Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 14.08.2014
Naslov: Skupina Kazenska ovadba - Center za socialno delo Maribor
Številka: 090-180/2014
Kategorija: Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval fotokopije vseh dokumentov, na katerih temelji dodelitev oz. ukinitev denarne socialne pomoči konkretni fizični osebi. Organ je zahtevo prosilca, zaradi varstva osebnih podatkov, zavrnil. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevana dokumentacija vsebuje številne osebne podatke, ki se prepletajo skozi vsebino vseh dokumentov. Glede na tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov bi bil delni dostop nemogoč in s tem nedopusten, saj bi ogrozil zaupnost varovanih osebnih podatkov posameznika, ki ga je v svoji zahtevi definiral prosilec. Zaradi navedenega je bilo potrebno pritožbo prosilca zavrniti.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-180/2014/4
Datum: 14. 8. 2014

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 in 50/2014; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 18. 7. 2014, zoper odločbo Centra za socialno delo Maribor, Zagrebška c. 72, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 090-4/2014 z dne 26. 6. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1.        Pritožba prosilca z dne 18. 7. 2014 zoper odločbo Centra za socialno delo Maribor št. 090-4/2014  z dne 26. 6. 2014, se zavrne.

2.        V tem postopku posebni stroški niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v :

Organ je dne 30. 5. 2014 od prosilca prejel zahtevo za posredovanje kopij vseh dokumentov, zapisov in odločb, ki jih CSD Maribor vodi glede dodelitve oz. ukinitve denarne socialne pomoči za … (v nadaljevanju vlagatelja zahteve za dodelitev denarne socialne pomoči oz. vlagatelja), in sicer odločba o dodelitvi, odločba o ukinitvi, razlogi za ukinitev in dodelitev, zapisnik in dopisovanja, zahteve do vlagatelja, zavrnitve njegovih prošenj,…). Prosilec navaja, da je poleg številnih nepravilnosti, zaradi katerih je vprašljivo delovanje CSD kot javne ustanove, nespodobno in v nasprotju z zakonodajo, zahtevati od osebe, ki živi pod nivojem človeku dostojnega življenja, dokumentacijo, saj to zanjo predstavlja strošek, ki si ga ne more privoščiti; CSD pa bi zahtevano dokumentacijo (predvsem sodno) lahko pridobil sam po uradni poti. Prav tako je sodišče že odločilo, da premoženja ni mogoče deliti v naravi in je torej za vlagatelja neuporabno.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-4/2014 z dne 26. 6. 2014, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je informacija o prejemanju denarne socialne pomoči in višina zneska denarne socialne pomoči posameznika ali družine, kljub predpisom o varovanju osebnih podatkov, prosto dostopna informacija javnega značaja. Tretji odstavek 6. člena ZDIJZ namreč določa, da se ne glede na to, da gre za osebne podatke, varovane na podlagi ZVOP-1, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, razen v zakonu točno določenih primerih. Organ nadalje ugotavlja, da prosilec ne zahteva podatka o dodelitvi pomoči, temveč zahteva dokumente iz spisovne dokumentacije upravnega postopka posameznega vlagatelja, ki vsebujejo občutljive osebne podatke, predvsem o socialnem položaju in drugih življenjskih okoliščinah posameznika, razkritje katerih bi po oceni organa predstavljalo kršitev varstva osebnih podatkov ter grob poseg v ustavno zagotovljen pravico do zasebnosti.

Prosilec je v pritožbi z dne 18. 7. 2014 navedel, da je prejeti odgovor organa sam sebi namen, oziroma službi le pridobivanju časa in izogibanju resnega ukrepanja in reševanja primera. Medtem vlagatelj prosi za ostanke hrane po Mariboru, saj je že pol leta brez denarja. Organ mu ni dodelil denarne pomoči, ker je imel ob razvezi 50 % solastništvo na stanovanju, vrednem 40.000 EUR, s katerim pa ne more razpolagati, ga uporabljati, niti ne prodati. O tem, da stanovanja ni mogoče razdeliti v naravi, je odločilo tudi sodišče, vendar organ tega ni upošteval. Zahteva, da Pooblaščenec ugotovi upravičenost njegove zahteve po pridobitvi dokumentacije, iz katere bo razvidna nezakonita odločitev organa.

Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom z dne 24. 7. 2014 odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Po pozivu je organ Pooblaščencu posredoval celotno spisovno dokumentacijo, ki se vodi v dveh upravnih zadevah ugotavljanja pravic iz javnih sredstev za vlagatelja, in sicer zadevo št. 1231-7861/2014 in št. 1231-280/2014.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje organa, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da se ti nahajajo v materializirani obliki.

Pooblaščenec se je z vpogledom v dokumentacijo, ki jo je posredoval organ, prepričal, da vsebuje informacijo, ki jo je zahteval prosilec. Pooblaščenec je zato nadalje ugotavljal, ali obstajajo izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katerih bi bilo treba prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov zavrniti.

Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki so določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Glede na to, da se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je glede dokumentov, ki jih zahteva prosilec, podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Pooblaščenec je pri vpogledu v zahtevane dokumente ugotovil, da vsebujejo številne osebne podatke, ki se prepletajo skozi vsebino vseh zahtevanih dokumentov. Gre namreč za vlogo prosilca za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki vsebuje vrsto osebnih podatkov prosilca (ime, priimek, naslov, EMŠO, davčno številko), ter za priloge, s katerimi je prosilec utemeljeval svojo zahtevo (bančni izpiski, sklepi sodišč, dopisi, ki se nanašajo na stiske in razmere vlagatelja, ipd.). Postopki, ki se vodijo pred organom, pristojnim za socialne zadeve, so še posebej občutljivi postopki, ki se nanašajo na posameznikovo najbolj zasebno sfero življenja, (družinske in socialne razmere, materialna stiska, intimni občutki, medsebojni odnosi in njegovo doživljanje teh razmer). Navedeno pomeni, da se v zahtevanih dokumentih prepletajo osebni podatki vlagatelja zahteve za dodelitev pravic iz javnih sredstev. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana dokumentacija vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Ker je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebuje varovane osebne podatke, je v nadaljevanju presojal, ali je možen t. i. delni dostop.

Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljeno v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).

Pooblaščenec je v konkretnem primeru z vpogledom v zahtevane dokumente ugotovil, da gre pri obravnavanih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi bil delni dostop nemogoč in s tem nedopusten, saj bi ogrozil zaupnost varovanih osebnih podatkov posameznika, ki ga je v svoji zahtevi definiral prosilec. V obravnavanem primeru bi namreč bila omogočena prepoznavnost in določljivost posameznika, tudi če bi izbrisali osnovne identifikatorje oseb (imena in priimke), in sicer že iz samih izjav in povezav, ki so navedeni v dokumentih, poleg tega pa tudi iz same formulacije zahteve. Prosilec je namreč zahteval dokumentacijo o posamezniku, ki ga je opredelil z imenom in priimkom. Opozoriti je treba, da v skladu z 2. točko 6. člena ZVOP-1 posameznik ni le določena, ampak tudi določljiva fizična oseba, torej oseba, ki se jo da identificirati brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora oziroma, če identifikacija ne zahteva veliko časa. Preko zahtevanih dokumentov pa bi bili posamezniki po oceni Pooblaščenca, tudi upoštevaje zahtevo v tej zadevi, enostavno določljivi.

Pooblaščenec na koncu pojasnjuje še, da tretji odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Odločitev organa, da se navedena določba nanaša na podatke o porabi javnih sredstev (torej na podatke o dodelitvi pravic iz javnih sredstev), ne pa tudi na dokumente iz spisovne dokumentacije, ki predstavljajo temelj za odločanje v upravnem postopku, je bila ustrezna. Glede na dejstvo, da vlagatelj v konkretnem primeru do denarne socialne pomoči ni bil upravičen, tudi ni postal »porabnik« javnih sredstev, zaradi česar zgoraj navedene določbe ni mogoče uporabiti za razkritje dokumentov v predmetnem pritožbenem postopku, saj do porabe javnih sredstev ni prišlo.

Pooblaščenec na koncu zgolj pojasnjuje, da ZDIJZ uveljavlja načelo prostega dostopa, po katerem imajo do informacij javnega značaja dostop vse pravne in fizične osebe. Informacije lahko zahteva kdorkoli, tj. vsak, ne glede na državljanstvo ali druge okoliščine. Ne glede na to, da ZDIJZ prosilce definira kot pravne ali fizične osebe, se lahko pravica dostopa do informacij javnega značaja tolmači tudi na način, da lahko zahteva informacijo javnega značaja tudi oseba brez pravne subjektivitete, dokler se da ugotoviti, komu naj se informacija vroči in kdo bo plačal stroške za njeno posredovanje. Slednje je mogoče utemeljiti s tem, da dikcija drugega odstavka 39. člena Ustave RS govori o pravici vsakogar do informacij javnega značaja, iz česar izhaja očiten namen ustavodajalca, da za to pravico aktivno legitimira kar najširši krog subjektov. Slednjo dikcijo je povzel tudi ZDIJZ, ki v prvem odstavku 1. člena pravi, da »ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop«. Tudi namen samega zakona je javnost in odprtost delovanja organov, ki ne bi smela biti odvisna od tega, kdo informacije zahteva, ampak zgolj od tega, ali je informacija po vsebini informacija javnega značaja. Iz navedenega razloga je Pooblaščenec pritožbo prosilca obravnaval, ne glede na to, da prosilec ni fizična ali pravna oseba.

Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila:                       
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,                   
svetovalka Pooblaščenca                   


Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka