Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 29.02.2016
Naslov: Škerl Kramberger Uroš,novinar Dnevnika - Ministrstvo za notranje zadeve
Številka: 090-311/2015
Kategorija: Tajni podatki, Test interesa javnosti, Mediji
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval vse dokumente, ki se nanašajo na nabavo in namestitev tehničnih ovir za varovanje državne meje. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na tajne podatke. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevni dokumenti izpolnjujejo pogoje za tajne podatke po ZTP, posledično pa je bila ugotovitev organa prve stopnje, da gre za izjemo po 1. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, pravilna. V konkretnem primeru razlogi za varovanje zahtevanega dokumenta izhajajo iz pisne ocene škodljivih posledic, ki kot objekt varstva navaja podatke o stanju državnih blagovnih rezerv (količini in vrsti), razkritje zahtevanega dokumenta pa bi škodovalo tudi upravljanju zunanjih meja, kar je interesno področje, ki spada v področje javne varnosti. V obravnavanem primeru tudi javni interes za razkritje ne prevlada nad interesom (tudi tu gre za javni interes) zaradi katerega je predmetni dokument treba varovati kot tajni podatek. IP je tako pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-311/2015/3

Datum: 29. 2. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Uroša Škerla Krambergerja, novinarja Dnevnika, Kopitarjeva 2, Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 1. 12. 2015, št. 090-97/2015/6 (206-09) Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca se zavrne.  
  2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilec je dne 10. 11. 2015 na Kabinet predsednika Vlade RS in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo – dalje MGRT naslovil zahtevo za posredovanje vseh dokumentov, ki se nanašajo na nabavo in namestitev tehničnih ovir za varovanje državne meje, na podlagi katerih je odločala vlada na seji 9. 11. 2015.  Zahteva prosilca je bila dne, 18. 11. 2015, v delu, ki se nanaša na Načrt uporabe tehničnih in drugih sredstev za preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje z Republiko Slovenijo, s strani MGRT, z dopisom št. 090-25/2015-3, odstopljena v reševanje organu.

 

O zahtevi prosilca v delu, v katerem mu je bila odstopljena v reševanje, je organ dne 1. 12. 2015 izdal odločbo št. 090-97/2015/6 (206-09) – dalje izpodbijana odločba, s katero je zahtevo zavrnil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se je organ ob tem skliceval na:

-       dejstvo, da z dokumenti, iz katerih bi izhajale informacije o nabavi tehničnih ovir za varovanje državne meje, o katerih je vlada odločala na seji dne 9. 11. 2015, ne razpolaga,

-       dejstvo, da so dokumenti, ki se nanašajo na namestitev tehničnih ovir za varovanje državne meje, o katerih je vlada odločala na seji dne 9. 11. 2015, označeni s stopnjo tajnosti ZAUPNO. Organ ob tem pojasnjuje, da so za določitev zahtevanih dokumentov za tajne v konkretnem primeru izpolnjeni tako formalni kot materialni kriteriji. Podatki, ki so označeni kot tajni, se v konkretnem primeru nanašajo na javno varnost oziroma na varnost določenih oseb, kar je eno izmed varovanih interesnih področij, določenih v 5. členu Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06, s spremembami in dopolnitvami, dalje ZTP). Organ zatrjuje, da je izpolnjen tudi formalni kriterij za določitev podatkov za tajne, ker je podatkom stopnjo tajnosti določila namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar, na podlagi pooblastila, ki ga je izdal predstojnik organa.

 

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 8. 12. 2015 pri organu vložil pritožbo. Meni, da je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, ker ne gre za podatke, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti (6. člen ZDIJZ).

 

Pritožbo prosilca je organ dne 24. 12. 2015, z dopisom št. 090-97/2015/11 (206-09) odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi.

 

Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja ter z namenom vpogleda v dokumente, ki so predmet tega pritožbenega postopka, je IP v prostorih organa dne 14. 1. 2016 opravil ogled brez prisotnosti strank (in camera), na podlagi 11. člena ZInfP. Organ je na ogledu IP na vpogled predložil dokument št. 225-2369/2015/299 (2131-1) z dne 8. 11. 2015, ki je predmet zahteve prosilca. Ob tem je organ pojasnil, da dokumentov, ki se nanašajo na nabavo ograje oz. tehničnih sredstev za varovanje meje, nima, ker organ ni vodil nabave teh sredstev, ampak je ta potekala preko MGRT oz. Zavoda RS za blagovne rezerve. Zato je organ v tem delu izdal zavrnilno odločbo, sicer pa je zahtevo prosilca v tem delu obravnavalo tudi MGRT. IP je na ogledu vpogledal v dokument št. 225-2369/2015/299 (2131-1) z dne 8. 11. 2015 in ugotovil, da ta nosi vidno oznako »ZAUPNO« na vseh straneh dokumenta. Tajnost je dokumentu določila mag. Tatjana Bobnar, na podlagi pooblastila za določanje tajnih podatkov št. 022-78/2010/ z dne 4. 2. 2011. Za dokument je bila pripravljena pisna ocena škodljivih posledic z dne 8. 11. 2015, ki jo je organ IP posredoval že z odstopom pritožbe in se nahaja v spisu IP.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

Kot izhaja iz pritožbe prosilca, se ta pritožuje zoper izpodbijano odločbo, ker je mnenja, da bi dokumenti, dostop do katerih je organ zavrnil, morali biti dostopni javnosti, ne pritožuje pa se v delu, ki se nanaša na dokumente, s katerimi organ ne razpolaga in se nanašajo na nabavo tehničnih ovir za varovanje državne meje (o teh dokumentih je sicer odločilo tudi MGRT v okviru samostojnega postopka, pritožbo zoper to odločitev pa IP obravnava v drugem pritožbenem postopku). Predmet tega pritožbenega postopka je tako 2. točka izpodbijane odločbe, s katero je organ zavrnil dostop do dokumentov, ki se nanašajo na namestitev tehničnih ovir za varovanje državne meje

 

Glede na dejstvo, da ni dvoma, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja in da v tem delu z zahtevanimi dokumenti razpolaga, se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali je podana izjema varstva tajnih podatkov. Organ se je v 2. točki izreka izpodbijane odločbe namreč skliceval na izjemo iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Zakon, ki v Republiki Sloveniji ureja področje tajnih podatkov, je ZTP.

 

IP ob tem pojasnjuje, da je izjema tajnih podatkov odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke – ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.

 

Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).

 

Kot je IP ugotovil na ogledu in camera, zahtevi prosilca po dokumentih, iz katerih izhajajo informacije v zvezi z namestitvijo tehničnih ovir za varovanje državne meje, o katerih je vlada odločala na seji dne 9. 11. 2015, ustreza dokument »Načrt uporabe tehničnih in drugih sredstev za preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje z Republiko Hrvaško«, št. 225-2369/2015/299 z dne 8. 11. 2015. Dokumentu je pisno oceno škodljivih posledic določila mag. Tatjana Bobnar, ki je namestnica generalnega direktorja policije. Iz pooblastila št. 022-78/2010/10 z dne 4. 2. 2011 ob tem izhaja, da ima imenovana s strani predstojnika organa podeljeno pisno pooblastilo za določanje tajnih podatkov do stopnje TAJNO, in sicer do preklica. Izhajajoč iz navedenega gre ugotoviti, da je stopnjo tajnosti dokumentu določila za to pooblaščena oseba. Nadalje je IP ugotovil, da je bila zahtevanemu dokumentu ob nastanku določena pisna ocena škodljivih posledic št. 225-2369/2015/299 z dne 8. 11. 2015, ki velja do preklica. Iz nje izhaja, da bi razkritje vsebine podatkov, ki se nahajajo v zahtevanem dokumentu, lahko ogrozilo tajnost načrta in sredstev v zvezi s preprečevanjem nedovoljenega prehajanja državne meje. Dostop nepoklicane osebe do teh podatkov bi lahko škodoval skladnemu upravljanju zunanjih meja in mednarodnim odnosom ter varnosti Republike Slovenije. Kot je IP ugotovil z vpogledom v zahtevani dokument na ogledu in camera, je ta tudi vidno označen z oznako tajnosti ZAUPNO, ki je navedena na vsaki strani dokumenta. Izhajajoč iz vsega navedenega IP zaključuje, da so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi formalni pogoji za določitev dokumenta za tajnega, poleg tega pa je izpolnjen tudi materialni kriterij. Vsebina zahtevanega dokumenta se namreč nanaša na varovanje državne meje, kar spada v področje javne varnosti, ki je eno izmed varovanih področij delovanja države po 5. členu ZTP, kot pravilno navaja organ v izpodbijani odločbi.

 

Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je dokument št. 225-2369/2015/299 z dne 8. 11. 2015, označen kot tajen na podlagi ZTP, ker sta izpolnjena tako materialni kot formalni kriterij. V skladu s tem gre za izjemo po 1. tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, zaradi katere se dostop do tega dokumenta zavrne. Ker pa prosilec v pritožbi navaja, da je za razkritje podan javni interes, je IP v nadaljevanju izvedel še test prevladujočega javnega interesa, kot ga določa drugi odstavek 6. člena ZDIJZ.

 

Ta pravi, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ (ti primeri pa v obravnavanem primeru niso podani, op. IP). Iz prve alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ tako izhaja, da testa prevladujočega interesa javnosti ni dovoljeno izvajati pri izjemi tajnih podatkov, ki so označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti (TAJNO in STROGO TAJNO). V konkretnem primeru so predmet presoje informacije, ki imajo oznako ZAUPNO, zato je izvajanje testa dovoljeno.

 

Upoštevaje pritožbene navedbe prosilca in ugotovljeno dejansko stanje, je moral IP v konkretnem pritožbenem postopku presoditi, ali je interes javnosti za razkritje podatkov glede načrta uporabe tehničnih in drugih sredstev za preprečevanje nedovoljenega prehajanja meje z Republiko Hrvaško večji od interesa (tudi ta je javni interes!), ki se kaže v varovanju teh podatkov zaradi izjeme varstva tajnih podatkov, ki v konkretnem primeru varujejo javno varnost.

 

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

 

Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje.


V konkretnem primeru razlogi za varovanje zahtevanega dokumenta izhajajo iz pisne ocene škodljivih posledic št. 225-2369/2015/299 z dne 8. 11. 2015, ki kot objekt varstva navaja javno varnost in mednarodne odnose Republike Slovenije, razkritje zahtevanega dokumenta pa bi škodovalo tudi upravljanju zunanjih meja. Na drugi strani pa prosilec v pritožbi ne navaja nobenih posebnih argumentov, iz katerih bi izhajalo, zakaj je razkritje v javnem interesu. Abstraktno se sklicuje le na določbo 6. člena ZDIJZ in navaja, da dokument nima oznake najvišjih dveh stopenj tajnosti, zato je po njegovem podan javni interes za razkritje.

 

Izhajajoč iz navedenega in iz ugotovitev na ogledu in camera, na katerem je IP sam vpogledal v zahtevani dokument in se seznanil z njegovo vsebino, je treba sprejeti zaključek, da v obravnavanem primeru javni interes za razkritje zahtevanega dokumenta ne prevlada nad interesom (tudi tu gre za javni interes!) zaradi katerega je predmetni dokument treba varovati kot tajni podatek. Držijo namreč ugotovitve organa, da je načrt uporabe tehničnih in drugih sredstev za preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje z Republiko Hrvaško po vsebini tak dokument, katerega razkritje bi povzročilo škodljive posledice za javno varnost in mednarodne odnose, teh posledic pa ne odtehta splošen interes javnosti, da se seznani z zahtevanim dokumentom. V obravnavanem primeru namreč prosilec ni izkazal nobenih okoliščin (teh pa po uradni dolžnosti ni ugotovil niti IP), da bi razkritje zahtevanega dokumenta lahko bistveno prispevalo k javni razpravi o pomembni družbeni temi, da gre za vprašanje porabe javnih sredstev oz. da je razkritje zahtevanega dokumenta pomembno zaradi interesov javnega zdravja, odgovornosti in transparentnosti odločanja ali javne varnosti. Ravno nasprotno, v konkretnem primeru je v interesu javne varnosti, da se širša javnost z zahtevanim dokumentom ne seznani.

 

Na podlagi teh ugotovitev je IP odločil, da interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ za razkritje zahtevanega dokumenta ni podan, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz izreka te odločbe.


Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke          

 

 

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka