Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 13.08.2019
Naslov: Slorest d.o.o. - Srednja zdravstvena šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo
Številka: 090-160/2019
Kategorija: Javna naročila, Poslovna skrivnost, Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe bistveno kršil pravila upravnega postopka. Izrek odločbe namreč ni skladen z obrazložitvijo, pri čemer iz njega ne izhaja, o katerih dokumentih je organ sploh odločal. Organ v postopek prav tako ni pritegnil stranskega udeleženca, čeprav bi, izhajajoč iz 44. člena ZUP, moral na to paziti po uradni dolžnosti. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponoven postopek.

 

ODLOČBA:

 

 

 

Številka: 090-160/2019/2

Datum: 13. 8. 2019


Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …………….(v nadaljevanju prosilec) z dne 24. 6. 2019, zoper odločbo Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, Zdravstvena pot 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 430-9/2019/13 z dne 7. 6. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 24. 6. 2019 se ugodi in se odločba Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, št. 430-9/2019/13 z dne 7. 6. 2019 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 5. 6. 2019 od organa zahteval popoln vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, v zvezi s postopkom za izbiro izvajalca za subvencionirano dijaško prehrano (malico) in prosto prodajo v šolski razdelilnici. Zahteval je posredovanje:

  • celotne dokumentacije izbranega ponudnika,
  • jasne kriterije, ki so bili sprejeti v fazi začetka postopka javnega naročanja in pred objavo javnega naročila,
  • posamično ocenjevanje ponudb s strani komisije za obe poslani ponudbi.

 

Organ je dne 7. 6. 2019 izdal odločbo št. 430-9/2019/13, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi slednje organ med drugim navaja, da sodi naročilo »Subvencionirana dijaška prehrana (malica) in prosta prodaja v šolski razdelilnici« po CVP kodi med socialne in druge posebne storitve, za katere se do vrednosti 750.000 EUR brez DDV določila ZJN-3 ne uporabljajo (točka a) prvega odstavka 21. člena ZJN-3. Naročnik je tako pri izbiri izvajalca avtonomen. Organ je prosilcu že omogočil vpogled na način, da mu je po elektronski pošti dne 4. 6. 2019 posredoval:

  • ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika (izvzeti podatki, ki se nanašajo na inovativno rešitev, pestrost jedilnika, ekološko naravnanost ponudbe in morebitne druge ugodnosti skladno s Sklepom o poslovni skrivnosti),
  • zapisnik o odpiranju ponudb,
  • sken kuvert,
  • zapisnik komisije,
  • poročilo z oceno ponudb in predlogom za izbiro najugodnejšega ponudnika.

Organ navaja, da kot naročnik določene podatke iz ponudbe izbranega ponudnika obravnava skladno z drugim odstavkom 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19) kot poslovno skrivnost. Podatkov, ki se nanašajo na inovativno rešitev, pestrost jedilnika, ekološko naravnanost ponudbe in morebitne druge ugodnosti, ne more razkriti. Gre namreč za podatke, za katere izbrani ponudnik ne želi, da so razkriti konkurenčnim podjetjem, saj s tem ohranja konkurenčno prednost. Po mnenju organa se ne glede na to, kaj je določeno s sklepom, za poslovno skrivnost štejejo vsi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Organ še dodaja, da je vsa ostala dokumentacija javna in jo je prosilcu že posredoval.

 

Zoper odločbo organa št. 430-9/2019/13 z dne 7. 6. 2019 (dalje izpodbijana odločba) je prosilec dne 24. 6. 2019 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da pritožbo vlaga zaradi kršitve pravil postopka, napačne uporabe materialnega prava ter nepopolne in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Poudarja, da niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločne ne izhaja, o katerih posamičnih dokumentih je organ sploh odločal. Izrek izpodbijane odločbe, da se zahteva z dne 5. 6. 2019 zavrne, je nejasen in je v nasprotju z obrazložitvijo izpodbijane odločbe, iz katere izhaja, da je organ prosilcu delno omogočil dostop do zahtevanih informacij. Tudi obrazložitev izpodbijane odločbe ostaja zgolj na deklaratorni ravni, saj iz nje ni razvidno, da bi organ, glede na vsebino posameznih dokumentov, opravil konkretno presojo z vidika vprašanja, ali in v katerih delih te dokumentacije se nahajajo podatki, ki predstavljajo določeno zakonsko izjemo iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Povedano drugače, razlog za zavrnitev dostopa v obrazložitvi izpodbijane odločbe je naveden pavšalno, splošno, ni pa razvidno, na katera dejstva in dokaze je organ oprl svojo odločitev in kakšen ugotovitveni postopek ga je pripeljal do zaključka, da je treba zahtevo prosilca v celoti zavrniti, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Prosilec poudarja, da obrazložitev izpodbijane odločbe ne ustreza 214. členu ZUP, saj je pomanjkljiva, izrek odločbe (zavrnitev v celoti) in obrazložitev odločbe (delni dostop) pa sta si kontradiktorni, zaradi česar se odločbe tudi ne da preizkusiti. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe niti ne izhaja, da bi organ v postopek po ZDIJZ kot stranskega udeleženca pritegnil tistega, na katerega pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa, zato je po mnenju prosilca podana tudi kršitev pravil postopka glede stranske udeležbe. Prosilec dodatno še zatrjuje, da je organ napačno ugotovil tudi dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo glede obstoja poslovne skrivnosti. Organ prosilcu v okviru presojanja obstoja poslovne skrivnosti ni posredoval nobenih podatkov, ki se nanašajo na inovativne rešitve, pestrost jedilnika, ekološko naravnanost ponudbe in morebitne druge ugodnosti, sklicujoč se na subjektivni kriterij poslovne skrivnosti po drugem odstavku 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19). Organ je v IV. točki obrazložitve izpodbijane odločbe zgolj zapisal, da določene podatke iz ponudbe izbranega ponudnika obravnava kot poslovno skrivnost, zato teh podatkov ne more razkriti, ker gre za podatke, za katere izbrani ponudnik ne želi, da so razkriti konkurenčnim podjetjem. Prosilec ob tem pojasnjuje, da mu je sicer bil omogočen dostop do t.i. »sklepa izbranega ponudnika«, ki to po njegovem mnenju niti ni, saj gre za pavšalen dopis ponudnika K-NORMA d.o.o., ki ga je ta predložil k ponudbi, z naslovom poslovna skrivnost. V citiranem dopisu je ponudnik zgolj zapisal, da se strani, označene z oznako poslovna skrivnost, ne smejo razkriti tretjim osebam. Dovoljenje za branje in objavo ima izključno vodstvo šole in pooblaščene osebe s strani šole, v povezavi s postopki povezanimi s povabilom št. 430-9/2019/1, objavljenim 18. 4. 2019. Prosilec poudarja, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti je na strani tistega, ki obstoj izjeme zatrjuje. Organ pa je v celoti zavrnil dostop do zahtevanih podatkov na podlagi pavšalnega in splošnega dopisa oz. sklepa. Tudi če gre v citiranem postopku za t.i. evidenčno javno naročilo, zanj v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZJN-3 veljajo temeljna načela javnega naročanja in v okviru teh tudi 6. člen ZJN-3 (načelo transparentnosti), v skladu s katerim so postopki javnega naročanja javni. Določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ tudi določa, da se ne glede na obstoj izjeme poslovne skrivnosti dostop do informacij javnega značaja vseeno dovoli, če se ta nanaša na porabo javnih sredstev. Odločitev organa, da prosilcu ne omogoči dostopa do informacij, ki se nanašajo na inovativne rešitve, pestrost jedilnika, ekološko naravnanost in morebitne druge ugodnosti, je zmotna in nezakonita, saj gre za podatke, ki predstavljajo javni del ponudbe in na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz razpisa ter ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili izbere najugodnejšo ponudbo. Organ je s pomočjo podatkov, do katerih prosilcu ni omogočil dostopa, ugotavljal izpolnjevanje pogojev in meril za izbor najugodnejšega ponudnika. V tč. V »Vabila k oddaji ponudbe št. 430-9/2019-1 z dne 18. 4. 2019« merilo inovativne rešitve in pestrost jedilnika prineseta največ po 20 točk, ekološka naravnanost ponudbe in morebitne druge ugodnosti pa največ po 10 točk. Organ je kot naročnik na podlagi dokumentov, do katerih prosilcu ni omogočil dostopa, tako ocenil ponudbo, zato takšni podatki v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, ne glede na to, kako jih je izbrani ponudnik v ponudbi označil, saj je na podlagi ocene organa, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje zahteve in je prejela največ točk, prišlo do porabe javnih sredstev.

 

Po prejemu pritožbe jo je organ kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe, dne 28. 6. 2019, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 430-9/2019/15.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije izvirajo iz delovnega področja organa, da organ z njimi razpolaga in da se nahajajo v materializirani obliki.

 

Po proučitvi vsebine izpodbijane odločbe in pritožbenih navedb prosilca je IP ugotovil, da gre pritožbenim navedbam v celoti slediti.

 

IP se strinja s prosilcem, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločne ne izhaja, o katerih posamičnih dokumentih je organ sploh odločal. Organ v izpodbijani odločbi na več mestih (npr. na str. 2, tč. IV., tretji odstavek) navaja, da je »določene« podatke iz ponudbe izbranega izvajalca varoval kot poslovni skrivnost, ne navede pa, katere konkretne podatke je obravnaval kot take. Izrek izpodbijane odločbe je ob tem v nasprotju z obrazložitvijo, saj iz izreka izhaja, da se zahteva v celoti zavrne, medtem ko obrazložitev navaja, da je organ prosilcu določene dokumente posredoval. Ob tem obrazložitev izpodbijane odločbe ostaja zgolj na deklaratorni ravni, saj iz nje ni razvidno, da bi organ, glede posameznih dokumentov, opravil konkretno presojo z vidika vprašanja, ali in v katerih delih te dokumentacije se nahajajo podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost, na katero se organ sicer sklicuje.

 

Pritrditi gre tudi navedbam prosilca, da je organ bistveno kršil pravila upravnega postopka, s tem, ko v postopek odločanja o dostopu do informacij javnega značaja ni pritegnil izbranega ponudnika, to je podjetja K – NORMA, d.o.o. Organ je v zvezi s tem tudi nepopolno ugotovil dejansko stanje glede obstoja poslovne skrivnosti in posledično napačno uporabil materialno pravo. V konkretni zadevi so predmet zahteve namreč dokumenti izbranega ponudnika iz postopka javnega naročila, organ pa izbranega ponudnika ni pozval v postopek kot stranskega udeleženca in mu ni omogočil zaščite njegovih pravic. S tem je stranskemu udeležencu onemogočil, da bi se seznanil z zahtevo prosilca, ni mu vročil odločbe, s katero je organ odločil o njegovih dokumentih in mu s tem odvzel možnost pravnega sredstva, prav tako pa organ stranskega udeleženca ni seznanil z vloženo pritožbo. IP tako ugotavlja, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje in da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka (49. člen ZUP).

 

ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva oz. da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu. IP je v izvedenem postopku ugotovil, da je v postopku odločanja na prvi stopnji organ nepopolno oz. zmotno ugotovil dejstva, saj v postopek ni pozval ene od strank postopka, zato je bilo treba na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v prejšnjih odstavkih obrazložitve te odločbe, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

 

Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na postopek javnega naročanja, ki ga je vodil organ, zato sam tudi najbolj pozna, kdo so kontaktne osebe stranskega udeleženca in kako jih kar najhitreje pozvati v postopek odločanja o pravici dostopa do informacij javnega značaja. Prvostopenjski organ je zato tisti, ki bo najlažje opravil vsa procesna dejanja in v nadaljevanju odločanja ugotovil, v katerem delu predstavljajo zahtevani dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja, v katerem delu gre za izjeme od prosto dostopne informacije javnega značaja in se v ponovnem postopku opredelil tudi do pritožbenih navedb prosilca.

V ponovljenem postopku mora organ:

  1. Izvesti ugotovitveni postopek, v katerem bo moral najprej opredeliti dokumente, ki so predmet zahteve prosilca z dne 5. 6. 2019, in sicer po posameznih točkah njegove zahteve in na način, da bo specificiral posamezne dokumente ter se opredelil do vsakega dokumenta posebej, z vidika, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, pri čemer mora organ presojati tudi vprašanje, ali je do zahtevanih dokumentov mogoč delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ,
  2. Ugotoviti, ali zahtevane informacije vsebujejo katero od izjem po določbah 5. a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere izjeme. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni posamezni dokumenti, ki so predmet presoje, kar iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja, in navedba, v katerem delu se dostop zavrne v celoti oziroma prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ. V izreku je treba navesti tudi obliko oz. način seznanitve, ki jo izbere prosilec v zahtevi.
  3. V postopek pritegniti stranskega udeleženca in mu omogočiti zaščito njegovih pravic in dati možnost, da se opredeli glede informacij, ki jih je zahteval prosilec. Organ mora novo odločbo vročiti tudi stranskemu udeležencu, če bo ta priglasil udeležbo v postopku, prav tako pa mu mora v seznanitev in izjasnitev posredovati tudi morebitno novo pritožbo prosilca.
  4. Če bo stranski udeleženec priglasil udeležbo v postopku in zatrjeval, da zahtevani podatki predstavljajo njegovo poslovno skrivnost, mora organ to dejstvo presojati še v luči veljavne zakonodaje. IP ob tem pojasnjuje, da organ zatrjevanju stranskega udeleženca ne more zgolj slediti, temveč je njegova dolžnost, da preizkusi, ali so izpolnjeni kriteriji poslovne skrivnosti v skladu z zakonom, ki ureja poslovno skrivnost, to je Zakonom o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/2019, dalje ZPosS). Ta definicijo poslovne skrivnosti določa v prvem odstavku 2. člena, ki pravi, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

-ima tržno vrednost;

-imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Za poslovno skrivnost se torej zahteva izpolnjevanje vseh zgoraj navedenih kriterijev in ne zadošča zgolj subjektivna označba dokumenta za poslovno skrivnost, kot v izpodbijani odločbi zmotno ugotavlja organ. Drži sicer, da zainteresirani subjekt z označitvijo poslovne skrivnosti v pisni obliki in s seznanitvijo o tem oseb, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, izpolni eno od predpostavk iz prvega odstavka 2. člena ZPosS, vendar zatrjevanju poslovne skrivnosti ni mogoče slediti, če niso izpolnjene tudi druge predpostavke iz zgoraj podane definicije po prvem odstavku 2. člena ZPosS.

  1. Če bo organ ugotovil, da so pogoji za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjeni, mora nadalje presojati, ali gre za podatke, ki so po zakonu javni. Pravilno je namreč stališče, ki ga v pritožbi izpostavlja prosilec, da so javni podatki[1], na podlagi katerih je organ presojal izpolnjevanje pogojev javnega naročila oz. ki so bili v postopku merilo za izbor najugodnejšega ponudnika. Takšni podatki so podatki o porabi javnih sredstev, zato, v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, ne glede na to, kako jih je izbrani ponudnik v ponudbi označil[2]. Ob tem IP še dodaja, da je v skladu s sodno prakso[3] dokazno breme za obstoj poslovne skrivnosti na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje, torej na stranskem udeležencu. Ob vstopu v poslovno razmerje s proračunskim uporabnikom je svoboda poslovnega subjekta pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju, zlasti pri porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev. Na ta način pride do izraza nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki preprečuje slabo upravljanje z javnimi sredstvi. Navedenega se morajo zavedati tudi stranski udeleženci.
  2. IP organ glede prakse v primerljivih zadevah glede dostopa do podatkov napotuje na svojo spletno stran[4], kjer se lahko seznani npr. z odločbo IP št. 090-153/2019 z dne 8. 8. 2019, št. 090-83/2019 z dne 13. 6. 2019, št. 090-288/2018/7 z dne 1. 2. 2019, itd.

 

Na podlagi vsega zgoraj navedenega IP po preučitvi celotne zadeve zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena in da je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva in da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30. (tridesetih) dni od prejema te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

 


[1] Tako upravnosodna praksa, npr. sodbe, št. I U 1647/2017-29, I U 1613/2009-32, IV U 4/2017-11.

[2] Tako tudi ustaljena praksa IP, npr. odločbe, št. 090-116/2017/9 z dne 25. 7. 2017, št. 090-78/2009/14 z dne 2. 9. 2008, št. 090-268/2016/6 z dne 15. 12. 2016.

[3] Sodba Upravnega sodišča z opr. št.: U 1976/2008-26 z dne 11.2.2010.

[4] www.ip-rs.si/ijz/