Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 29.03.2018
Naslov: Slovenske novice d.d - Policija PU Koper
Številka: 090-46/2018
Kategorija: Mediji, Kazenski postopek, Osebni podatek
Status: Odobreno


POVZETEK:

 

Prosilka je od organa po ZMed zahtevala odgovor na vprašanje, ali je ta prejel naznanitev suma storitve kaznivega dejanja zoper javni zavod z območja občine Izola. Organ je njeno zahtevo zavrnil, z obrazložitvijo, da gre za varovane osebne podatke. IP je v pritožbenem postopku pritožbi prosilke ugodil, ker je ugotovil, da je prosilka vprašanje formulirala na način, da iz odgovora organa ne bi bilo razvidno, na katero konkretno osebo - posameznika se vprašanje nanaša. Takšen odgovor torej ne bi posegel v pravico do varstva osebnih podatkov konkretnega posameznika, ker posameznik na podlagi tega ne bi bil določen niti določljiv v smislu definicije osebnega podatka po ZVOP-1. IP je po uradni dolžnosti presojal tudi obstoj izjeme varstva (pred)kazenskega postopka in ugotovil, da tudi ta izjema ni podana.
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-46/2018/6
Datum: 29. 3. 2018

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ...... Slovenske novice, Dunajska 5, 1000 Ljubljana (dalje prosilka), z dne 21. 2. 2018, zoper zavrnilni odgovor Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana z dne 21. 2. 2018 (dalje organ), brez številke, v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

1.    Pritožbi prosilke z dne 21. 2 2018, zoper zavrnilni odgovor organa z dne 21. 2. 2018, se ugodi in se izpodbijani odgovor odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe, po elektronski pošti, posredovati kopijo dokumenta Generalne policijske uprave, Uprave kriminalistične policije, št. 2311-3/2018/6 (2233-02) z dne 5. 2. 2018, naslovljen na PU Koper SKP, in sicer tako, da bo razvidna glava dokumenta (pošiljatelj in prejemnik), številka in datum, zadeva in podpisnik ter prvi stavek besedila v dokumentu, ki se začne z…«v prilogi vam…«.

 

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilka je dne 21. 2. 2018 na organ naslovila naslednje vprašanje: »Ali je PU Koper v letošnjem letu (januar, februar 2018) od Komisije za preprečevanje korupcije RS prejela naznanitev suma kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev za javno zdravstveno ustanovo, ki se nahaja v območju občine Izola?«.

 

Organ je odgovor na prosilkino vprašanje, dne 21. 1. 2018 zavrnil. Iz odgovora izhaja, da je po mnenju organa iz prosilkinih preteklih vprašanj razvidno, da sprašuje po konkretnih osebah, organu pa zakonodaja ne dopušča odgovora na vprašanje, kjer bi bile iz odgovora lahko na kakršenkoli način določljive osebe. Organ je institucija, ki mora skrbeti za varstvo osebnih podatkov. Prav zaradi teh razlogov organ ne more in ne sme odgovarjati na takšna vprašanja.

 

Prosilka je zoper zavrnilni odgovor dne 21. 2. 2018 vložila pritožbo. Navaja, da je zastavila vprašanje, ki je skladno z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov. Ker ji organ ne odgovori, po njenem krši pravico javnosti do informacij v javnem interesu. 

 

Organ je pritožbo prosilke dne 2. 3. 2018, z dopisom št. 090-24/2018/3 (206-09), odstopil v obravnavo IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi.

 

Na podlagi poziva IP, št. 090-46/2018/2 z dne 12. 3. 2018, naj mu posreduje dokumente, iz katerih izhaja odgovor na vprašanje, ki ga je zastavila prosilka, je organ dne 21. 3. 2018, z odgovorom št. 090-33/2018/2 (2233-02), posredoval IP dva dokumenta, in sicer dokument št. 2311-3/2018/6 (2233-02) z dne 5. 2. 2018 in dokument št. 06210-238/2017-26 z dne 31. 1. 2018.

 

IP je s pozivom št. 090-46/2018/4 z dne 22. 3. 2018, na podlagi 13. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja  (dalje Uredba), organ pozval za posredovanje mnenja, ali bi razkritje zahtevane informacije vplivalo na izvedbo predkazenskega postopka, ki ga organ vodi (če ga seveda vodi) in kakšna škoda postopku bi nastala z razkritjem te informacije.

 

Iz odgovora organa z dne 26. 3. 2018, št. 2311-30/2018/4 (3B324-01), izhaja, da je informacija, ki jo zahteva prosilka, sestavljena in posredovana Policijski upravi Koper zaradi kazenskega pregona in v zvezi z njim. Razkritje teh informacij javnosti in se tem tudi morebitnim vpletenim osebam bi škodovalo izvedbi postopka ali ga vsaj močno otežilo. Policija mora namreč v skladu z Zakonom o kazenskem pregonu ukreniti vse potrebno, da se izsledi storilca kaznivega dejanja, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa dokazila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Razkritje zahtevanih podatkov bi zato vplivalo na morebitne vpletene osebe in s tem na zbiranje in pridobivanje dokazov.

 

Pritožba je utemeljena. 

 

Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in ZMed, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa. 

 

IP ugotavlja, da je organ z elektronskim sporočilom z dne 21. 2. 2018 prosilki zavrnil odgovor na vprašanje, ali je PU Koper v letošnjem letu (januar, februar 2018) od Komisije za preprečevanje korupcije RS, prejela naznanitev sumah kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev za javno zdravstveno ustanovo, ki se nahaja v območju občine Izola. V skladu z 8. odstavkom 45. člena ZMed je IP štel omenjeni odgovor kot zavrnilno odločbo.

 

Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Glede na navedeno je IP pozval organ, da pošlje dokumente, iz katerih izhajajo podatki, ki so predmet zahteve prosilke, v izvorni obliki, brez izločanja. Na poziv IP je organ dne 21. 3. 2018, z odgovorom št. 090-33/2018/2 (2233-02), posredoval IP dva dokumenta, in sicer dokument GPU št. 2311-3/2018/6 (2233-02) z dne 5. 2. 2018 in dokument št. 06210-238/2017-26 z dne 31. 1. 2018.

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da odgovor na zastavljeno vprašanje prosilke izhaja iz obeh posredovanih dokumentov, kar pomeni, da je pritožba dovoljena. 
Ker je prosilka postavila vprašanje le v smislu pričakovanja pritrdilnega ali nikalnega odgovora in ker tudi v pritožbi vztraja le pri tovrstnem odgovoru, je IP z vpogledom v oba dokumenta, ki sta mu bila v pritožbenem postopku posredovana s strani organa, ugotovil, da zahtevani odgovor na prosilkino vprašanje izhaja že iz dokumenta Generalne policijske uprave, Uprave kriminalistične policije, št. 2311-3/2018/6 (2233-02) z dne 5. 2. 2018, ki je posledično predmet presoje v tem pritožbenem postopku. Dokumenta št. 06210-238/2017-26 z dne 31. 1. 2018 IP v konkretni zadevi posledično ni presojal. 

 

Ker se je organ v zavrnilnem odgovoru z dne 21. 1. 2018 skliceval na varstvo osebnih podatkov, je IP v nadaljevanju najprej presojal obstoj te izjeme. Izjema varstva osebnih podatkov je v ZDIJZ določena v 3. točki prvega odstavka 6. člena, ki pravi, da organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napoti na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1, ki predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, določene v 38. členu Ustave, ki v prvem odstavku navedenega člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika, pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1). Pravna podlaga za obdelavo podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, je določena v 9. členu ZVOP-1. 

 

Za odločitev v konkretni zadevi je po mnenju IP bistvena ugotovitev, ali je prosilka zahtevala osebne podatke, oziroma ali bi organ z odgovorom na njeno vprašanje z dne 21. 1. 2018, ki je predmet tega pritožbenega postopka, razkril varovane osebne podatke. Izhajajoč iz definicije osebnega podatka, kot ga določata prva in druga točka prvega odstavka 6. člena ZVOP-1, IP ugotavlja, da razlogom organa za zavrnitev zahteve prosilke ni mogoče slediti. Prosilka je namreč vprašanje formulirala na način, da iz odgovora organa ne bi bilo razvidno, na katero konkretno osebo - posameznika se vprašanje nanaša. Takšen odgovor torej ne bi posegel v pravico do varstva osebnih podatkov konkretnega posameznika, ker posameznik na podlagi tega ne bi bil določen niti določljiv v smislu zgoraj navedene definicije osebnega podatka. K drugačnemu zaključku IP ne morejo voditi niti navedbe organa, da je prosilka predhodno, v vprašanju z dne 15. 2. 2018, že zahtevala odgovor na vprašanje v zvezi z določenim posameznikom in da je torej spraševala po konkretni osebi. Ker ji organ odgovora na vprašanje z dne 15. 2. 2018 ni posredoval, namreč ni potrdil njenih domnev v zvezi z vprašanjem, ali je prejel prijavo zoper točno določenega posameznika, s čimer organ (kar je pravilno) ni posegel v pravico do varstva osebnih podatkov te osebe. Ob tem pa ne držijo navedbe organa, da je prosilka večkrat zahtevala iste informacije. V vprašanju z dne 21. 1. 2018 prosilka namreč ni (več) zahtevala odgovora glede prijave zoper točno določenega posameznika, ampak je spraševala po prijavi, ki je bila (domnevno) podana v zvezi z javno zdravstveno ustanovo, ki se nahaja na območju občine Izola. Vprašanje z dne 21. 1. 2018 je torej prosilka zastavila širše, iz njega pa ne izhaja, na katero konkretno osebo se nanaša (potencialno se torej lahko nanaša na vse posameznike, ki so poslovali v okviru ali z javno zdravstveno ustanovo na območju občine Izola, v nedefiniranem času). Gre torej za vprašanje, iz katerega točno določen posameznik, zoper katerega naj bi bila podana prijava, ni razviden. Posledično pa tudi organ s posredovanjem odgovora na takšno vprašanje ne bi posegel v pravico do varstva osebnih podatkov. IP tako zaključuje, da v obravnavnem primeru izjema varstva osebnih podatkov ni podana.

 

IP je v nadaljevanju po uradni dolžnosti ugotavljal tudi obstoj drugih izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena in 5.a členu ZDIJZ. Glede na to, da je prosilka od organa zahtevala informacijo v zvezi z domnevno naznanitvijo suma kaznivega dejanja, je IP v nadaljevanju presojal še obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti podana oba pogoja skupaj, in sicer, (1) da je postopek še v teku in (2) da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. Ob tem drugi pogoj organ zavezuje k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora organ konkretno izkazati, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi kazenskega postopka. 

 

Ker 13. člen Uredbe določa, da če organ prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, organ odloči o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku, je IP, na podlagi poziva št. 090-46/2018/4 z dne 22. 3. 2018, pridobil mnenje Policijske uprave Koper. Iz mnenja izhaja, da gre pri zahtevi prosilke za informacijo, ki je sestavljena in posredovana Policijski upravi Koper zaradi kazenskega pregona in v zvezi z njim, razkritje teh informacij javnosti in se tem tudi morebitnim vpletenim osebam, pa bi po mnenju Policijske uprave Koper škodovalo izvedbi postopka ali ga vsaj močno otežilo.

 

IP ugotavlja, da mnenju Policijske uprave Koper ne more slediti. Iz njega namreč ni razvidno, ali je postopek (pred)kazenskega pregona sploh (že) v teku, navedba škode, ki bi nastala z razkritjem zahtevane informacije, pa ni konkretizirana. IP pri tem poudarja, da je v obravnavanem primeru prosilka zahtevala le informacijo o tem, ali je bila zoper javni zavod z določenega področja podana prijava in ali je organ to prijavo prejel v reševanje. Iz njenega vprašanja torej ne izhaja niti zahteva po tem, da se organ opredeli, ali v zvezi s tem (že) teče kakšen (pred) kazenski postopek, niti prosilka ne zahteva informacij o samem teku (domnevnega) postopka. Iz odgovora na takšno vprašanje torej ne bi bili razvidni nobeni podatki v zvezi s tem, ali je organ sploh (že) uvedel predkazenski postopek oz. ali bo postopek sploh uveden, v kakšni fazi je postopek, zoper koga postopek teče, v zvezi s katerim domnevno očitanim kaznivim dejanjem, kdo so potencialni osumljenci in priče v postopku, katere potencialne dokaze mora organ zbrati in zavarovati,…Zgolj informacija o tem, ali je organ prejel prijavo naznanitve suma kaznivega dejanja, pa po oceni IP ne bi mogla vplivati na izvedbo predkazenskega postopka (če je oz. bo ta sploh uveden) in izvedbi tega postopka ne bi mogla povzročiti škode, ki bi opravičevala zavrnitev zahteve prosilke. Da tovrstna informacija (ali je policija prejela prijavo oz. naznanilo suma storitve kaznivega dejanja) ne vpliva na izvedbo predkazenskega postopka, kaže tudi dejstvo, da se tovrstne informacije s strani organov pregona (policije in tožilstva) oz. naznaniteljev samih (tistih, ki podajo prijave) praviloma posredujejo novinarjem in torej javnosti. Organ pa v obravnavani zadevi ni izkazal, zakaj bi zgolj informacija o tem, da je prejel določeno prijavo, v konkretni zadevi bistveno drugače vplivala na izvedbo (potencialnega) predkazenskega postopka.

 

Izhajajoč iz navedenega je IP zaključil, da je pritožba prosilke utemeljena, saj je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilke ugodil ter na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločitev oziroma t.im. zavrnilni odgovor organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. Ker odgovor na vprašanje prosilke (»Ali je PU Koper v letošnjem letu (januar, februar 2018) od Komisije za preprečevanje korupcije RS prejela naznanitev suma kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev za javno zdravstveno ustanovo, ki se nahaja v območju občine Izola?«) izhaja iz dokumenta Generalne policijske uprave, Uprave kriminalistične policije, št. 2311-3/2018/6 (2233-02) z dne 5. 2. 2018, je IP odločil, da mora organ prosilki posredovati navedeni dokument, in sicer le v delu, iz katerega izhaja odgovor, ki ga je zahtevala. 

 

V skladu z desetim odstavkom 45. člena ZMed, ki določa, da mora organ odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvršiti nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe, je organ dolžan prosilki posredovati dokument, kot izhaja iz izreka te odločbe, v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe. 

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse. 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka