Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 23.12.2009
Naslov: Smrekar Tanja, novinarka Financ - Agencija za zavarovalni nadzor
Številka: 090-149/2009/8
Kategorija: Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Odobreno


Številka: 090-149/2009/8
Datum: 23. 12. 2009

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 36/2008-ZPOmK-1; v nadaljevanju ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007 - ZUstS-A,  v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Tanje Smrekar, novinarke Časnika Finance d.o.o., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Agencije za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 40171-1732/09-10, z dne 16. 10. 2009, v zadevi odobritve dostopa do informacij za medije



                                                                           ODLOČBO:

1.    Pritožbi prosilke zoper odločbo organa št. 40171-1732/09-10, z dne 16. 10. 2009, se ugodi in se izpodbijana odločba organa št. 40171-1732/09-10, z dne 16. 10. 2009 odpravi.

2.    Organ je dolžan prosilki nemudoma, najkasneje pa v petih (5) delovnih dnevih od vročitve te odločbe, posredovati kopije sledečih dokumentov:
-    račun št. 07-300-000384, z dne 11. 10. 2007, izdan s strani Inštituta za javno upravo;
-    dopis Inštituta za javno upravo z zadevo »Pravno mnenje«, z dne 10. 10. 2007;
-    račun št. 09-300-001058, z dne 7. 9. 2009, izdan s strani Inštituta za javno upravo;
-    naročilnica organa št. 27/09, z dne 2. 9. 2009;
-    Pogodbo o avtorskem delu z dne 10. 11. 2006, sklenjeno med organom in …, pri čemer mora prikriti sledeče osebne podatke avtorice:
•    naslov,
•    davčno številko,
•    EMŠO,
•    banko in številko transakcijskega računa ter;
-    Avtorsko pogodbo št. 1810-02, z dne 21. 10. 2002, pri čemer mora prikriti sledeče osebne podatke avtorja:
•    naslov,
•    davčno številko,
•    EMŠO ter
•    številko transakcijskega računa.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
                                                                                  

                                                                      O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 16. 10. 2009 po elektronskem sporočilu na organ naslovila zahtevo z vprašanji po Zmed, v kateri je zahtevala sledeče informacije za medije:
-    katere analize, raziskave, podatke je Agencija za zavarovalni nadzor (tudi kot urad) naročila po posameznih letih (ime teh analiz, raziskav, podatkov) od leta 1995 naprej in
-    koliko je za posamezno analizo, raziskavo ali podatek plačala?

Organ je prosilki odgovoril z dopisom št. 40171-1732/09-10, z dne 16. 10. 2009 (elektronsko sporočilo agencija@a-zn.si, poslano ob 16.29 uri) in navedel, da je organ podvržen letni notranji in zunanji reviziji ter da nobena od teh ni v času obstoja organa našla nepravilnosti. Kot slednje organ še navaja, da posameznih pogodb niso dolžni razkriti.

Zoper zavrnilni odgovor organa je prosilka dne 19. 10. 2009, preko elektronske pošte pri Pooblaščencu vložila pritožbo, ki jo je Pooblaščenec odstopil organu in ga pozval, da kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP ter ga opozoril, da mora ob pošiljanju pritožbe organu druge stopnje pritožbi priložiti vse spise, ki se tičejo zadeve (drugi odstavek 245. člena ZUP), vključno z informacijami, ki jih je zahtevala prosilka (prvi odstavek 10. člena ZInfP).    

Organ je z dopisom št. 40171-1877/09-37, z dne 11. 11. 2009 Pooblaščencu odstopil pritožbo v pristojno reševanje in pojasnil, da je bil ustanovljen na podlagi Zakona o zavarovalništvu ter je pričel s svojim delom 1. junija 2000, ko je Vlada RS imenovala strokovni svet in direktorja Agencija. Pred tem je zavarovalni nadzor izvajal Urad RS za zavarovalni nadzor, ki je deloval pod okriljem Ministrstva za finance. Iz navedenega razloga Agencija za zavarovalni nadzor razpolaga zgolj s podatki od časa ustanovitve Agencije. Nadalje organ meni, da podatki, ki jih zahteva prosilka, ne ustrezajo opredelitvi informacije javnega značaja kot jo določa ZDIJZ. Na tem mestu organ navaja stališče Vrhovnega sodišča, ki je v sodbi I Up 122/2006 odločilo, da je pri obdelavi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V nasprotnem primeru ni mogoče govoriti o informaciji, ki izvira iz delovnega področja organa in torej ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. Zato je organ, ki z njo razpolaga, ni dolžan posredovati osebi, ki tako informacijo zahteva. Ta interpretacija ZDIJZ je tudi skladna z namenom omogočanja dostopa do informacij javnega značaja, ki je v nadzoru javnosti nad organi oblasti, nosilci javnih pooblastil in drugimi nosilci javnih funkcij glede njihovega izvrševanja javnih nalog, za izvajanje tega nadzora pa javnost ne potrebuje in tudi ni upravičena do informacij, ki s tem niso povezane. Skladno z navedenim organ ocenjuje, da analize, raziskave in podatki, ki jih je organ naročil pri zunanjih izvajalcih, ne predstavljajo informacij iz delovnega področja organa, do katerih je prosilka upravičena, prav tako pa tudi ne cena, ki jo je organ za posamezne analize plačal. Organ je dopisu priložil dokumente, ki vsebujejo podatke, ki jih zahteva prosilka.

Pooblaščenec je z dopisom št. 090-149/2009/6, z dne 30. 11. 2009, Ministrstvu za finance, Župančičeva 3, 1502 Ljubljana odstopil v pristojno reševanje del zahteve prosilke, ki se nanaša na Ministrstvo za finance in sicer:
-    katere analize, raziskave, podatke je Urad RS za zavarovalni nadzor naročil po posameznih letih (ime teh analiz, raziskav, podatkov) od leta 1995 do ustanovitve Agencije za zavarovalni nadzor ter
-    koliko je za posamezno analizo, raziskavo ali podatek plačal?

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je predmet tega pritožbenega postopka le del zahteve prosilke z dne 16. 10. 2009 in sicer:
-    katere analize, raziskave, podatke je organ naročil po posameznih letih (ime teh analiz, raziskav, podatkov) od ustanovitve Agencije za zavarovalni nadzor, t.j. od 1. junija 2000, ko je Vlada Republike Slovenije imenovala strokovni svet in direktorja Agencije ter
-    koliko je za posamezno analizo, raziskavo ali podatek plačal?,
in bo o tem Pooblaščenec izdal tudi odločbo, medtem ko je preostali del zahteve prosilke Pooblaščenec odstopil v pristojno reševanje Ministrstvu za finance, o odstopu pa je bila obveščena tudi prosilka.

1.    Pritožbeni postopek po Zmed

Za obravnavo konkretne zadeve je bistvenega pomena določba devetega odstavka 45. člena ZMed, po kateri je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč da je pritožba dovoljena le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Omejitev pritožbe zgolj na pritožbene razloge, ki se nanašajo na izjeme od prosto dostopnih informacij in zgolj na primere, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega dokumenta, je nujna glede na naravo pritožbenega postopka. V nasprotnem primeru bi se v pritožbenem postopku pred Pooblaščencem pojavil problem izoblikovanosti izreka odločbe in nemožnosti ugotovitve materialne resnice oziroma popolnega in pravilnega dejanskega stanja. Vprašanja se namreč ne nanašajo zgolj na situacije, ki so preverljive, dokazljive in ki izhajajo iz otipljivih dokumentov, temveč so lahko tudi predmet neotipljivega in nematerializiranega. Iz tega razloga zakon zoper zavrnilni odgovor na vprašanje, ki nima podlage v (materializiranem) dokumentu, prepoveduje možnost pritožbe, saj bi v tem primeru šlo za nemogoč preizkus subjektivnih ocen in razmišljanj. Iz tega razloga je določeno, da v primeru, ko vprašanje medija oziroma odgovor organa ne izhaja iz oprijemljivega, materializiranega dokumenta, pritožba ni dovoljena. To pomeni, da Pooblaščenec v pritožbenem postopku ne more odločati o (ne)pravilnosti posredovanih odgovorov ali o tem, kakšne odgovore bi organ moral posredovati, temveč lahko odloča le o dostopu do dokumentov oziroma informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek po ZMed zato ne more voditi do pridobivanja odgovorov na vprašanja po 45. členu ZMed, temveč le do informacij javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

Na podlagi vsega navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred Pooblaščencem omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:
1.    na preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in
2.    na preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Oba preizkusa lahko Pooblaščenec uspešno opravi le, če si ogleda zahtevane dokumente oziroma dokumente, iz katerih izhaja odgovor na vprašanja. Z namenom ugotovitve, ali zahteva prosilke temelji na materializiranih, že obstoječih dokumentih in ali so ti dokumenti informacije javnega značaja, je Pooblaščenec od organ na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP zahteval informacije, ki jih je zahtevala prosilka. Organ je Pooblaščencu posredoval dokumente, s katerimi razpolaga in iz katerih izhajajo zahtevane informacije, kar pomeni, da je pritožba dovoljena.

2.    Pojem informacije javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I z vsemi spremembami in dopolnitvami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

S pozitivno opredelitvijo informacije javnega značaja namreč lahko opredelimo, katere informacije ne sodijo v ta okvir in jih po ZDIJZ torej ni mogoče zahtevati (npr. informacije, s katerimi razpolagajo osebe, ki opravljajo zasebnopravno oziroma tržno dejavnost), poleg tega pa šele potem, ko ugotovimo, kaj informacija javnega značaja je, lahko začnemo spraševati, ali je morebiti izvzeta iz dostopa javnosti kot ena izmed izjem po 6. členu ZDIJZ. S pozitivno definicijo informacije javnega značaja, smo še najbližje dejstvu oz. namenu, ki ga zasleduje ZDIJZ, če rečemo, da se domneva, da so vse informacije v posesti zavezanih subjektov, informacije javnega značaja (razen tistih, na katere se lahko aplicira katera od izjem iz 6. člena ZDIJZ). Povedano drugače: informacije javnega značaja so vse tiste informacije, ki so v posesti javnopravnih oblasti oziroma javnopravnih subjektov in tistih zasebnikov, ki zanjo izvajajo kakšne javne funkcije (več v doktorski disertaciji dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 147).

Prvi pogoj, da gre za informacijo javnega značaja, na katerega se sklicuje tudi organ in katerega je senat Vrhovnega sodišča RS v sodbi Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, ki jo navaja organ, zožil, je, da informacija izvira iz delovnega področja organa. To pomeni, da gre za informacijo, ki jo je organ izdelal pri svojem delu, v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. To pomeni, da je pomembno le, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti. O dometu pojma informacija javnega značaja pričajo tudi ureditve dostopa do informacij v drugih državah z daljšo kulturo odprtosti in javnosti. Tako v ZDA celo koledarji z razporedi sestankov ali lističe o telefonskih sporočilih posameznih uradnikov razumejo kot uradni dokument, kadar ti služijo nekemu uradnemu namenu organa in niso ustvarjeni samo za osebno rabo uradnika. Do enakega rezultata pridemo tudi pri nas, saj so na primer rokovniki del uradnega dokumentarnega gradiva, če služijo uradnemu namenu organa (Več v doktorski disertaciji dr. Urške Prepeluh: Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 148-149).

ZDIJZ ne določa izrecno, katere vrste informacij so javnosti dostopne, hkrati pa tudi nobene od njih a priori ne izključuje. Zato se informacija lahko nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter so lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo ali odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pooblaščenec navaja, da iz Priporočila št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov, sprejeto v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002 izhaja, da »uradni dokumenti« pomeni vse informacije v kakršni koli obliki, ki so jih ustvarili ali prejeli in hranili organi oblasti in ki so povezane s katero koli javno ali upravo funkcijo, z izjemo dokumentov v pripravi. Iz navedene definicije je razvidno, da gre za široko definicijo informacije javnega značaja in da se informacija javnega značaja lahko nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja organa, ki so povezane z njegovimi aktivnostmi ali odločitvami, ki spadajo v njegov delokrog.

Podobno izhaja tudi iz Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, po kateri "dokument" pomeni neko vsebino ne glede na to, kakšen je njen medij (napisana na papirju ali shranjena v elektronski obliki ali kot zvočni, vizualni ali avdiovizualni zapis) o vprašanju, nanašajočem se na politiko, dejavnosti ali odločitve s področja odgovornosti institucije.

Pojem delovno področje je namreč izredno širok in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, po navadi določenih v področnih zakonih, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (več v doktorski disertaciji dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 148 - 149).

Organ je javna agencija, ustanovljena na podlagi Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 109/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 9/2007, 102/2007, 69/2008, 19/2009, in 49/2009; v nadaljevanju ZZavar- UPB2), ki opravlja nadzor nad zavarovalnicami z namenom preverjanja, če zavarovalnice spoštujejo pravila o obvladovanju tveganj in druga pravila, določena s tem zakonom in predpisi izdanimi na njegovi podlagi oziroma drugimi zakoni, ki urejajo poslovanje zavarovalnic, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi. Organ opravlja nadzor tudi nad pravnimi osebami, povezanimi z zavarovalnico, če je to potrebno zaradi nadzora nad poslovanjem zavarovalnice (172. člena ZZavar - UPB2). Z uveljavitvijo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1 je pristojen tudi za izdajo dovoljenj pokojninskim družbam in za izvajanje nadzora nad njihovim poslovanjem. Na podlagi 23. člena Zakona o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (Uradni list RS, št. 26/2005 - uradno prečiščeno besedilo in 85/2009) nadzira še poslovanje Prvega pokojninskega sklada Republike Slovenije. V skladu z Zakonom o finančnih konglomeratih (Uradni list RS, št. 43/2006) pa opravlja tudi dopolnilni nadzor nad nadzorovano osebo s sedežem v RS, ki je na vrhu finančnega konglomerata oziroma ji je nadrejen finančni holding. K navedenim nalogam je potrebno dodati še pristojnost organa za pripravo in izdajo podzakonskih predpisov na podlagi ZZavar- UPB2.
Glede na navedeno lahko naloge organa razvrstimo v pet osnovnih področij:
-    izdaja dovoljenj, soglasij, mnenj, odločb in odredb zavarovalnicam, zavarovalno zastopniškim družbam, zavarovalno posredniškim družbam, zavarovalnim zastopnikom in posrednikom, bankam za opravljanje storitev zavarovalnega posredovanja, Slovenskemu zavarovalnemu združenju, zavarovalnicam v zavarovalniški skupini, pokojninskim družbam;
-    spremljanje, zbiranje in preverjanje poročil in obvestil zavarovalnic in drugih oseb, ki so po določbah ZZavar- UPB2 oziroma drugih zakonov dolžne poročati organu oziroma ga obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah;
-    opravljanje pregledov poslovanja zavarovalnic in pokojninskih družb;
-    izrekanje ukrepov nadzora po ZZavar- UPB2 ter
-    priprava in izdaja podzakonskih predpisov na podlagi ZZavar- UPB2.

Pooblaščenec po temeljiti preučitvi ZZavar- UPB2 ugotavlja, da ima organ zelo široke pristojnosti in velik obseg nalog na področju nadzora v zavarovalništvu, saj praktično v ZZavar- UPB2 skoraj ni člena, kjer ne bi bila določena pristojnost organa, bodisi kot organa za izdajo dovoljenj, soglasij, mnenj, odločb in odredb, kot organa za spremljanje, zbiranje in preverjanje poročil in obvestil itd.

Kot primer Pooblaščenec navaja nekatere pristojnosti in naloge organa po ZZavar- UPB2:
-    izdajanje dovoljenj za opravljanje zavarovalnih poslov (65. - 82. člen),
-    izdajanje soglasij za metodo porazdelitve (14. člen),
-    izdajanje dovoljenj za pridobitev kvalificiranega deleža (18. člen),
-    izdajanje dovoljenj za opravljanje in odvzem dovoljenj za opravljanje funkcije člana uprave (25. in  
   28. člen),
-    razrešitev prokurista (25. člen),
-    izdajanje dovoljenj k sklepu skupščine o prenehanju družbe za vzajemno zavarovanje (57. člen),
-    izdajanje dovoljenj za združitev in preoblikovanje družbe za vzajemno zavarovanje (60. in 62. člen),
-    vodi register pooblaščenih aktuarjev (76.a člen),
-    izdajanje dovoljenj za prenos izločenih poslov (78. člen),
-    izdajanje dovoljenj za prenos zavarovalnih pogodb (80. člen), itd.

Glede na navedeno je organ javna agencija kot državna nadzorna institucija na področju zavarovalništva in s tem nosilec javnih pooblastil in kot tak sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ.

Organ je Pooblaščencu posredoval sledeče dokumente, ki vsebujejo odgovor na zastavljena vprašanja prosilke:
-    račun št. 07-300-000384, z dne 11. 10. 2007, izdan s strani Inštituta za javno upravo;
-    dopis Inštituta za javno upravo z zadevo »Pravno mnenje«, z dne 10. 10. 2007;
-    račun št. 09-300-001058, z dne 7. 9. 2009, izdan s strani Inštituta za javno upravo;
-    naročilnica organa št. 27/09, z dne 2. 9. 2009;
-    Pogodbo o avtorskem delu z dne 10. 11. 2006, sklenjeno med organom in … ter
-    Avtorsko pogodbo št. 1810-02, z dne 21. 10. 2002.

Po temeljitem pregledu omenjenih dokumentov in preučitvi pristojnosti organa Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokumenti nedvomno sodijo v delokrog organa, saj že iz naslova pravnih mnenj jasno izhaja, da se nanašajo na pristojnosti organa kot organa nadzora v zavarovalništvu in glede katerega je tudi zavezanec po ZDIJZ. Tako je izpolnjen prvi pogoj informacije javnega značaja, t.j. da informacija izvira iz delovnega področja organa.

Pri presoji ali zahtevana informacija izhaja iz dokumenta, ki že obstaja in organ z njim razpolaga, pa Pooblaščenec ugotavlja, da organ razpolaga z dokumenti, ki vsebujejo odgovor na zastavljena vprašanja, saj jih je poslal Pooblaščenec in je tako izpolnjen še drugi in tretji pogoj informacije javnega značaja.

Ker je Pooblaščenec ugotovil, da so glede dokumentov, iz katerih izhaja odgovor na vprašanja prosilke, izpolnjeni vsi trije pogoji iz 4. člena ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju presojal, ali gre za informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne, ali pa je podana katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne.

3.    Izjeme od prostega dostopa

Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki taksativno določa enajst izjem, ko organ lahko prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP izvedel preizkus, ali v obravnavanem primeru morda obstaja katera izmed možnih izjem iz 6. člena ZDIJZ.




3.1 Varstvo osebnih podatkov kot izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1). Namen ZVOP-1-UPB1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1-UPB1).

Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1-UPB1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1-UPB1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.

Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1-UPB1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.

Predmet tega pritožbenega postopka sta tudi Pogodba o avtorskem delu z dne 10. 11. 2006, sklenjena med organom in … ter Avtorska pogodba št. 1810-02, z dne 21. 10. 2002, ki vsebujta sledeče osebne podatke avtorja pravnega mnenja:
-    ime in priimek,
-    naslov,
-    davčno številko,
-    EMŠO,
-    banko in številko transakcijskega računa ter
-    znesek honorarja.

Pooblaščenec pri tem tudi pojasnjuje, da je z vidika nadzora javnosti nad porabo javnih sredstev v konkretnem primeru pomembna t.i. nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je tudi v tem, da mora biti javnosti dana možnost, da preveri, koliko in za kaj je nekdo prejel javna sredstva. Da je prav nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij, navajajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Cit. 'Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave. (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72).

Podatek o honorarju na podlagi avtorske pogodbe predstavlja podatek o zaslužku prejemnika honorarja in kot tak v osnovi izpolnjuje merila za osebni podatek po ZVOP-1-UPB1. Razkritje takšnega podatka bi torej lahko pomenilo kršitev ZVOP-1-UPB1, vendar Pooblaščenec na tem mestu opozarja na določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače in ocenjuje, da gre pri izplačilih honorarjev za podatek o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je Pooblaščenec pri opredelitvi pojma javnih sredstev oprl na določbe Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/2001 in 20/2006-ZNOJF-1, v nadaljevanju ZRacS-1). ZRacS-1 namreč v prvem odstavku 20. člena določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev, iz petega odstavka istega člena, ki določa, kdo so uporabniki javnih sredstev po ZRacS-1, pa je moč razbrati, katera sredstva predstavljajo javna sredstva. Peti odstavek 20. člena ZRacS-1 določa, da je po ZRacS-1 uporabnik javnih sredstev:
1. pravna oseba javnega prava ali njena enota;
2. pravna oseba zasebnega prava, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega:
-    da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti;  
-    da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije;
-    da je gospodarska družba, banka ali zavarovalnica, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež;
3. fizična oseba, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega:
-    prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti;
-    da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije.

Iz navedene določbe ZRacS-1 izhaja, da spada med uporabnike javnih sredstev vsaka pravna oseba javnega prava ali njena enota. Kot je bilo že pojasnjeno, je organ javna agencija posebnega pomena nadzora v zavarovalništvu, ki je bil ustanovljen na podlagi zakona. Organ pridobiva sredstva za delo iz taks in nadomestil ter iz drugih prihodkov, ki jih ustvari organ s svojim poslovanjem. Iz presežka prihodkov nad odhodki se del izloči v rezerve Agencije za zavarovalni nadzor v višini, določeni s finančnim načrtom Agencije za zavarovalni nadzor za leto v katerem je bil presežek realiziran, preostanek pa se usmeri v proračun Republike Slovenije (262. člen ZZavar- UPB2). Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito rabo sredstev Agencije za zavarovalni nadzor opravlja računsko sodišče (265. člen ZZavar- UPB2).

Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je organ uporabnik javnih sredstev. Podatek o neposrednem prejemniku javnih sredstev je neizogiben oziroma sestavni del podatka o porabi javnih sredstev. Ker mora biti javnosti dostopen podatek o neposrednem prejemniku sredstev, to pomeni, da mora biti prejemnik na nek način identificiran, v konkretnem primeru z osebnim imenom. Glede na navedeno je treba podatek o prejemniku javnih sredstev šteti kot javen podatek, katerega razkritje ni v nasprotju z varstvom osebnih podatkov. Plačilo avtorja pravnega mnenja predstavlja torej porabo javnih sredstev, katerih poraba mora biti upravičena, transparentna in zakonita, zato ime in priimek prejemnika teh sredstev predstavlja izjemo od izjem, določeno v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, ne pa varovanega osebnega podatka v skladu z ZVOP-1-UPB1.  

Glede ostalih osebni podatkov, vsebovanih v omenjenih avtorskih pogodbah (naslov, davčna številka, EMŠO, banka in številka transakcijskega računa avtorja pravnega mnenja) pa je Pooblaščenec glede na predhodno predstavljene ugotovitve in zakonska določila ugotovil, da niso javni oziroma pomenijo izjemo v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ti podatki morajo ostati varovani v skladu z načelom sorazmernosti obdelave osebnih podatkov (3. člen ZVOP-1-UPB1), ker niso nujno potrebni za uresničevanje načela javnosti. Našteti podatki zato po svoji vsebini niso informacija javnega značaja, pač pa so izjema od prosto dostopnih informacij in jih je organ dolžan v skladu s pravilom delnega dostopa, ki ga določa 7. člen ZDIJZ, izbrisati oz. prikriti na zahtevanih dokumentih, kot bo to podrobneje določeno v 4. točki obrazložitve te odločbe.

Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.

Kot nevarovani osebni podatki se v zahtevanih dokumentih nahajajo sledeči osebni podatki:
-    račun št. 07-300-000384, z dne 11. 10. 2007, izdan s strani Inštituta za javno upravo: ime in priimek direktorja Inštituta za javno upravo;
-    dopis Inštituta za javno upravo z zadevo »Pravno mnenje«, z dne 10. 10. 2007: ime in priimek direktorja organa ter ime in priimek predsednika Inštituta za javno upravo;
-    račun št. 09-300-001058, z dne 7. 9. 2009, izdan s strani Inštituta za javno upravo: ime in priimek direktorja Inštituta za javno upravo;
-    naročilnica organa št. 27/09, z dne 2. 9. 2009: ime in priimek direktorja organa ter ime in priimek predsednika Inštituta za javno upravo;
-    Pogodba o avtorskem delu z dne 10. 11. 2006, sklenjena med organom in ….: ime in priimek direktorja organa.

Glede osebnega imena javnih funkcionarjev Pooblaščenec pojasnjuje, da ima oseba, zaposlena v javnem sektorju, bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov, prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca.

Glede osebnega imena direktorja in predsednika Inštituta za javno upravo Pooblaščenec prav tako ugotavlja, da ne predstavljata varovanega osebnega podatka, saj gre za zastopnika Inštituta za javno upravo, katerih podatki so javni že po Zakonu o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/2006 in 33/2007-ZSReg-B) in Zakonu o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/2007-UPB in 93/2007).


3.2 Poslovna skrivnost kot izjema od prostega dostopa

Po pregledu dokumentov, ki so predmet obravnave v konkretni pritožbeni zadevi, je Pooblaščenec ugotovil, da gre tudi za dokumente, ki se nanašajo na Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju Inštitut za javno upravo). Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi Inštituta za javno upravo, je Pooblaščenec, z dopisom št. 090-149/2009/7, z dne 30. 11. 2009, po določilu 43. in 44. člena ZUP, Inštitut za javno upravo pozval, da se izjasni o tem, ali prijavlja stransko udeležbo v postopku oziroma, ali zahtevane informacije zanj predstavljajo katero izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Inštitut za javno upravo se na poziv Pooblaščenca do izdaje odločbe ni odzval, čeprav je iz vročilnice razvidno, da je poziv prejel dne 2. 12. 2009.

Določbe o poslovni skrivnosti so opredeljene v 39. in 40. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1). 39. člen ZGD-1 v prvem odstavku določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Nadalje drugi odstavek 39. člena ZGD-1 določa, da se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi družbi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.  Iz tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 obenem izhaja, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

ZGD-1 tako loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija pa mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD k prvemu odstavku 39. člena). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1).

Podatki, ki pa niso označeni kot zaupni po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, lahko uživajo varstvo le ob predpostavkah iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1, kjer je opredeljen objektivni kriterij za določanje poslovne skrivnosti. V tem primeru ni potrebno, da bi bila poslovna skrivnost v kakršnemkoli aktu izrecno navedena, ampak je odločilna sama vsebina podatka. Za obstoj poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 morata biti torej izpolnjeni dve merili: da je potreba po varstvu »očitna« in da bi z razkritjem nastala »občutna škoda«. Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je, ali bi lahko bilo, vsaki povprečni osebi jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost subjekta v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196). Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na subjektu, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Slednji ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na njegov konkurenčni položaj. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009.

Na podlagi vsega navedenega in vpogleda v dokumentacijo, Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani podatki v zahtevnih dokumentih, ne izpolnjujejo kriterija poslovne skrivnosti po 39. členu ZGD-1 in tako izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni izkazana.

Pooblaščenec na tem mestu ponovno navaja 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre v obravnavanem primeru za porabo javnih sredstev. Ker gre za porabo javnih sredstev, je po oceni Pooblaščenca, na podlagi zgoraj navedene 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, potreba po transparentnosti celotnega delovanja organa zagotovo podana. Javnost je namreč zagotovo upravičena vedeti, kako in zakaj se porabljajo javna sredstva, hkrati pa je pomemben tudi nadzorni element, ki se kaže v nadzoru nad porabo javnih sredstev. Ta element se na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ odraža tako v prosti dostopnosti višine porabe kot tudi pri razkritju prejemnika javnih sredstev.

4.    Institut delnega dostopa

Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec torej presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.

Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da v kolikor dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in 119/2007; v nadaljevanju Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).

Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Z izbrisom osebnih podatkov na način kot izhaja iz izreka te odločbe postanejo ti podatki anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo podatkov se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika (več o tem glej Zakon o varstvu osebnih podatkov s komentarjem, urednica in redaktorica Nataša Pirc Musar, Ljubljana 2006, komentar k 13. člen ZVOP-1).

Pooblaščenec je pritožbi prosilca ugodil, saj je bil v postopku prve stopnje napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi oziroma zmotno presojeni dokazi ter je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja. Prvi odstavek 252. člena ZUP namreč med drugim določa, da v kolikor organ druge stopnje ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam reši zadevo. Pooblaščenec je zato na podlagi citiranih določb ZUP sam rešil zadevo in odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki v 5 (petih) delovnih dneh po vročitvi te odločbe posredovati fotokopije dokumentov, na način kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilka sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:                                       
Monika Voga, univ.dipl.prav.,                                  
Svetovalka pri Informacijskem                                                                          
pooblaščencu    

Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka