Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 16.07.2010
Naslov: Skupnost borcev Goriške divizije NOV Slovenije - Občina Hrpelje-Kozina
Številka: 090-100/2010/4
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


Številka: 090-100/2010/                                           
Datum: 15. 7. 2010


Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZInfP), in 1.. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Skupnosti borcev 9. korpusa NOV Slovenije, ki jo zastopa ………….., in Skupnosti borcev Goriške (30.) divizije NOV Slovenije, ki jo zastopa …………… (v nadaljevanju: prosilec), z dne 8. 5. 2010, zoper odločbo Občine Hrpelje-Kozina, Reška cesta 14, 6240 Kozina (v nadaljevanju: organ), opr. št. 131-3/2009-10 z dne 30. 4. 2010, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo



                                                               
        O D L O Č B O:


1.    Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.





O B R A Z L O Ž I T E V:


Prosilec je dne 5. 3. 2010 na organ naslovil zaprosilo za dostop do informacij javnega značaja, v katerem je od organa zahteval posredovanje fotokopij:
1.    zapisnika domicilnega odbora 30. divizije IX. korpusa z dne 7. 1. 2009, ZB za vrednote NOB Sežana
2.    zapisnika kolegija OZB in udeležencev NOB Sežana, dne 10. 1. 2005 in
3.    dokumenta, iz katerega je prepisan zaključni citat županovega predloga z dne 26. 5. 2009 in iz katerega je razvidno kdo je podpisnik

Organ je dne 30. 4. 2010 izdal odločbo št. 131-3/2009-10, s katero je dostop prosilca do želenih informacij zavrnil. Organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da organ ne hrani zahtevanih dokumentov, zato jih ni mogoče posredovati. Organ je v obrazložitvi navedel tudi, da je Občinski svet Občine Hrpelje-Kozina obravnaval pobudo, ki je bila pripravljena tudi na podlagi zahtevanih dokumentov, vendar organ teh dokumentov ni arhiviral, ker za to ni bilo potrebe.

Dne 14. 5. 2010 je prosilec zoper odločbo organa št. 131-3/2009-10 z dne 30. 4. 2010 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se je organ v odločbi nepravilno skliceval na 2. odstavek 4. člena ZDIJZ, saj po njegovem mnenju organ ni »pristojni arhiv«, ki bi hranil »arhivsko gradivo … v okviru javne arhivske službe«. Če bi bili zahtevani dokumenti res arhivsko gradivo, shranjeno v kakšnem javnem arhivu, bi moral po mnenju prosilca župan v predlogu svetnicama in svetnikom navesti vir tako, da bi citiral arhiv, številko zvezka in številko listine. Prosilec meni tudi, da bi moral župan skupaj s predlogom svetnicama in svetnikom posredovati tudi fotokopije citiranih listin. Prosilec je v pritožbi nadalje navajal, da je župan, s tem ko je uporabil to »arhivsko gradivo« za dokazovanje utemeljenosti svojega predloga z dne 26. 5. 2009, naredil to gradivo za sestavni del dnevnega reda 24. redne seje občinskega sveta, ki je bila v četrtek dne 4. 6. 2009 ob 1700 uri v sejni sobi. Takšno gradivo naj bi bil, po navedbah prosilca, organ dolžan hraniti 10 let. Po navedbah prosilca bi župan storil kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige ali spisa (pri čemer prosilec navaja 265. čl. KZ/1994), če »zahtevanih dokumentov ne hrani, zaradi česar jih tudi ne more posredovati«, kajti »kdor uradno listino, knjigo ali spis z lažno vsebino uporabi v službi kot resnične ali ki uradno listino, knjigo ali spis uniči, skrije, jih precej poškoduje ali kako drugače napravi nerabne« stori kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige ali spisa. Prosilec v pritožbi nadalje navaja, da so se svetniki odločili na podlagi napačnega predloga župana z dne 26. 5. 2009 in bi se zato moral župan na podlagi 35. in 36. člena Zakona o splošnem upravnem postopku izločiti iz postopka odločanja o dostopu do informacije javnega značaja. Prosilec je pritožbenemu organu predlagal, da izpodbijano odločbo odpravi in sam odloči tako, da se zahtevku prosilca ugodi, ter da župana ovadi pristojnemu državnemu tožilstvu, če se izkaže, da je storil kaznivo dejanje.

Organ je z dopisom št. 131-3/2009-12 z dne 20. 5. 2010 pritožbo prosilca zoper odločbo št. 131-3/2009-10 z dne 30. 4. 2010 odstopil Pooblaščencu v nadaljnje reševanje. Organ je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in jo je vložila upravičena oseba.

Ker organ po določilu drugega odstavka 245. člena ZUP Pooblaščencu ni priložil popolne dokumentacije, ki se tiče zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisom št. 090-100/2010/2 z dne 26. 5. 2010 pozval, naj mu posreduje celotno dokumentacijo iz zadevnega spisa, skupaj s celotno dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilca, zlasti pa:
-    izpodbijano odločbo št. 131-3/2009-10 z dne 30. 4. 2010,
-    zahtevo prosilca, o kateri je odločil z izpodbijano odločbo,
-    dokumentacijo, ki jo je prosilec zahteval, v izvirniku, to je brez prekritih podatkov,
-    morebitno drugo dokumentacijo v zvezi s postopkom.

Organ je z dopisom št. 131-3/2009 z dne 18. 6. 2010 Pooblaščencu posredoval izpodbijano odločbo št. 131-3/2009-10 z dne 30. 4. 2010, zahtevo prosilca in dokument župana Občine Hrpelje-Kozina št. 131-3/2009 z dne 26. 5. 2010 z naslovom »Predlog postavitve spomenika Karlu Maslu« (v nadaljevanju: Predlog postavitve spomenika). Organ je v dopisu ponovno navedel, da zahtevane dokumentacije nima ter da je zahtevo prosilca z dne 5. 3. 2010 odstopil Združenju borcev za vrednote NOB Sežana z dopisom št. 131-3/2009 z dne 18. 6. 2010, ki ga je tudi priložil.

Pritožba ni utemeljena.

1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija.

Kot izhaja iz vložene pritožbe, se prosilec pritožuje zoper odločbo, št. 131-3/2009-10 z dne 30. 4. 2010, s katero je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 5. 3. 2010. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet presoje Pooblaščenca zgolj izpodbijana odločba, ki ji oporeka prosilec v pritožbi. Pooblaščenec je zato v tem pritožbenem postopku kot organ druge stopnje preizkusil izpodbijano odločbo, št. 131-3/2009-10 z dne 30. 4. 2010. Navedbe prosilca, ki se nanašajo na vsebino predloga postavitve spomenika, v obravnavani zadevi niso pravno relevantne, zato se Pooblaščenec do njih ni opredeljeval. V skladu z načelom zakonitosti Pooblaščenec v tem postopku ni niti ugotavljal obstoja nezakonitih ravnanj, ki jih navaja prosilec v pritožbi, niti v zvezi s tem ni sprožal postopkov pri drugih organih.

2.    Pojem informacije javnega značaja

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
•    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
•    da organ z njo razpolaga,
•    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

3.    Ali gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa?

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v skladu z ZDIJZ. V konkretnem primeru pa je sporno, ali zahtevana informacija izvira iz delovnega področja organa in ali organ z zahtevano informacijo razpolaga. Prosilčeva zahteva se namreč nanaša na dokumentacijo, ki je očitno nastala na domicilnem odboru 30. divizije IX. korpusa ter na kolegiju OZB in udeležencev NOB Sežana oziroma so jo izdelali člani Združenja borcev za vrednote NOB Sežana in je torej organ ni izdelal sam, prav tako pa tudi ni mogoče trditi, da je organ dokumentacijo pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti.

Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148). Informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, je informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma dejavnosti organa (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 82).

Iz Predloga postavitve spomenika izhaja, da je župan pri pisanju predloga črpal vsebino iz treh dokumentov, ki jih je zahteval prosilec, in sicer iz zapisnika domicilnega odbora 30. divizije IX. korpusa z dne 7. 1. 2009, ZB za vrednote NOB Sežana, iz zapisnika kolegija OZB in udeležencev NOB Sežana dne 10. 1. 2005 in iz stališča članov Združenja borcev za vrednote NOB Sežana z dne 4. 2. 2009. Prosilčeva zahteva se torej nanaša na dokumentacijo, ki je nastala na domicilnem odboru 30. divizije IX. korpusa ter na kolegiju OZB in udeležencev NOB Sežana oziroma so jo izdelali člani Združenja borcev za vrednote NOB Sežana in je ni izdelal organ sam ali v sodelovanju z drugimi organi. Organ je navedene tri dokumente uporabil kot vir informacij, na katere je oprl svoj predlog, ki ga je oblikoval v novonastalem dokumentu - Predlogu postavitve spomenika.

4.     Ali organ razpolaga z zahtevano informacijo javnega značaja?

Glede navedb prosilca, da je župan s tem, ko je uporabil zahtevane tri dokumente za dokazovanje utemeljenosti svojega Predloga postavitve spomenika z dne 26. 5. 2009, naredil to gradivo za sestavni del dnevnega reda 24. redne seje občinskega sveta, ki je bila v četrtek dne 4. 6. 2009 ob 1700 uri v sejni sobi, Pooblaščenec pojasnjuje, da je v konkretnem primeru pristojen ugotavljati zgolj dejstvo, ali pri organu obstaja dokument v materializirani obliki. Zato je v konkretnem primeru, ne glede na to, da so zahtevani dokumenti navedeni kot vir oziroma napotilo, kje je župan pridobil informacije, na katere opira svoj predlog, relevantno le to, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga. Pooblaščenec zgolj za namen argumenta, ki ga je prepričal, da organ z zahtevano dokumentacijo res ne razpolaga, podaja nazoren primer, da če bi bil v konkretnem Predlogu postavitve spomenika kot vir naveden na primer zgodovinski učbenik, bi bilo očitno, da zgodovinski učbenik ni postal sestavni del dnevnega reda redne seje občinskega sveta, da zgodovinski učbenik ne predstavlja informacije, ki jo je organ pridobil v okviru svojih pristojnosti, prav tako pa bi bilo povsem očitno tudi, da organ z učbenikom povsem zakonito in legitimno lahko ne razpolaga več.

Na tem mestu je potrebno pojasniti še, da če organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, četudi bi na podlagi drugih predpisov moral, na podlagi ZDIJZ ni zavezan k temu, da dokument naknadno pridobi. Organ ni dolžan ustvariti, pridobiti, obnoviti ali nadomestiti dokumenta, ki ni (več) v njegovi posesti oziroma s katerim ne razpolaga. Zavezanci morajo omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni kreirati novega dokumenta, zbirati informacij ali pridobiti dokumentov, s katerimi ne razpolagajo (več) pa so na njihovi podlagi v okviru svojih pristojnosti ustvarili nove dokumente (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).

Organ je v obrazložitvi odločbe, s katero je zahtevo prosilca zavrnil, navedel, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga in kot pravno podlago za svojo odločitev navedel 2. odstavek 22. člena in 1. odstavek 4. člena ZDIJZ, zato so navedbe prosilca, da je organ, s tem ko se je skliceval na 2. odstavek 4. člena ZDIJZ, napačno uporabil materialni predpis, nerelevantne, pritožba prosilca pa je v tem delu očitno neutemeljena.

5.    Kršitev pravil postopka

Pooblaščenec prav tako ne more slediti navedbam prosilca, da je bila v postopku na prvi stopnji storjena bistvena kršitev pravil postopka, s tem ko je o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja odločil župan Občine Hrpelje-Kozina, ki bi moral biti po mnenju prosilca izločen iz postopka na podlagi določb 35. in 36. člena ZUP.

Določba 35. člena ZUP taksativno našteva primere, v katerih predstojnik oziroma uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, in sicer:
1.    če je v zadevi, o kateri teče postopek, stranka, soupravičenec oziroma sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke;
2.    če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi, ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njo živi ali je živela v izvenzakonski skupnosti;
3.    če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca;
4.    če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju.

V konkretnem primeru ne gre za nobeno izmed zakonsko določenih situacij, ki pomenijo absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Določba 36. člena ZUP sicer določa, da uradna oseba, če misli, da so podane kakšne druge okoliščine, ki opravičujejo njeno izločitev, sporoči to organu, ki je pristojen za odločanje o njeni izločitvi, ne sme pa prenehati z delom. V konkretnem primeru predstojnik organa očitno ni mislil, da so podane kakšne okoliščine, ki bi opravičevale njegovo izločitev, zato ni predlagal svoje izločitve. Prav tako do izdaje odločbe na prvi stopnji tudi prosilec ni predlagal izločitve predstojnika na podlagi 37. člena ZUP. Stranka mora namreč zahtevo za izločitev podati čim prej po uvedbi postopka, najkasneje pa do izdaje odločbe (glej: Upravno procesno pravo, Vilko Androjna in Erik Kerševan, GV založba Ljubljana 2006, str. 155). Prosilec je zahteval izločitev predstojnika organa šele v pritožbi zoper odločbo, pri čemer v pritožbi niti ne navaja konkretnih okoliščin, ki bi vzbujale dvom o nepristranosti omenjene osebe.

6.    Sklepno

Upoštevaje zgornje argumente ter na podlagi dejstev, ki jih organ navaja v izpodbijani odločbi in dopisu št. 131-3/2009 z dne 18. 6. 2010, je Pooblaščenec zaključil, da organ z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, ne razpolaga, zaradi česar pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Pooblaščenec je ugotovil tudi, da organ ni napravil bistvenih kršitev pravil postopka, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

       
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka