku. Zgolj pisne obrazložitve (odgovor organa z dne 12.10.2005) prosilcem po določilih ZDIJZ ne zadostujejo, pač pa je potrebno odločati z vidika pridobitve ali zavrnitve določenega dokumenta. Prosilci imajo po določilu 5. člena ZDIJZ pravico zahtevati vpogled v dokument ali pa zahtevati prepis, fotokopijo ali elektronski zapis dokumenta. Organ pa ima pravico in dolžnost presojati o izjemah pri dostopu, ki so navedene v 6. členu ZDIJZ in izdati odločbo v skladu z določili ZUP, pri čemer mora odločba po določilu 210. člena ZUP vsebovati tudi vse bistvene dele. Iz pritožbe in odgovora organa izhaja, da je prosilka na organ naslovila zahtevo po vpogledu v pogodbo o prodaji njegovega 15,34 odstotnega deleža v družbi Mercator d.d. družbi Istrabenz d.d. Ker organ v svojem odgovoru z dne 12.10.2005 pojasnjuje, da glede razkritja celotne pogodbe ni podan javni interes, je Pooblaščenec organ opozoril, da lahko o prevladujočem javnem interesu po določilu 21. člena ZDIJZ odloča zgolj Vlada RS, če je zavezan organ javne uprave, državnega tožilstva ali državnega pravobranilstva, oseba javnega prava, katere ustanovitelj je država, nosilec javnih pooblastil ali izvajalec javne službe na državni ravni. Ker organ v zakonskem roku 20-tih delovnih dni o zahtevi ni procesno pravilno odločil, je Pooblaščenec po določilu 1. odstavka 255. člena ZUP organ pozval, da zahtevo po določilu 21. člena ZDIJZ nemudoma odstopi v reševanje pristojnemu organu in o tem obvesti Pooblaščenca, pristojni organ pa mora po določilu 4. odstavka 24. člena ZDIJZ o zahtevi odločiti v roku 15 delovnih dni.

Organ je z dopisom brez številke, z dne 2.11.2005, Pooblaščencu podal odgovor na dopis iz prejšnjega odstavka. Organ je navedel, da je po določilu 3. odstavka 1. člena ZDIJZ Ministrstvo za javno upravo (v nadaljevanju MJU) pristojno, da na podlagi podatkov iz Poslovnega registra Republike Slovenije na svetovnem spletu objavlja in osvežuje informativni katalog organov, ki so zavezani po določilih ZDIJZ. Katalog organov zavezancev po ZDIJZ, ki ga je MJU objavilo dne 18.11.2005 na svoji spletni strani, je bil organ uvrščen kot zavezanec po 1. odstavku 1. člena ZDIJZ in sicer v kategorijo 65 Drugo (11) pod zaporedno številko 65-9. ZDIJZ določa zavezance v 1. odstavku 1. člena, kjer so našteti državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Organ ocenjuje, da ne sodi v krog zavezancev iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, zato je skladno z objavljenimi navodili iz Kataloga organov zavezancev po ZDIJZ (v nadaljevanju katalog) pri MJU že sprožil postopek, da se organ izpiše iz kataloga. Glede na navedeno, organ tudi ni obravnaval zahteve prosilke po postopku, ki ga določa ZDIJZ, pač pa je njeno zahtevo obravnaval v skladu s svojimi notranjimi pravili, ki se nanašajo na posredovanje podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost družbe in je njeni zahtevi delno ugodil ter ji sporočil tiste elemente pogodbe, ki niso več predstavljali poslovne skrivnosti družbe. V kolikor pa se bo tekom postopka izbrisa iz kataloga pokazalo, da organ je zavezanec po ZDIJZ, bo organ zahtevo prosilke obravnaval po določilih ZDIJZ in bo skladno s 3. alinejo 2. odstavka 21. člena ZDIJZ presojal, ali je podan prevladujoč javni interes, da organ podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, prosilki posreduje. Organ mora pri svojem poslovanju ravnati odgovorno in tudi skladno z obveznostmi iz ZGD, ki so kogentne narave, in poslovno skrivnost obravnavati kot tajno, da mu ne bi nastala večja premoženjska škoda. Prav iz tega razloga se je organ odločil, da dokler njegov status po določilih ZDIJZ ni dokončno razjasnjen (ali je zavezan postopati po ZDIJZ), svoje poslovne skrivnosti ne razkrije, saj bi mu z razkritjem lahko nastala večja škoda, kot pa v primeru, da teh podatkov ne razkrije.

Organ je v prilogi k dopisu iz prejšnjega odstavka Pooblaščencu poslal tudi na MJU naslovljeno zahtevo oziroma predlog za izpis organa iz kataloga organov zavezancev po ZDIJZ, z dne 2.11.2005. Organ v predlogu pojasnjuje, da ni zavezanec po 1. odstavku 1. člena ZDIJZ, saj je v celoti pravna oseba zasebnega prava in ni niti nosilec javnih pooblastil, niti izvajalec javnih služb. Organ navedeno utemeljuje s pojasnjevanjem svojega pravnega položaja. Organ je bil ustanovljen na podlagi 243. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) kot pravna oseba za opravljanje dejavnosti upravljanja in razpolaganja z vrednostnimi papirji in drugimi sredstvi, pridobljenimi v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij, upravljanje Prvega pokojninskega sklada v skladu z zakonom, ki ureja Prvi pokojninski sklad, upravljanje sklada obveznega dodatnega zavarovanja in upravljanja vzajemnih pokojninskih skladov v skladu z ZPIZ-1. ZPIZ-1 določa tudi, da je organ delniška družba, za katero se uporabljajo določbe ZGD o delniških družbah, s čemer ji dodeljuje status pravne osebe zasebnega prava. Kljub jasni statusno- pravni organizacijski obliki (delniška družba) je do sprejema Zakona o javnih skladih (Uradni list RS št. 29/00, v nadaljevanju ZJS) organ deloval pod firmo ''Kapitalski sklad d.d.''. V izogib dvomom, ki bi nastali zaradi tovrstnega poimenovanja, je zakonodajalec iz predloga zakona izrecno izvzel ''Kapitalski sklad'' in ga preimenoval v ''Kapitalsko družbo'' pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. (organ, op. Pooblaščenca) (3. odstavek 60. člena ZJS). Organ kot pravna oseba zasebnega prava deluje na trgu pod pogoji konkurence in se v ta namen financira izključno iz obresti, dividend in drugih prihodkov, ki izvirajo iz naložb in poslovanja organa (1. odstavek 245. člena ZPIZ-1). Organ za opravljanje svoje dejavnosti ne prejema nikakršnih sredstev iz državnega proračuna, torej ni niti neposredni, niti posredni uporabnik proračunskih sredstev. Premoženje, s katerim je bil organ ustanovljen, predstavlja osnovni kapital (družbe) in posledično njeno premoženje. Gre za eno bistvenih prvin, ki opredeljujejo delniško družbo in sicer osamosvojitev osnovnega kapitala, kar pomeni, da je lastnica premoženja, vloženega v družbo, delniška družba sama in ne več delničar. Stvarni vložki (deleži in delnice gospodarskih družb), s katerimi je bil ustanovljen organ, torej niso premoženje Republike Slovenije, ampak premoženje organa. Pri upravljanju dejavnosti upravljanja in razpolaganja z vrednostnimi papirji in drugimi sredstvi nalaga sredstva v skladu s predpisi o naložbah investicijskih skladov, ki se nanašajo na pooblaščene investicijske družbe (245. člen ZPIZ-1), Organ tudi ne postopa v razmerju do svojih zavarovancev oziroma v razmerju do tretjih po določilih ZUP. Organ ni pravna oseba, ki bi jo ustanovila Republika Slovenija, samoupravna lokalna skupnost ali druga oseba iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ z namenom zadovoljevanja potreb v javnem interesu, zaradi česar tudi ne more biti oseba javnega prava. Javni interes je pravni standard, ki ga je potrebno presojati v vsakem primeru posebej. S tega vidika je pomemben namen ustanovitve organa. Ustanovitelj je imel pri ustanavljanju na izbiro statusne oblike pravnih oseb javnega prava, kot tudi statusne oblike pravnih oseb zasebnega prava. Odločil se je za statusno obliko delniške družbe kot oblike pravne osebe zasebnega prava. Ustanovitelj ne more izbirati pravne oblike po svoji prosti izbiri, kadar gre za ustanavljanje pravne osebe zaradi javnega interesa, ampak lahko izbira le med oblikami, ki jih za ta namen predvideva zakon. ZPIZ-1 v delu, ki ureja organ, ne določa, da je organ ustanovljen zaradi zadovoljevanja potreb v javnem interesu, niti tega ne omenja ustanovitveni akt organa. Iz tega sledi, da volja zakonodajalca in ustanovitelja ni bila ustanoviti pravno osebo z namenom zadovoljevanja potreb v javnem interesu. Organ ocenjuje, da takšen namen izhaja tudi iz odločitve, da se firma družbe spremeni in da se družba izrecno izvzame iz ZJS, kot je navedeno zgoraj. Tudi narava dejavnosti organa, ki se odvija na trgu, kaže na nezdružljivost z obveznostmi po ZDIJZ. Tako upravljanje vzajemnih pokojninskih skladov, kot tudi upravljanje s kapitalskimi naložbami, sta tržni dejavnosti. Razkrivanje podatkov, ki se nanašajo na te dejavnosti, bi seveda poslabšalo tržni položaj organa in njegovo konkurenčnost v primerjavi z drugimi tržnimi subjekti. Glede na vse navedeno organ ocenjuje, da ga ni mogoče opredeliti kot osebo javnega prava oziroma kot državni organ, organ lokalnih skupnosti, javno agencijo, javni sklad ali drugo osebo javnega prava, nosilca javnih pooblastil ali izvajalca javnih služb, zato organ ne more biti zavezanec v smislu 1. odstavka 1. člena ZDIJZ.

Pritožba je utemeljena.

I. Organ kot zavezanec za dostop  do informacij javnega značaja
Krog zavezanih organov za dostop do informacij javnega značaja določa 1. člen ZDIJZ. Ker organ zanika status zavezanca, je Pooblaščenec najprej ugotavljal, ali organ je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja.

1.1. Informativni katalog organov zavezancev iz 3. odstavka 1. člena ZDIJZ
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je katalog organov zavezancev za dostop do informacij javnega značaja, ki ga na podlagi 3. odstavka 1. člena ZDIJZ na svetovnem spletu objavi in redno osvežuje MJU na podlagi podatkov iz Poslovnega registra Republike Slovenije, zgolj informativne narave.

Navedeno pomeni, da vpisi v katalog niso konstitutivne narave, zato je tudi predlog organa, da ga MJU izbriše iz kataloga, pravno povsem irelevanten, saj tako kot sam vpis, tudi izbris organa nima nobenih pravnih posledic. Ker je katalog zgolj informativnega značaja, torej nima narave pravnega akta. Organizacija ali druga oseba, ki ni bila uvrščena v katalog, je prav tako zavezanec po zakonu, če sodi v eno od opisanih kategorij. (več Komentar zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s  soavtorji, Inštitut za javno upravo, Ljubljana 2005, str. 66).

Ker navedeni katalog organov nima zavezujoče, temveč (zgolj) informativno naravo, se tudi posamezen organ ne more sklicevati na dejstvo, da v katalogu ni izrecno predviden kot zavezanec. Če gre torej za subjekt iz 1. člena ZDIJZ, je zavezan postopati po določilih ZDIJZ ne glede nato, ali je zajet v katalog ali ne.

1.2. Organ kot pravna oseba javnega prava, ustanovljena z zakonom
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ pravna oseba javnega prava in je zato nedvomno zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Kljub temu, da organ sredstva pridobiva iz različnih virov in da pri njegovem delu in poslovanju ne gre za porabo proračunskih sredstev, iz tega ni mogoče zaključiti, da organ že zaradi tega razloga ni zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po določilih ZDIJZ.

Pooblaščenec v nadaljevanju svojo ugotovitev, da organ nedvomno je zavezanec za dostop do  informacij javnega značaja, zlasti zato, ker je bil z zakonom določen prenos državnega premoženja na organ, opira še na vrsto drugih pravnih predpisov.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) v 243. členu določa, da je organ (sklad, op. Pooblaščenca) pravna oseba, ki je ustanovljena za opravljanje dejavnosti po tem zakonu. Organ je delniška družba, zanj pa se uporabljajo določbe ZGD o delniški družbi, če ni s tem ali drugim zakonom drugače določeno. Edini ustanovitelj organa je Republika Slovenija.

244. člen ZPIZ-1 določa obseg dejavnosti organa in sicer upravljanje in razpolaganje z vrednostnimi papirji in drugimi sredstvi, pridobljenimi v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij, upravljanje Prvega pokojninskega sklada v skladu z zakonom, ki ureja Prvi pokojninski sklad, upravljanje sklada obveznega dodatnega zavarovanja v skladu s tem zakonom ter upravljanje vzajemnih pokojninskih skladov po tem zakonu. Po določilu 245. člena ZPIZ-1 so prihodki organa obresti, dividende in drugi prihodki, ki izvirajo iz naložb ter poslovanja organa.

Iz določila 246. člen ZPIZ-1 pa izhaja, da so z zakonom določeni tudi organi  obravnavane pravne osebe (torej organa, op. Pooblaščenca), njihova številčnost in imenovanje. Organi obravnavane pravne osebe so skupščina, nadzorni svet in uprava, pri čemer skupščino in nadzorni svet imenuje Vlada Republike Slovenije, predsednika in člane uprave pa skupščina.

1.3. Status organa kot pravne osebe javnega prava v pravni teoriji
Zakon (ZPIZ-1) zgolj določa, da je organ (v času ustanovitve še ''sklad'', torej pred preimenovanjem v ''družbo'', op. Pooblaščenca) pravna oseba in sicer delniška družba, ne opredeli pa, za kakšno vrsto pravne osebe gre. Status organa je zato potrebno presojati na podlagi kriterijev, ki so v pravni teoriji odločilni za posamezno vrsto pravne osebe. Te kriterije je razvila pravna doktrina javne uprave in se uporabljajo za presojo, ali gre za osebo javnega ali zasebnega prava.

Pravne osebe zasebnega prava so ustanovljene z zasebnopravnim aktom, to je pogodba, v nekaterih primerih tudi statut, medtem ko je za pravne osebe javnega prava glavni element opredelitve ustanovitveni akt, in sicer zakon ali drug oblastni akt. Pri slednjih so za presojo pomembni še drugi pomožni kriteriji, od izvajanja javnih pooblastil in javnih nalog, obveznega obstoja, vpliva države na upravljane in podobno. Pri tem je potrebno vse kriterije obravnavati kot celoto, saj samo en kriterij ne da popolnega odgovora. Ustanovitveni akt je praviloma odločilen za uvrstitev pravne osebe med javnopravne. V zvezi z ustanovitvenim aktom se pogosto navaja tudi obveznost obstoja, ki praviloma izhaja iz zakona. Ker teorija med opredelilnimi kriteriji navaja tudi izvajanje javnih pooblastil, velja poudariti, da samo izvajanje javnih pooblastil ne more biti odločilni kriterij za umestitev določene pravne osebe med pravne osebe javnega prava, saj lahko javno pooblastilo dobijo tudi pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe (več o tem prof. dr. Verica Trstenjak: Pravne osebe, GV založba, 2003 , str. 100 -110).

Ustanovitev pravne osebe javnega prava ne temelji na načelu zasebne avtonomije, kar je značilno za zasebno pravo. Ustanovitev, kot že navedeno, temelji na posebnem oblastnem aktu, ob upoštevanju t.i. modelnega zakona ter obstoječih pravnih oblik. Država lahko z oblastnim aktom vedno ustanovi posebno obliko pravne osebe javnega prava in ji določi status sui generis (več o tem knjiga Pravne osebe, prof. dr. Verice Trstenjak, str. 104-105).

1.4. Pravnoorganizacijska oblika delniške družbe po ZGD
Glede na zgoraj navedeno so pravno irelevantne navedbe organa, da je zgolj zaradi svoje pravnoorganizacijske oblike delniške družbe pravna oseba zasebnega prava. Organ je bil res ustanovljen z zakonom in sicer z ZPIZ-1 in imel v času ustanovitve (leta 1996) v firmi navedeno besedo »sklad«: Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. Ta firma je bila kasneje sicer spremenjena na podlagi 3. odstavka 60. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS št. 22/2000, v nadaljevanju ZJS), ki je določil, da se navedeno firmo spremeni v »Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja«. ZJS je namreč v določilu 1. odstavka 60. člena uveljavil ureditev, po kateri pravne osebe, ki niso organizirane in ne delujejo v skladu z določili ZJS, ne smejo imeti v imenu svoje firme besedice ''sklad''.

Pooblaščenec ugotavlja, da organ res ni organiziran kot javni sklad, vendar to še ne pomeni, da ni pravna oseba javnega prava. Javni sklad je namreč samo ena od možnih statusnih oblik, v katero se pravna oseba javnega prava lahko organizira. ZDIJZ zato v 1. členu med zavezanci za dajanje informacij javnega značaja našteva poleg javnih skladov še nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb, državne organe, organe lokalnih skupnosti, javne agencije in druge osebe javnega prava.

Iz navedb organ izhaja prepričanje, da je statusno-pravno oblika delniške družbe odločilna za uvrstitev med osebe zasebnega prava. V zvezi s tem velja pripomniti, da se po določilu 4. odstavka 1. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/98, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 45/01, 59/01, 57/04 – v nadaljevanju ZGD) za gospodarske družbe štejejo tudi družbe, ki v skladu z zakonom (podčrtal Pooblaščenec) v celoti ali deloma opravljajo dejavnost, ki sicer ni pridobitna. ZGD je prav v 4. odstavku 1. člena odstopil od načela iz 1. odstavka 1. člena, ki kot kriterij za uvrstitev med gospodarske družbe določa pridobitno dejavnost. Gre torej za značilnost, ki je v evropskih pravnih redih znana za obe kapitalski družbi (torej delniško družbo in družbo z omejeno odgovornostjo), gre za tako imenovan kriterij pravnoorganizacijske oblike. Vsaka družba, ki jo  ustanovijo kot eno od pravno-organizacijskih oblik, ki jih določa ZGD, se torej šteje za gospodarsko družbo. Slednje torej pomeni, da je lahko tudi npr. dobrodelna organizacija organizirana v obliki delniške družbe (več prof. dr. Marijan Kocbek s soavtorji: Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2002, stran 97). Iz navedenega med drugim izhaja zaključek, da tudi v gospodarskem pravu, pri gospodarskih družbah, ne gre za od družbenikov vedno absolutno ločeno premoženje. Gospodarsko pravo namreč pozna vrsto institutov, ki pravno osebo približajo njenim družbenikom. Bistvo pravne osebnosti je nedvomno v tem, da določena družbena tvorba (katere stvarni in osebni substrat realno obstaja) pridobi priznanje samostojnega subjekta civilnega prava, ki je torej ločen od ustanoviteljev, družbenikov. Vendar pa izjemoma pride tudi do odstopanja od te samostojnosti, ko družbeniki (v konkretnem primeru torej Republika Slovenija kot edini družbenik) odgovarjajo za obveznosti družbe. Tako situacijo npr. omogoča institut ''spregleda pravne osebe'' iz 6. člena ZGD, po katerem družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe, če pride do v tem členu določenih situacij (npr. zloraba za dosego posamezniku prepovedanega cilja, zloraba za oškodovanje upnikov, itd.).

1.5. Pomen države kot edinega delničarja organa
Pooblaščenec glede na vse navedeno ugotavlja, da je nedvomno izkazan obstoj krovnega, konstitutivnega pogoja za uvrstitev organa med pravne osebe javnega prava, ker je ustanovitveni akt organa zakon. Poleg tega pa obstaja tudi nekaj pomožnih kriterijev in sicer obvezni pogoj in vpliv države na upravljanje, kot bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju. Bistveno torej je, da obstaja krovni element, poleg njega pa vsaj en pomožni kriterij, kar je v konkretnem primeru izkazano.

Krovni element za uvrstitev organa med osebe javnega prava se kaže v tem, da pri organu ne gre in ne more iti za uresničevanje zasebnih interesov družbe oziroma družbenikov, kot tudi ne za prostovoljno povezovanje (družbenikov) v neko statusno obliko. Organ je namreč, kot že navedeno, ustanovljen z javnopravnim aktom, z zakonom in to z namenom izvrševanja z zakonom določene dejavnosti, pri čemer je glede na določbe ZPIZ-1 obstoj organa obvezen. Organ je pravna oseba javnega prava, ker je ustanovljen po volji države in ker so njegove pristojnosti, organizacija ter območje delovanja določeni z zakonom. Tak namen države potrjuje tudi dejstvo, da je organ ustanovila z zakonom, kar pomeni, da je podan odločilni kriterij za uvrstitev organa med pravne osebe javnega prava, saj ZPIZ-1 določa ustanovitev, pristojnosti, pravice in obveznosti organa, kot tudi njegovo organiziranost.

Izkazani so tudi številni pomožni kriteriji. Eden od njih je vpliv države na upravljanje.

Da gre pri organu za izrazito javnopravno sfero in nikakor ne za pravno osebo zasebnega prava, kažejo tudi določbe ZPIZ-1 o posebnem položaju treh organov upravljanja, pri čemer skupščino in nadzorni svet imenuje Vlada Republike Slovenije, predsednika in člane uprave pa skupščina, torej Vlada Republike Slovenije posredno.

Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju Vlada) je edini ustanovitelj organa, iz česar tudi črpa svoje upravljavske pravice oziroma imenuje organe upravljanja. Položaj Vlade je urejen v Zakonu o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS št. 4/93 s spremembami, v nadaljevanju ZVRS). Po določilu 1. člena ZVRS je Vlada organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave Republike Slovenije. Po določilu 2. člena ZVRS Vlada v skladu z ustavo, zakoni in drugimi splošnimi akti Državnega zbora določa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države ter izvaja ustrezne ukrepe, potrebne za zagotovitev razvoja države in za urejenost razmer na vseh področjih iz pristojnosti države.  
 
Da gre v konkretnem primeru za izrazito javnopravno in nikakor ne zasebnopravno sfero organa, izhaja iz zakonitih pristojnosti Vlade, kot zakonite zastopnice Republike Slovenije (7. člen ZVRS), ki je edina ustanoviteljica organa. Vlada je namreč po določilih ZVRS pristojna in odgovorna za politiko države in za razmere na vseh področjih iz pristojnosti države (4. člen), kar a contrario pomeni, da nima pristojnosti za urejanje razmer na področjih zasebnopravne sfere oziroma konkretneje v pravnih osebah zasebnega prava Po določilu 6. člena ZVRS namreč Vlada izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo Republiki Sloveniji kot ustanoviteljici zavodov, gospodarskih družb in drugih organizacij. Navedeno torej pomeni, da statusno-pravna oblika gospodarske družbe (konkretno d.d.) ne pomeni nujno zasebno–pravne sfere in torej pravne osebe zasebnega prava, pač pa pomeni le uporabo ene od možnih pravno-organizacijskih oblik. V konkretnem primeru je država edini ustanovitelj organa kot delniške družbe in prav zato organ je pravna oseba javnega prava.

Nenazadnje je pomembna tudi ugotovitev, da premoženje države, kamor seveda sodijo tudi njene kapitalske naložbe, nikakor ne more predstavljati zasebne sfere. Slednje nedvomno izhaja iz določil Zakona o javnih financah (Uradni list RS 79/99 s spremembami, v nadaljevanju ZJF), ki poleg urejanja samega državnega proračuna, v VI. poglavju ureja tudi upravljanje s premoženjem države. ZJF tako v členih 80. a in 80. j ureja prodajo državnega finančnega in stvarnega premoženja, ti členi pa se uporabljajo tudi za prodajo kapitalskih naložb, ki jih ima pravna oseba, v kateri ima država večinsko kapitalsko naložbo, v drugih gospodarskih družbah. 

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ nedvomno sodi med organe, ki so zavezanci po zgoraj citiranem 1. odstavku 1. člena ZDIJZ, saj ustreza kriterijem, ki po pravni teoriji organ uvrščajo med pravne osebe javnega prava. V nadaljevanju Pooblaščenec v utemeljitev svojega zaključka še dodatno povzema določbe veljavnih predpisov, iz katerih izhaja, da gre pri organu za izrazito javnopravno sfero delovanja in torej za pravno osebo javnega prava.

1.6. Namen ustanovitve organa po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij
Javnopravni položaj organa in obenem splošni javni interes po dobrem poslovanju organa izhajata tudi iz razumevanja specifične družbene ureditve v Republiki Sloveniji pred osamosvojitvijo leta 1991 in zato iz samega namena ustanovitve organa, posredno določenega v Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS št. 55/92 s spremembami, v nadaljevanju ZLPP). Organ je v postopku lastninjenja družbenih podjetij v t.i. obdobju tranzicije odigral pomembno vlogo, saj je del nenominiranega družbenega kapitala s prenosom na organ dobil znanega lastnika.

Iz 1. člena ZLPP izhaja, da se s tem zakonom ureja lastninsko preoblikovanje podjetij z družbenim kapitalom v podjetja z znanimi lastniki. Po določilu 3. člena ZLPP so bila podjetja z družbenim kapitalom podjetja v družbeni lastnini, v mešani lastnini, sestavljene oblike podjetij, če imajo med viri sredstev v bilanci stanja družbeni kapital, kot tudi organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so sicer opravljale gospodarsko dejavnost, a se tedaj še niso organizirale kot podjetja. Družbeni kapital pa so predstavljale tudi trajne vloge ter navadne in prednostne delnice ali deleži, ki niso pripadali nobeni pravni ali fizični osebi. Definicija ''lastninskega preoblikovanja podjetja'' izhaja iz 17. člena ZLPP in pomeni spremembo podjetja z družbenim kapitalom v podjetje z znanimi lastniki na celotnem trajnem kapitalu preoblikovanega podjetja.

Za razumevanje položaja organa pa je ključna določba 22. člena ZLPP, po kateri je družbeno podjetje za družbeni kapital izdalo navadne delnice in z njimi preneslo 10% družbenega kapitala na organ. Organ je s to transakcijo po določilu 40. člena ZLPP pridobil 10% vrednosti vsakega posameznega podjetja v delnicah ali kupnini. Navedeno pomeni, da je bilo na organ neodplačno preneseno veliko premoženje, konkretno lastniški deleži več kot tisoč podjetij v Republiki Sloveniji, ki so bili v tedanji specifični družbeni ureditvi preko instituta družbene lastnine, posredno last vseh državljanov. Organu je bilo torej v upravljanje zaupano veliko premoženje, ki nedvomno ne izhaja iz zasebno-pravne sfere.

1.7. Položaj organa kot revidiranca po Zakonu o računskem sodišču
Izhajajoč iz posebnega položaja organa, ki ga je določil ZLPP, pa je organ kot pravna oseba javnega prava podvržen tudi nadzoru Računskega sodišča Republike Slovenije. Slednje izhaja iz določb Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS št. 11/2001, v nadaljevanju ZRacS-1), po katerem je Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Računsko sodišče) najvišji revizijski organ in izvaja kontrolo državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji (1. člen ZRacS-1).

Po določilu 1. odstavka 20. člena ZRacS-1 Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev in sicer pravilnost in smotrnost poslovanja ali posamezen akt o preteklem ali načrtovanem poslovanju uporabnikov javnih sredstev. Uporabnik javnih sredstev je po določilu 5. odstavka 20. člena ZRacS-1 pravna oseba javnega prava ali njena enota, še več, za uporabnika se šteje tudi pravna oseba zasebnega prava, če gre (med drugim) za gospodarsko družbo, v kateri imata država ali lokalna skupnost večinski delež. Za poslovanje uporabnikov javnih sredstev pa se v revizijskem postopku štejejo vsa dejanja uporabnikov javnih sredstev, ki vplivajo na njegove prejemke oziroma izdatke, prihodke oziroma odhodke ali na sredstva oziroma obveznosti do virov sredstev, kot tudi vsa dejanja uporabnikov javnih sredstev, ki vplivajo na stanje javnega premoženja, stanje javnega dolga, zagotavljanje javnih dobrin ali na stanje okolja (6. odstavek 20. člena ZRacS-1).

Navedeno pomeni, da se organ po določilu 20. člena ZRacS-1 šteje za uporabnika javnih sredstev, saj je ne le pravna oseba javnega prava, pač pa tudi gospodarska družba, v kateri ima država večinski delež in je kot tak torej lahko revidiranec v postopku pred Računskim sodiščem.

II. Pojem informacije javnega značaja in delovno področje organa
Po zaključku, da organ je zavezanec za dajanje informacij javnega značaja, je potrebno v nadaljevanju ugotoviti še ali konkretni zahtevani dokument izpolnjuje pogoje za obstoj informacije javnega značaja.

Pravica do informacij javnega značaja kot ustavna pravica iz 2. odstavka 39. člena Ustave RS (Uradni list RS št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, v nadaljevanju ustava) zagotavlja dostop do informacije javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja pa predstavlja ZDIJZ, ki v 1. členu ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, Ministrstvo za javno upravo pa vsako leto objavi (opomba: informativni) katalog teh organov. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Informacija javnega značaja je po določilu 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. 
 
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja v določeni obliki - na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev.
 
Vendar pa kljub uzakonjenemu temeljnemu načelu prostega dostopa do informacij javnega značaja, niso prosto dostopni tisti dokumenti, ki predstavljajo izjeme od javnosti v skladu s 6. členom ZDIJZ.

1. odstavek 6. člena ZDIJZ zato taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevanje informacije, med drugim tudi, ko gre na primer za podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost po zakonu, ki ureja gospodarske družbe (tč. 2).

Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec zahteva informacijo, ki se nahaja v obliki pisnega dokumenta, s katerim organ razpolaga (se nahaja v njegovi posesti) - pogodbe o prodaji deleža organa v družbi Mercator d.d. družbi Istrabenz d.d. 

Delovno področje organa je definirano v zgoraj navedenem ZPIZ-1, medtem ko širše ali celotno delovno področje organa določa ZDIJZ in zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami.

Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katerega je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 149). 

Pojem delovno področje iz 4. člena ZDIJZ je torej bistveno širši od pojma delovnega področja po določilih ZPIZ-1, saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, ponavadi določenih v področnih zakonih (kot v tem primeru ZPIZ-1), temveč vse informacije, ki so na kakršenkoli način povezane s temi pristojnostmi.

Prosilec zahteva konkreten, obstoječ dokument, s katerim organ razpolaga – zgoraj navedeno pogodbo. Zahtevani dokument obstaja v pisni obliki in je tudi v posesti organa. Ker se prosilčeva zahteva nanaša na informacije o konkretni sklenjeni prodajni pogodbi, gre tudi v tem delu za delovno področje organa in zato zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za obstoj informacije javnega značaja. Pooblaščenec se ni spuščal v presojo samega zahtevanega dokumenta, saj je bilo v konkretnem primeru zaradi ugovora organa potrebno najprej razčistiti, ali organ je zavezanec za dajanje informacij javnega značaja po določilih ZDIJZ (točke I. obrazložitve) in ali so bila spoštovana postopkovna merila glede na to, da se je prosilka sklicevala na javni interes glede razkritja zahtevane informacije (točka III. obrazložitve, v nadaljevanju). 

III. Poslovna skrivnost kot izjema od prostega dostopa in javni interes
Iz predložene dokumentacije je razvidno, da je prosilka zahtevala posredovanje informacij v pisni obliki in sicer konkretno pogodbo o prodaji deleža organa v družbi Mercator d.d. družbi Istrabenz d.d. Zaradi sklicevanja organa na poslovno skrivnost, se je prosilka oprla na javni interes po določilu 2. odstavka 6. člena ZDIJZ ter zahtevala izvedbo testa javnega interesa.

Po določilu 2. odstavka 6. člena ZDIJZ se ne glede na taksativno določenih enajst  izjem od prostega dostopa iz 1. odstavka istega člena (ko torej organ lahko prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije), dostop do zahtevane informacije vendarle dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih ZDIJZ posebej določa.  V 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je tako kot ena od izjem od prostega dostopa, na katero se v obravnavani zadevi sklicuje organ, naveden tudi podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

ZDIJZ se torej glede definicije poslovne skrivnosti opira na ZGD. 1. odstavek 39. člena ZGD opredeljuje kot poslovno skrivnost podatke, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost. Ne glede na določilo 1. odstavka, pa se po določilu 2. odstavka 39. člena za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. 3. odstavek 39. člena ZGD pa izrecno določa tudi, da se za poslovno skrivnost ne morejo šteti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Obenem pa po mnenju teorije velja za poslovno skrivnost tudi podatek: cit.'' katerega sestavine so sicer znane, vendar je mogoče podatek kot celoto sestaviti, kompletirati le z določenim trudom'' (več Zakon o  gospodarskih družbah s komentarjem, GV založba, Ljubljana, 2002).

Pooblaščenec se v nadaljevanju te odločbe ne spušča v presojo utemeljenosti poslovne skrivnosti iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj so poslovne skrivnosti kot izjema od prostega dostopa lahko presežene z zahtevano izvedbo testa javnega interesa in potencialnim obstojem močnejšega javnega interesa glede razkritja zahtevane informacije. Test javnega interesa se namreč po določilu 2. odstavka 6. člena ZDIJZ ne more izvajati le glede podatkov (ki jih ZDIJZ taksativno določa):
- ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti;
- ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije, s katero ima Republika Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov;
- ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi davčnih podatkov, ki jih organom v republiki Sloveniji posreduje organ tuje države;
- iz 4. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ;
- iz 5. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki se nanašajo na fizične osebe in za podatke vseh oseb iz iste točke do dokončnosti davčnega postopka. 
    
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana informacija ne predstavlja nobenega od zgoraj navedenih petih skupin podatkov, saj se organ sklicuje le na obstoj poslovne skrivnosti kot izjeme iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, le-ta pa ne predstavlja podatka, ki ne dopušča izvedbe testa javnega interesa, zato je test javnega interesa v obravnavani zadevi utemeljen, dopusten in nujen.

Test javnega interesa, v teoriji poznan tudi kot test prevladujočega interesa javnosti, tako relativizira siceršnje izjeme od prostega dostopa in omogoča širšo dostopnost do informacij javnega značaja ter s tem bistveno večjo odprtost javnega sektorja. Test javnega interesa odraža samo bistvo prava dostopa do informacij javnega značaja. Prav test javnega interesa lahko razkrije tudi najbolj skrite napake in nepravilnosti, ki se dogajajo v javnem sektorju, saj odpira širok manevrski prostor za razkrivanje informacij, ki bi sicer, glede na zakonsko določene izjeme, morale ostati zaprte. Test javnega interesa se zato uporablja premišljeno in le takrat, kadar se z njegovo pomočjo odkrivajo dejstva, ki pripomorejo k razumevanju tistega, kar je posebnega pomena za širšo javnost. Odprtost je potrebno obravnavati kot podlago, ki je že sama po sebi v javnem interesu.

Med dejavniki, ki zlasti v obravnavanem primeru ne smejo vplivati na uporabo testa javnega interesa velja omeniti nasprotovanje interesov, sovpadanje javnega in zasebnega interesa ter dejstvo, da zapletenost informacije ni razlog za zavrnitev dostopa. Ker sta odgovornost in dobro upravljanje javnega sektorja nesporno v javnem interesu, je pri odločanju ali tovrstne informacije razkriti ali ne, to nujno upoštevati. S sovpadanjem javnega in zasebnega interesa se v javnem sektorju najpogosteje srečujemo prav pri odločanju o poslovnih skrivnostih in varovanih osebnih podatkih. Pri opredeljevanju javnega interesa pa je lahko v pomoč tudi pomen temeljne človekove pravice o svobodi izražanja. Navsezadnje tudi argument, da je zahtevana informacija prezapletena za razumevanje oziroma da bi razkritje zaradi nepopolnosti informacije javnost zavedlo, nikakor ni zadosten razlog za zavrnitev zahteve, pač pa lahko organ v takem primeru informaciji doda razlago oziroma jo predstavi v primernem kontekstu.

Javni interes za razkritje je tako močan vedno, ko gre za situacije, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost, odločitve, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd. Nekaj, kar je v javnem interesu, je nedvomno tisto, kar služi interesom javnosti.

Med najpomembnejšimi koristmi za javnost zaradi odprtosti informacij javnega značaja je tako nedvomno razumevanje vsebin in možnost javne razprave, saj preglednost informacij povečuje razumevanje aktualnih vsebin v javni razpravi ter prispeva k verodostojni in odgovorni razpravi. Pomembna korist pa je tudi zagotavljanje preglednosti dela in odgovornosti ter s tem zmanjšanje možnosti neodgovornega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev, saj preglednost prispeva k bolj premišljenim odločitvam in s tem k dvigu kakovosti dela. Odprtost informacij javnega značaja je pomembna tudi z vidika razumevanja posledic odločitev javnega sektorja, saj državljani le na ta način lahko razumejo posledice odločitev javnih organov in izrazijo pomisleke glede takih odločitev – marsikatere odločitve javnih organov namreč lahko vplivajo na osebne in poslovne vidike življenja državljanov.   
   
Pri izvajanju testa javnega interesa je potrebno upoštevati situacije, v katerih je izražena potreba po odgovornosti in transparentnosti odločanja, obenem pa tudi za situacije, ki sprožajo javno oziroma parlamentarno razpravo.

Iz vseh zgoraj navedenih razlogov test javnega interesa zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov, čemur je prilagojen tudi postopek odločanja o zahtevi, če se prosilec (kot v konkretnem primeru prosilka) sklicuje na prevladujoč interes javnosti. V vseh tovrstnih primerih namreč po določilu 2. odstavka 21. člena ZDIIJZ, na predlog predstojnika organa (v konkretnem primeru direktorja), o zahtevi odloči Vlada Republike Slovenije vedno, če je zavezan organ državne uprave, državnega tožilstva ali državnega pravobranilstva, osebe javnega prava, katere ustanovitelj je država, nosilec javnih pooblastil ali izvajalec javne službe na državni ravni. 
     
Ker organ ni uporabil ustreznih zakonskih določb ZDIJZ, to pomeni kršitev materialnega prava, kot tudi kršitev procesnih pravil v postopku pridobitve informacije javnega značaja. Po določilu 3. odstavka 251. člena ZUP je bilo zato izpodbijano odločbo potrebno odpraviti in vrniti organu v ponovno odločanje, v katerem mora organ upoštevati pripombe in opozorila iz te obrazložitve. Predstojnik organa (direktor) bi namreč zaradi sklicevanja prosilke na prevladujoč javni interes za razkritje, moral po določilu 2. odstavka 21. člena in 4. odstavka 24. člena ZDIJZ, predložiti predlog odločitve Vladi Republike Slovenije v roku 15 delovnih dni od prejema zahteve, Vlada Republike Slovenije kot pristojni organ pa bi nato morala sprejeti odločitev o zahtevi v nadaljnjih 15 delovnih dneh od prejema predloga odločitve.

Glede na navedeno Pooblaščenec zaključuje, da mora organ po določilu 4. odstavka 21. člena ZDIJZ predlog svoje odločitve v roku 15 delovnih dni od prejema te odločbe, predložiti v odločanje Vladi Republike Slovenije, ki mora izvesti test javnega interesa in odločiti o zahtevi prosilke v skladu z ZDIJZ in v skladu z napotki iz te odločbe.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče. Tožba se lahko pošlje po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri sodišču. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka