Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 10.03.2016
Naslov: Škerl Kramberger Uroš - novinar Dnevnika - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Številka: 090-317/2015
Kategorija: Mediji, Tajni podatki, Test interesa javnosti
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval vse dokumente, ki se nanašajo na nabavo in namestitev tehničnih ovir za varovanje državne meje. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na tajne podatke. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevni dokumenti izpolnjujejo pogoje za tajne podatke po ZTP, posledično pa je bila ugotovitev organa prve stopnje, da gre za izjemo po 1. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, pravilna. V konkretnem primeru razlogi za varovanje zahtevanega dokumenta izhajajo iz pisne ocene škodljivih posledic, ki kot objekt varstva navaja podatke o stanju državnih blagovnih rezerv (količini in vrsti), razkritje zahtevanega dokumenta pa bi škodovalo tudi upravljanju zunanjih meja, kar je interesno področje, ki spada v področje javne varnosti. V obravnavanem primeru tudi javni interes za razkritje ne prevlada nad interesom (tudi tu gre za javni interes) zaradi katerega je predmetni dokument treba varovati kot tajni podatek. IP je tako pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-317/2015/6

Datum: 10. 3. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Uroša Škerla Krambergerja, novinarja Dnevnika, Kopitarjeva 2, Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 17. 12. 2015, zoper odločbo z dne 14. 12. 2015/, št. 090-25/2015/8 Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca zoper odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 090-25/2015/8 z dne 14. 12. 2015, se zavrne.  
  2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilec je dne 10. 11. 2015 na organ naslovil zahtevo za posredovanje vseh dokumentov, ki se nanašajo na nabavo in namestitev tehničnih ovir za varovanje državne meje, na podlagi katerih je odločala vlada na seji 9. 11. 2015.  To zahtevo je organ 18. 11. 2015, na podlagi 20. člena ZDIJZ, odstopil v pristojno reševanje MNZ, ker se je po njegovem nanašala na sejo, na kateri je Vlada RS odločala o načrtu uporabe tehničnih in drugih sredstev za preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje z Republiko Hrvaško, s katerim organ ne razpolaga. Prosilec je nato v zahtevi z dne 18. 11. 2015 navedel, da je s prvotno zahtevo imel v mislih vse dokumente, ne le tistih, ki jih je imela Vlada RS fizično na mizi na seji 9. 11. 2015. Ob tem prosilec navaja, da je dokument o nabavi nujna »podlaga« za odločanje o namestitvi ograje, saj če tehničnih ovir organ ne bi nabavil, jih tudi namestiti ne bi mogel.

 

O zahtevi prosilca z dne 18. 11. 2015 je organ dne 14. 12. 2015 izdal odločbo št. 090-25/2015/8 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi navaja, da sta predmet zahteve prosilca dva dokumenta, in sicer:

-       Predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018, št. 304-2/2015-202 z dne 3. 11. 2015 (v nadaljevanju predlog sklepa),

-       Sklep Vlade RS o spremembah in dopolnitvah petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018, št. 30400-4/2015/6 z dne 5. 11. 2015 (v nadaljevanju sklep Vlade RS).

Nadalje se je organ glede dostopa do navedenih dveh dokumentov skliceval na izjemo tajnih podatkov po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pojasnjuje, da je stopnjo tajnosti predlogu sklepa, v skladu z 11. členom ZTP, določil predstojnik organa, minister Zdravko Počivalšek, in sicer na podlagi pisnega sklepa o zaupnosti podatkov št. 304-2/2015/203 z dne 3. 11. 2015. V navedenem sklepu je navedeno, da se predlogu sklepa določi stopnjo tajnosti INTERNO. Razlogi za določitev stopnje tajnosti so navedeni v sklepu št. 304-3/2010/55 z dne 23. 4. 2010. S tem dokumentom je takratno Ministrstvo za gospodarstvo, pristojno za preskrbo, na podlagi 16. člena Zakona o državni upravi, desete alineje 5. člena Zakona o blagovnih rezervah ter 10. člena ZTP ocenilo, da bi razkritje zbirnih poročil in drugih podatkov, kjer so navedene vrste, količine in prostorska razporeditev državnih blagovnih rezerv, imelo škodljive posledice za delovanje ali izvajanje nalog organa, ki bi utegnile nastati ob razkritju nepoklicani osebi, zato je v skladu s 13. členom ZTP za zgoraj navedene podatke določilo stopnjo tajnosti INTERNO. Organ nadalje navaja, da ne razpolaga z dokumentom, na podlagi katerega je določena stopnja tajnosti sklepu Vlade RS, saj se ta hrani pri arhivskem izvodu pri originatorju dokumenta. Sklep Vlade RS je označen s stopnjo tajnosti INTERNO in ima enako vsebino kot predlog sklepa. Izhajajoč iz navedenega je organ ugotovil, da se zahteva prosilca nanaša na dokumenta, ki sta na podlagi ZTP opredeljena kot tajna, zato je zahtevo prosilca zavrnil.

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 17. 12. 2015 vložil pritožbo pri organu. V njej navaja, da meni, da je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, ker ne gre za podatke, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti (6. člen ZDIJZ).

 

Pritožbo prosilca je organ dne 31. 12. 2015, z dopisom št. 090-25/2015/10 z dne 29. 12. 2015, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi.

 

Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja ter z namenom vpogleda v dokumente, ki so predmet tega pritožbenega postopka, je IP v prostorih organa dne 3. 3. 2016 opravil ogled brez prisotnosti strank (in camera), na podlagi 11. člena ZInfP, o čemer je nastal zapisnik št. 090-317/2015/5 z dne 3. 3. 2016.

 

Na ogledu je IP vpogledal v sistem SUED-Z, v katerem organ prejema, hrani in pošilja dokumente s stopnjami tajnosti, do stopnje ZAUPNO. Organ je IP na vpogled predložil sklep Vlade RS št. 30400-4/2015/6 z dne 5. 11. 2015, pri čemer je IP ugotovil, da je ta označen z vidno oznako stopnje tajnosti INTERNO. Gre za sklep, s katerim je Vlada RS sprejela spremembe petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv. IP je vpogledal tudi v vladno gradivo, ki ga je pripravil organ in je bilo podlaga za sprejem predmetnega vladnega sklepa. Gre za gradivo št. 304-2/2015-202 z dne 3. 11. 1015. Tudi predmetno gradivo je označeno z vidno oznako stopnje tajnosti INTERNO. IP je ob tem ugotovil, da gre za isto gradivo, v katerega je IP že vpogledal pri organu, v pritožbenem postopku pod opr. št. 090-309/2015. V zvezi s tem gradivom je IP od organa tudi že pridobil pisne ocene škodljivih posledic, ki se hranijo pri IP, v zadevi pod opr. št. 090-309/2015.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

Kot izhaja iz pritožbe prosilca, se ta pritožuje zoper izpodbijano odločbo, ker je mnenja, da bi dokumenti, dostop do katerih je organ zavrnil z izpodbijano odločbo, morali biti dostopni javnosti. Glede na dejstvo, da ni dvoma, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja in da v tem delu z zahtevanimi dokumenti razpolaga, se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali je podana izjema varstva tajnih podatkov. Organ se je v izpodbijani odločbi namreč skliceval na izjemo iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Zakon, ki v Republiki Sloveniji ureja področje tajnih podatkov, je Zakon o tajnih podatkih- ZTP[1].

 

IP ob tem pojasnjuje, da je izjema tajnih podatkov odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke – ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.

 

Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).

 

Kot je IP ugotovil na ogledu in camera, je gradivo organa št. 304-2/2015-202 z dne 3. 11. 2015 – gre za predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018 in pripadajoči Sklep Vlade RS o spremembah in dopolnitvah petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018, št. 30400-4/2015/6 z dne 5. 11. 2015, vidno označeno s stopnjo tajnosti INTERNO. Stopnjo tajnosti je gradivu določil minister za gospodarstvo, ki je v skladu z drugim odstavkom 10. člena ZTP pooblaščena oseba za določanje stopnje tajnosti. Organ je IP na ogledu in camera ob tem pojasnil, da oznaka INTERNO velja za vse blago iz blagovnih rezerv po tem planu, ne samo za ograjo – tudi npr. za žito, vodo,…V zvezi s tem je organ IP predložil sklep ministra o določitvi stopnje tajnosti št. 304-2/2015-203 z dne 3. 11. 2015, s katerim je bila predmetnemu dokumentu določena stopnja tajnosti in iz katerega izhaja tudi pisna ocena škodljivih posledic. Ta določa, da se stopnja tajnosti določi na podlagi desete alineje 5. člena Zakona o blagovnih rezervah, ki pravi, da zaupne podatke v Zavodu RS za blagovne rezerve določi resorni minister. Organ se je ob tem skliceval tudi na sklep ministra št. 304-3/2010-55 z dne 23. 4. 2010, iz katerega izhaja, da se določita zaupnost podatkov in način varovanja zaupnosti ter stopnja tajnosti podatkov INTERNO za vsa zbirna poročila in druge podatke, kjer so navedene vrste, količine in prostorska razporeditev državnih blagovnih rezerv. Razkritje celovitih poročil in drugih podatkov, kjer so navedene vrste, količine ali prostorska razporeditev državnih blagovnih rezerv, bi po oceni ministra imelo škodljive posledice za delovanje ali izvajanje nalog organa, zato se določi stopnja tajnosti INTERNO, tajnost pa preneha s preklicem. IP je nadalje ugotovil, da je bila pisna ocena škodljivih posledic za predmetni dokument izdelala pred nastankom tega dokumenta (ker organ vse tovrstne plane blagovnih rezerv varuje s stopnjo INTERNO) oz. ob nastanku dokumenta (ker je bila za konkretni dokument ponovno podana s sklepom o določitvi stopnje tajnosti št. 304-2/2015-203 z dne 3. 11. 2015). Iz pisne ocene škodljivih posledic obenem dovolj natančno izhaja, kakšne škodljive posledice bi nastale z razkritjem predmetnega dokumenta, dokument pa se ob tem po vsebini nanaša na gospodarske zadeve, ki so pomembne za javno varnost, kar je eno izmed varovanih interesnih področij, ki jih določa 6. člen ZTP. Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da sta v konkretnem primeru izpolnjena tako formalni kot materialni kriterij za določitev dokumenta št. 304-2/2015-202 z dne 3. 11. 1015 za tajnega. Posledično kriterije za tajni podatek izpolnjuje tudi sklep Vlade RS o spremembah in dopolnitvah petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018, št. 30400-4/2015/6 z dne 5. 11. 2015, s katerim je bilo prej navedeno gradivo št. 304-2/2015-202 z dne 3. 11. 1015 potrjeno na Vladi RS.

 

Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da dokumenti, ki so bili predmet izpodbijane odločbe, izpolnjujejo pogoje za tajne podatke po ZTP, posledično pa je bila ugotovitev organa prve stopnje, da gre za izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pravilna.

 

Ker pa prosilec v pritožbi navaja, da je za razkritje podan javni interes, je IP v nadaljevanju izvedel še test prevladujočega javnega interesa, kot ga določa drugi odstavek 6. člena ZDIJZ.

Ta pravi, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ (ti primeri pa v obravnavanem primeru niso podani, op. IP). Iz prve alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ tako izhaja, da testa prevladujočega interesa javnosti ni dovoljeno izvajati pri izjemi tajnih podatkov, ki so označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti (TAJNO in STROGO TAJNO). V konkretnem primeru so predmet presoje informacije, ki imajo oznako INTERNO, zato je izvajanje testa dovoljeno.

 

Upoštevaje pritožbene navedbe prosilca in ugotovljeno dejansko stanje, je moral IP v konkretnem pritožbenem postopku presoditi, ali je interes javnosti za razkritje podatkov glede oblikovanja sprememb petletnega programa državnih blagovnih rezerv večji od interesa (tudi ta je javni interes!), ki se kaže v varovanju teh podatkov zaradi izjeme varstva tajnih podatkov, ki v konkretnem primeru varujejo gospodarske zadeve, pomembne za javno varnost.

 

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

 

Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje.


V konkretnem primeru razlogi za varovanje zahtevanega dokumenta izhajajo iz pisne ocene škodljivih posledic, ki kot objekt varstva navaja podatke o stanju državnih blagovnih rezerv (količini in vrsti), razkritje zahtevanega dokumenta pa bi škodovalo tudi upravljanju zunanjih meja, kar je interesno področje, ki spada v področje javne varnosti. Na drugi strani pa prosilec v pritožbi ne navaja nobenih posebnih argumentov, iz katerih bi izhajalo, zakaj je razkritje zahtevanih dokumentov v javnem interesu. Abstraktno se sklicuje le na določbo 6. člena ZDIJZ in navaja, da dokument nima oznake najvišjih dveh stopenj tajnosti, zato je po njegovem podan javni interes za razkritje.

 

Izhajajoč iz navedenega in iz ugotovitev na ogledu in camera, na katerem je IP sam vpogledal v zahtevani dokument in se seznanil z njegovo vsebino, je treba sprejeti zaključek, da v obravnavanem primeru javni interes za razkritje ne prevlada nad interesom (tudi tu gre za javni interes!) zaradi katerega je predmetni dokument treba varovati kot tajni podatek. Držijo namreč ugotovitve organa, da so podatki o vrsti, količini in stanju državnih blagovnih rezerv že po Zakonu o blagovnih rezervah[2] lahko varovani, njihovo razkritje pa bi lahko povzročilo škodljive posledice za javno varnost. V obravnavanem primeru prosilec tudi ni izkazal nobenih konkretnih okoliščin (teh pa po uradni dolžnosti ni ugotovil niti IP), da bi razkritje zahtevanega dokumenta lahko bistveno prispevalo k javni razpravi o pomembni družbeni temi, da gre za vprašanje transparentne porabe javnih sredstev oz. da je razkritje zahtevanega dokumenta pomembno zaradi interesov javnega zdravja, odgovornosti in transparentnosti odločanja ali javne varnosti. Ravno nasprotno, v konkretnem primeru je v interesu javne varnosti, da se širša javnost z zahtevanim dokumentom ne seznani.

 

Na podlagi teh ugotovitev je IP odločil, da interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ za razkritje zahtevanega dokumenta ni podan, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz izreka te odločbe.


Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke          

 

 

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Zakon o tajnih podatkih, Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11, dalje ZTP.

[2] Zakon o blagovnih rezervah, Uradni list RS, št. 69/09 – uradno prečiščeno besedilo in 83/12, dalje ZBR.