Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 15.07.2013
Naslov: Sovdat Petra, časnik Finance - Ministrstvo za finance
Številka: 090-91/2013/9
Kategorija: Poslovna skrivnost, Test interesa javnosti
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:
V obravnavani zadevi je prosilka na podlagi ZDIJZ zahtevala predlog prestrukturiranja NLB. Organ je zahtevo  zavrnil in se pri tem skliceval na poslovno skrivnost. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da vsebinsko ustreza opredelitvi poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, V nadaljevanju je Pooblaščenec ugotovil, da razen podatkov, ki jih je kot prosto dostopne označil organ, ni drugih konkretnih informacij, ki bi izkazovale porabo javnih sredstev. Prav tako je ocenil, da v konkretnem primeru interes javnosti za razkritje zahtevanih podatkov ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa do dokumenta iz razlogov, zaradi katerih so informacije zavarovane kot izjema po 2. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.





ODLOČBA:
Številka: 090-91/2013/9
Datum: 15. 7. 2013


Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Petre Sovdat, novinarke Poslovnega dnevnika Finance, Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo, z dne 18. 3. 2013, št. 090-1/2013/5, Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Kabinet ministra, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:

1. Pritožba se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 9. 1. 2013 na organ naslovila vlogo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zaprosila za predlog prestrukturiranja NLB. Ob tem je navedla, da glede na to, da je sredstva za sanacijo NLB dala država, torej davkoplačevalci, da gre za izhodišča v pogajanjih z Evropsko komisijo in glede na to, da želi le uradno preveriti informacije o tem, katere poslovno nepotrebne naložbe (hčerinske družbe) bo banka odprodala in katerih poslov banka ne bi mogla več izvajati, meni, da gre za informacijo, ki je v javnem interesu državljanov Slovenije.

O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo z dne 18. 3. 2013, št. 090-1/2013/5, s katero je zahtevo prosilke zavrnil v delu, ki se nanaša na posredovanje podatkov, ki ne predstavljajo podatkov o državni porabi. Zahtevo pa odobril v delu, ki se nanaša na posredovanje podatkov, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilke, nato pa navedel, da razpolaga z dokumentom z naslovom »NLB Restructuring Plan 2013-2017«, z dne 13 12 2012, z oznako »Strictly private and confidential!«, ki ga je izdelala Nova Ljubljanska banka d d , Ljubljana (v nadaljevanju NLB d d ). Organ je, v skladu s prvim odstavkom 143. člena ZUP, NLB d.d. povabil k stranski udeležbi. V postopku je NLB d.d. stransko udeležbo priglasila in navedla, da dokument predstavlja njeno poslovno skrivnost. NLB d. d. je organu hkrati s priglasitvijo stranske udeležbe posredovala tudi Statut Nove Ljubljanske banke d d , Ljubljana (v nadaljevanju Statut NLB) in Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, oseb, informacij in premoženja v NLB (v nadaljevanju Pravilnik NLB). ZGD v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. V drugem odstavku 35. člena Statuta NLB je določeno, da za poslovno skrivnost štejejo vsi podatki, dokumenti in programska oprema, ki se nanašajo na poslovanje in razmerja banke iz poslovanja ali so z njim v zvezi in za katere tako odloči uprava banke s posebnim aktom ali ki so drugače označeni kot poslovna skrivnost. Prvi odstavek 3. člena Pravilnika NLB določa, da je poslovna skrivnost opredeljena v Statutu NLB. Zahtevani dokument je označen z oznako »Strictly private and confidential!«, kar v dobesednem prevodu pomeni »Strogo zasebno in zaupno«. V 4. členu Pravilnika NLB je določeno, da se s stopnjo zaupnosti »Strogo zaupno« označijo informacije, katerih odkrivanje nepooblaščenim osebam ima, ali bi lahko imelo, za posledico veliko škodo za banko ali njene stranke ali bi zelo trpel njihov ugled. Organ je na podlagi navedenega ugotovil, da dokument predstavlja poslovno skrivnost NLB d. d. in zato predstavlja izjemo v skladu z drugo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da bi bilo treba kljub izjemi poslovne skrivnosti zahtevani dokument posredovati prosilcu, če je javni interes glede razkritja močnejši od interesa NLB d.d. za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Iz označbe zahtevanega dokumenta (»Strictly private and confidential!«), Statuta NLB, Pravilnika NLB in navedb NLB d.d. v postopku izhaja, da bi razkritje dokumenta NLB d.d. lahko povzročilo veliko škodo. Upravno sodišče Republike Slovenije je v sodbi, opr št I U 1488/2011, ki se je nanašala na posredovanje poslovne skrivnosti gospodarske družbe, zavzelo stališče, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je npr. življenje, zdravje ali varnost Ijudi in podobno. V skladu z navedenim organ ugotavlja, da javni interes glede razkritja ni močnejši od interesa NLB d.d. za omejitev dostopa do zahtevane informacije. V skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ je treba kljub izjemi poslovne skrivnosti zahtevani dokument posredovati prosilcu, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Organ je ugotovil, da gre pri delih zahtevanega dokumenta (uvodni del poglavja 4 ter podpoglavja 4 1, 4 2 in 4 3 na straneh 24 in 25) za podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev. Te dele dokumenta je mogoče izločiti iz zahtevanega dokumenta, ne da bi se ogrozila njegova zaupnost, zato je v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena, v povezavi s 7. členom ZDIJZ, treba zahtevo prosilca za dostop do teh delov zahtevanega dokumenta odobriti. Organ je skladno z navedenim, na podlagi drugega odstavka 22. člena in 26. člena ZDIJZ, odločil, kot je navedeno v 1. in 2. točki izreka izpodbijane odločbe. Organ je ugotovil, da odločba posega v pravice NLB d.d. , saj je ta v postopku navedla, da zahtevani dokument predstavlja poslovno skrivnost, katere razkritje bi banki lahko povzročilo veliko poslovno škodo. V skladu s 25. členom Ustave Republike Slovenije je vsakomur zagotovljena pravica do pravnega sredstva zoper odločbo državnega organa, s katerim ta odloča o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Prvi odstavek 229. člena ZUP določa, da lahko pritožbo, poleg stranke, vloži tudi vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi, in sicer v roku, ki je določen za stranko. Posredovanje zahtevanega dokumenta, ki po navedbah NLB d.d. predstavlja poslovno skrivnost, pred dokončnostjo odločbe, bi po mnenju organa dejansko pomenilo, da je NLB d.d. odvzeta možnost pritožbe, saj učinka posredovanja (seznanjenosti prosilca oziroma javnosti s poslovno skrivnostjo NLB d.d.) z morebitno vložitvijo pravnih sredstev NLB d.d. ne bi mogla izničiti.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka dne 27. 3. 2013 pri Pooblaščencu vložila pritožbo, ki jo je Pooblaščenec, z dopisom z dne 27. 3. 2013, številka: 092-55/2013/2, odstopil organu, da opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP. V pritožbi je prosilka povzela svojo zahtevo in odločitev organa in navedla, da se z odločbo ne strinja, saj je Republika Slovenija od leta 1993 v NLB vložila 1,9 milijarde evrov (neto) davkoplačevalskega denarja, zaradi vseh državnih pomoči je banka danes tudi v 90-odstotni lasti države (RS, Kad in Sod). Prosilka meni, da so davkoplačevalci upravičeni biti seznanjeni s tem, kakšna bi utegnila biti banka po prestrukturiranju. Meni tudi, da v dokumentu ne more biti takih poslovnih skrivnosti, ki bi ogrozile poslovanje banke, saj morajo vse cenovno občutljive informacije biti razkrite v letnem poročilu. Rezultati za lani so že znani. Prav tako pa so mediji že večkrat pisali tudi o neuradnih informacijah glede programa za prestrukturiranje, zato je te informacije prosilka želela le uradno preveriti. Prosi za čimprejšnje odločanje, saj gre za dokument, ki ni dokončen (kot rečeno, gre za predlog programa prestrukturiranja banke), in je, ponavlja, po njeni oceni v interesu tako davkoplačevalcev kot komitentov banke, da se s tem seznanijo.

Organ je pritožbo prosilke kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 18. 4. 2013, št. 090-1/2013/7, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.

Pooblaščenec je z dopisom z dne 24. 4. 2013, št. 090-91/2013/2, organ pozval, da mu posreduje dokument, ki je predmet zahteve prosilke. Organ je na poziv Pooblaščenca odgovoril z dopisom z dne 26. 4. 2013, št.: 090-1/2013/9 in posedoval zahtevano informacijo.

Pooblaščenec je z dopisom z dne 6.6. 2013, št. 090-91/2013/6 posredoval pritožbo prosilke stranski udeleženki NLB d.d., da se v skladu s 4. odst. 246. čl. ZUP izreče o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih.

NLB d.d. je odgovorila z dopisom z dne 12. 6. 2013, v katerem je primarno predlagala, da se pritožba zavrže, ker ni bila vložena na predpisan način, saj je bila vložena po elektronski pošti, brez varnega elektronskega podpisa. Poleg tega je pritožba tudi nepopolna, saj ne vsebuje podatkov, katera odločba se izpodbija in iz katerega razloga. Podredno je NLB d.d. vztrajala, da je pritožba tudi neutemeljena, saj zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost, kar je pojasnila že v dosedanjem postopku in za to predložila tudi dokaze. Glede navedb prosilke, da je podan javni interes, je NLB d.d. navedla, da prosilka ni pojasnila, zakaj naj bi bil javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije in podaja zgolj neke splošne navedbe. Razkritje zaupnih podatkov iz dokumenta »NLB Restructuring plan 2013-2017« bi lahko bistveno vplival na položaj NLB d.d. na trgu, kot tudi na položaj komitentov NLB d.d.. Informacije o posamičnem subjektu, ki se javno objavijo, vplivajo na globalnem trgu na njegovo boniteto in na boniteto strank, ki so s takim subjektom v določeni poslovni povezavi. Kot je bilo razvidno že v primeru obveznic RS (gre za javno znane podatke), vsaka novica vpliva na bonitetno oceno in posledično na stroške zadolževanja. Plan prestrukturiranja NLB d.d., katerega razkritje se zahteva, je bil še v nastajanju in ni bil dokončen in posamične postavke v njem bi se lahko nanašale tudi na strategijo nadaljnjega kreditiranja  slovenskega gospodarstva in v primeru, če bi se objavilo, da bo NLB d.d., na primer, financirala bolj nekatere panoge, druge pa manj, bi to lahko takoj bistveno vplivalo na položaj panog, pri katerih bi bil obseg kreditiranja manjši in na posamične komitente NLB d.d. iz take panoge. Gospodarski subjekti bi se lahko v tem primeru tudi pričeli takoj prilagajati (na primer bi zamenjali banko), čeprav se kasneje v dokončnem programu obseg financiranja te panoge ne bi spreminjal. Torej preuranjeno razkrivanje določenih informacij, ki še ne predstavljajo neke končne odločitve, bi lahko bistveno vplivalo na stabilnost trga in same NLB d.d.in je torej tako v javnem interesu, kot v interesu NLB d.d., da se zahtevani podatki ne razkrijejo in nikakor ne moremo govoriti o tem, da prevlada javni interes glede razkritja podatkov in da bi bila utemeljena uporaba drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oz. prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Prosilka je zahtevala dostop do podatkov, ki so v zvezi z rešitvijo problematike Nove Ljubljanske banke d.d. (v nadaljevanju NLB d.d.). Ker je NLB d.d. v večinski lasti Republike Slovenije, nedvomno sodijo informacije v zvezi s predlogom prestrukturiranja NLB, s katerim organ razpolaga, v delovno področje organa.

Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ in stranski udeleženec sta se v izpodbijani odločbi sklicevala na obstoj izjeme iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop, predstavljajo zatrjevano izjemo.

Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Pri presoji dokumenta, ki je predmet zahteve, je Pooblaščenec ugotovil, da vsebinsko ustreza opredelitvi poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, saj je v dokumentu izrecno opredeljeno z oznako »Strictly private and confidential!«, da vsebina tega dokumenta predstavlja poslovno skrivnost. Določitev poslovne skrivnosti po 1. odst. 39. čl. ZGD-1 pomeni, da se v danem primeru ni mogoče spuščati v presojo o sami pomembnosti tako označenih podatkov, niti v vprašanje, ali bi z razkritjem zahtevanih podatkov nastala občutna škoda. To pomeni, da ni mogoče ugotavljati oz. družbi ni treba dokazovati, da bi ji z razkritjem podatkov nastala natančno določena in obrazložena škoda v smislu konkurenčne prednosti. ZGD-1 je namreč v prvem odst. 39. čl. omogočil družbi, da ta sama, s svojim aktom in s svojo voljo, kot poslovno skrivnost označi katerekoli podatke in na takšen način poskrbi za njihovo varnost. Dostop do tako označenih podatkov je s tem onemogočen.

Pooblaščenec meni, da je stranski udeleženec v konkretnem primeru sicer storil vse potrebno, da bi zavaroval podatke, ki jih je označil kot poslovno skrivnost, vendar pa je v obravnavanem primeru treba ugotoviti tudi, ali dokument vsebuje podatke, ki so javni že na podlagi zakona in ki, po 3. odst. 39. člena ZGD-1, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. V ta okvir sodijo informacije, ki izkazujejo porabo javnih sredstev, ki so, ne glede na označitev poslovne skrivnosti, vselej javne.

Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja, dne 7.6. 2013, na podlagi 11. čl. ZinfP, opravil ogled in camera v prostorih organa. Organ je pojasnil, da z dokumentom razpolaga, zato, ker je država leta 2011 na Evropsko komisijo priglasila državno pomoč NLB d.d., v viši 250 milijonov. Takrat je Evropska komisija izdala začasno odločbo o skladnosti državne pomoči, ki je zahtevala izdelavo programa prestrukturiranja NLB d.d. v roku pol leta. Na tej osnovi je NLB d.d. v letu 2011 pripravila prvi program prestrukturiranja in ga je organ posredoval na Evropsko komisijo. V fazi postopka je bilo ugotovljeno, da je NLB d.d. še vedno kapitalsko neustrezna, zaradi zahtev Banke Slovenije je RS priglasila še drugo dokapitalizacijo (izdajo hibridnega inštrumenta). Na osnovi te priglasitve je Evropska komisija izdala novo začasno odločbo in naložila izdajo novega programa prestrukturiranja, ki je predmet tega postopka in je bil, v začetku leta 2013, poslan na Evropsko komisijo. Organ je pojasnil, da program zajema analizo težav, kako jih bo NLB d.d. upravljala in ukrepe za zagotavljanje dolgoročnega vzdržnega poslovanja. Vključuje npr. splošne podatke o določenem znižanju materialnih stroškov in konkretne podatke o znižanju aktive, prodaji neprofitnih naložb in umiku iz določenih dejavnosti. Organ je opozoril, da so to podatki, ki bi nedvomno vplivali na konkurenčno sposobnost banke na trgu in bi lahko poslabšali možnost prodaje ne strateških naložb. Organ je poudaril, da drugih podatkov, ki bi izkazovali porabo javnih sredstev, razen tistih, o katerih je že odločil (točke 4.1, 4.2, 4.3) v dokumentu ni. Na vprašanje Pooblaščenca, ali so seznanjeni, v kakšni fazi je postopek, v okviru katerega je NLB d.d pripravila zahtevan dokument, je organ pojasnil, da je postopek v fazi usklajevanja z Evropsko komisijo, čaka se odločba. V tej fazi gre za komunikacijo med NLB d.d. in Evropsko komisijo, organ pa v tej fazi s konkretno vsebino ni seznanjen. Čaka se, da bo na podlagi programa izdana odločba. Organ pojasni, da je v tej fazi nemogoče predvideti odločitev Evropske komisije, možne so vse variante. V tej fazi se ne more šteti, da podatki iz dokumenta nakazujejo na ponovno uporabo državne pomoči. Gre namreč za odločanje o celotnem programu prestrukturiranja, vključno z že prejetimi sredstvi. Organ pojasni, da sta na spletni strani organa in Evropske komisije objavljeni obe začasni odločbi o dokapitalizaciji NLB, v katerih so določeni podatki prekriti, tako bo tudi pri tej odločbi. Ko bo izdana, bo objavljena z določenimi prikritimi podatki, ki v skladu z dogovorom z Evropsko komisijo predstavljajo poslovno skrivnost. Takrat bo javnost obveščena o ključnih informacijah, kaj se bo z NLB d.d. v prihodnosti dogajalo.

Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da razen podatkov, ki jih je kot prosto dostopne označil organ, ni drugih konkretnih informacij, ki bi izkazovale porabo javnih sredstev. Ob tem Pooblaščenec opozarja, da samo morebitna možnost pridobivanja dodatnih državnih sredstev v prihodnosti, še ne pomeni porabe javnih sredstev v smislu 3. odstavka 6. člena ZDIJZ.

Ne glede na gornje ugotovitve, da je dokument označen kot poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju, pa Pooblaščenec ne more mimo dejstva, da gre v danem primeru za informacije o največji slovenski banki v večinski državni lasti, ki je bila v preteklih letih, zaradi slabših poslovnih izidov in potreb po dodatnem kapitalu, deležna dokapitalizacije iz državnih sredstev. Ob vsesplošnem varčevanju in zniževanju pravic ljudi na različnih področjih (npr. ZUJF), so vprašanja v zvezi z NLB d.d. vedno deležna močnega odziva javnosti.

Prosilka se je tako v zahtevi kakor tudi v pritožbi sklicevala na interes javnosti, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju izvedel test interesa javnosti, ki je urejen v 2. odstavku 6. člena ZDIJZ in določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, četudi informacija predstavlja izjemo do prostega dostopa (v konkretnem primeru poslovna skrivnost iz 2. točke, prvega odst. 6. člena ZDIJZ), če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti. V izpodbijani odločbi je organ glede javnega interesa odločil, da javni interes glede razkritja ni močnejši od interesa NLB d.d. za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Ob tem se je skliceval na sodbo Upravnega sodišča, ki je zavzelo stališče, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je npr. življenje, zdravje ali varnost Ijudi in podobno. Pooblaščenec ne more slediti tako ozki opredelitvi področji, kamor bi po mnenju sodišča oziroma organa lahko segel test interesa javnosti, čeravno zahtevane informacije, ki so povezane z delovanjem države na finančnem področju, vplivajo oziroma posegajo tudi na področja, ki jih omenja sodišče: na življenje, zdravje in varnost ljudi. Glede na zakonsko določbo testa interesa javnosti gre nedvomno za širše področje, kjer je možno ugotavljati javni interes, saj je zakonodajalec z izključitvijo določenih področij postavil okvir, v katerega tudi s testom interesa javnosti ni mogoče poseči (podatki označeni strogo tajni in tajno,..), kar po logični razlagi pomeni, da so ostala področja odprta za presojo.
Pojem »javni interes« je pravno nedoločen pojem, zato se v vsakem konkretnem primeru ugotavlja, ali so podane okoliščine, ki so v interesu širše skupnosti in ne zgolj posameznika. Res je, da smo ljudje po naravi najbolj občutljivi, ko gre za naše zdravje, življenje in varnost, vendar v določenih okoliščinah ni občutljivost nič manjša, ko gre na primer za informacije, ki so povezane z delovanjem države na finančnem področju, saj se posledice tega delovanja velikokrat kažejo oziroma vplivajo na zgoraj navedene vrednote. Prav s testom interesa javnosti pa se v konkretnem primeru ugotavlja, ali gre za informacije, kjer je javni interes za razkritje močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije.

Država je kot večinski lastnik NLB d.d. v preteklosti večkrat finančno posredovala bodisi z dokapitalizacijami ali drugimi načini financiranja, da bi banka ustrezala zakonskim obveznostim z vidika kapitalske ustreznosti. V javnosti pa se omenja, da banka potrebuje še dodatna državna sredstva. Tovrstni podatki nedvomno predstavljajo informacije javnega značaja. V konkretnem primeru pa je predmet presoje program prestrukturiranja, ki razen, v že zgoraj omenjenem delu, ne govori o porabi javnih sredstev, temveč o načrtu, kako nastalo situacijo rešiti. Gre torej za podatke, ki so še v fazi usklajevanja z Evropsko komisijo, ki zahteva izpolnjevanje določenih pogojev, da bi se izvedla uspešna sanacija banke, kar je zagotovo v javnem interesu. 

Vprašanje, ki sledi je, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja -  programa prestrukturiranja NLB d.d. 2013-2017 močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem te informacije. Po navedbah organa je večji interes javnosti v tem, da so v tej fazi ti podatki nedostopni javnosti, ker bi konkurenca lahko ugotovila, kje ima NLB slabosti, na ta način pa se ščiti davkoplačevalski denar, ki je že bil vložen v NLB d.d. Glede na dejstvo, da še ni sprejeta dokončna odločitev o prestrukturiranju NLB, je Pooblaščenec sledil navedbam organa pa tudi navedbam stranske udeleženke, da bi razkritje zahtevanih informacij, ki še ne predstavljajo dokončne odločitve, vplivalo na stabilnost bančnega sistema na globalnem trgu, kot tudi na samo NLB d.d. Razkritje informacij, ki niso dokončne in so šele del strategije prestrukturiranja, bi nedvomno vplivalo na konkurenčno sposobnost banke na trgu, z vidika izgubljanja strank - komitentov, zmanjšanje sredstev (depozitov), prav tako pa bi se lahko poslabšale možnosti prodaje nestrateških naložb. Z razkritjem informacij v tej fazi sanacije banke, bi dosegli ravno nasprotno od njenega namena. Povsem razumljivo je, da komitente in splošno javnost zanima, ali banka, ki je v večinski lasti države, ravna gospodarno in ali je še vredna zaupanja, zlasti ob informacijah, ki se pojavljajo v medijih (sporni krediti, kadrovanje, nakupi vozil,..), vendar je treba poudariti, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je ''interesantno za javnost'', temveč da se razkrije tisto, kar je ''v interesu javnosti''. Podatki, ki jih zahteva prosilka, so morebiti interesantni za javnost, nikakor pa v trenutni fazi niso v interesu javnosti, saj mora vsaka država, ki želi biti demokratična, sicer zagotavljati pravico do prostega dostopa do informacij javnega značaja, vendar pa mora hkrati vse državljane varovati pred zlorabo te pravice na njihovo škodo, kar vsekakor velja tudi za konkretni primer, ko bi bila z razkritjem informacije lahko ogrožena poslovna skrivnost, ki bi vplivala tudi na samo izvedbo postopka sanacije bančnega sistema, ki ga je Republika Slovenija dolžna izvesti.

V obravnavani zadevi tehtanje vseh zgoraj navedenih okoliščin po oceni Pooblaščenca pripelje do zaključka, da interes javnosti za razkritje informacij o programu prestrukturiranju NLB d.d. 2013-2017, ni močnejši od interesa stranske udeleženke in javnega interesa, da se te informacije varuje kot poslovno skrivnost. Pooblaščenec ob tem poudarja, da je takšen rezultat testa vezan na časovno točko in na dejstvo, da je postopek sanacije banke še v teku. Nobenega dvoma ni, da je ureditev bančnega sistema, ki bo zadostil vsem zahtevam tako Banke Slovenije kot tudi Evropske komisije, v javnem interesu, saj je od tega odvisna stabilnost gospodarstva v Republiki Sloveniji, slednje pa ima vpliv na splošno blaginjo in na nivo življenjskega standarda vseh prebivalcev Slovenije. Ko bo postopek zaključen in bo sprejeta dokončna odločitev, na kakšen način se bo NLB d.d. sanirala oziroma prestrukturirala, pa bodo nedvomno podani pogoji za večjo transparentnost zahtevanih informacij.
Pooblaščenec tako ocenjuje, da v konkretnem primeru interes javnosti za razkritje zahtevanih podatkov ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa do dokumenta iz razlogov, zaradi katerih so informacije zavarovane kot izjema po 2. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Iz obrazložitve izhaja, da je pritožba prosilke neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec, na podlagi 1. odstavka 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                   
svetovalka Pooblaščenca                   

Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka