Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 19.07.2005
Naslov: Siniša Gačič, novinar Mladine - Ministrstvo za notranje zadeve, Policija
Številka: 021-42/2005/4
Kategorija: Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Zavrnjeno


Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja  (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/05, v nadaljevanju: ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Siniše Gačiča, novinarja Mladine d.d., Trubarjeva 79, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilec), z dne 13.4.2005, zoper odločbo uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja Ministrstva za notranje zadeve – Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), opr. št.: 1331-07-002-21/2005 z dne 25.3.2005, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo


ODLOČBO:


Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je z zahtevo z dne 8.3.2005 od organa zahteval izpisek iz Centralnega registra prebivalstva Republike Slovenije o časovnih spremembah uradnega statusa ministra Dragutina Mateja. V zahtevi je navedel, da bi izpisek potreboval zato, ker želi preveriti vse bolj glasne insinuacije v javnosti, da naj bi bil minister Dragutin Mate 26.2.1992 (ali kasneje) premeščen iz aktivnega dela registra stalnih prebivalcev Slovenije v pasivni del Registra stalnih prebivalcev Slovenije. V Centralnem registru prebivalstva Republike Slovenije so evidentirane vse statusne spremembe prebivalcev Republike Slovenije, zato bi izpisek podatkov časovnega spreminjanja statusa ministra Mateja, zagotovo potrdil ali ovrgel domnevo, da je bil tudi minister Mate med 18.305 izbrisanimi stalnimi prebivalci Republike Slovenije. 

Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja pri organu (v nadaljevanju uradna oseba) je z odločbo 1331-07-002-21/2005 z dne 25.3.2005, na podlagi 3. točke 6. člena ZDIJZ, prosilčevo zahtevo v celoti zavrnila. Organ pojasnjuje, da gre pri zaprošeni informaciji za osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po določilih Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 86/04, v nadaljevanju ZVOP-1), kar sodi med izjeme po določilu 3. točke 6. člena ZDIJZ. Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko v kateri je izražen, pri čemer se po določilu 8. člena ZVOP-1, osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec vložil pritožbo z dne 13.4.2005, ki jo je organ prejel 18.4.2005. Pritožnik navaja, da mu organ ni posredoval zahtevanega izpiska. Pritožnik se ne strinja z zavrnilno odločbo, da gre za varovane osebne podatke, saj meni, da je minister Dragutin Mate z nastopom funkcije ministra postal javna oseba, o kateri ima javnost pravico izvedeti več kot o navadnih državljanih. Pritožnik navaja, da bi prav z zahtevanim izpiskom preveril, ali je bil minister Dragutin Mate med 18.305 izbrisanimi stalnimi prebivalci Slovenije, katerih problematiko rešuje predvsem minister sam.  

Organ je prosilčevo pritožbo kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj s celotnim spisom, z dopisom št.: 1331-07-002-21/2005 z dne 4.5.2005, na podlagi 1. odstavka 245. člena ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu.

Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja, je Pooblaščenec z vabilom št. 021-42/2005/2 z dne 5.7.2005 razpisal ogled in camera v prostorih organa, katerega je nato dne 12.7.2005 tudi opravil ter pri tem vpogledal v podatkovno bazo elektronsko vodenega Centralnega registra prebivalstva in v predloženo listinsko dokumentacijo. 

Pritožba ni utemeljena.

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. členu vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu organi). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Zahtevani podatek se nahaja v obliki evidence, s katero razpolaga organ. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 149).

Zahtevani dokument (izpisek) sicer izpolnjuje pogoje iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, saj prosilec zahteva izpisek podatkov časovnega spreminjanja statusa konkretne osebe – ministra Dragutina Mateja, ki ga organ vodi v okviru evidence Centralnega registra prebivalcev (v nadaljevanju CRP). Gre torej za dokument, ki ga je izdelal organ sam in izvira iz njegovega delovnega področja. Ne glede na določbo 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, pa organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije v primerih, ki jih z taksativno določa 6. člena ZDIJZ in kot bo natančneje pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.

Pojem in vsebino centralnega registra prebivalcev, pretok podatkov, vodenje, vzdrževanje in hranjenje ter njihovo uporabo, določa Zakon o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS št. 1-2/1999, v nadaljevanju ZCRP). Po določilu 2. člena ZCRP se podatki o prebivalstvu centralno zbirajo, obdelujejo, hranijo in uporabljajo z namenom spremljati stanje in gibanje prebivalstva za potrebe državnih organov in drugih uporabnikov, ki jih potrebujejo za opravljanje predpisanih nalog oziroma za vodenje zbirk podatkov o posameznikih ter za namene izvajanja statističnih, socialnoekonomskih in drugih raziskovanj, za katere imajo zakonsko podlago. Po določilu 3. člena ZCRP pa je CRP osrednja zbirka podatkov o:
- državljanih, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, in tujcih, ki imajo dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji;
- državljanih, ki so stalno ali začasno, za več kot tri mesece, odsotni iz Republike Slovenije;
- tujcih, ki v Republiki Sloveniji nimajo dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje, imajo pa določene pravice ali obveznosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, davkov, iz humanitarnih razlogov ali na drugem področju, če je tako določeno z zakonom.

5. člen ZCRP določa, da register pomeni računalniško vodeno bazo podatkov, ki jo sestavljajo posamezne evidence kot logične celote, v katerem so zakonsko predpisani podatki, ki so urejeni časovno in vsebinsko ter medsebojno kontrolirani. Podatki v CRP so po določilu 11. in 12. člena ZCRP med drugim tudi EMŠO, kraj rojstva, ime in priimek, državljanstvo, prebivališče in vrsta prebivališča, zakonski stan šolska izobrazba, kot tudi datumi in podatki o dogodkih, spremembah ali popravkih. Upravljavec CRP pridobiva podatke od upravljavca zbirke podatkov, ki je najbližje izvoru podatkov, pri čemer lahko posreduje podatke iz CRP za vzpostavitev oziroma za vodenje in vzdrževanje registrov in uradnih evidenc državnim organom in drugim uporabnikom, za izvrševanje njihovih, z zakonom določenih nalog.
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja in sicer na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je tudi, da prosilcu ni potrebno izkazovati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa (da torej zanje ne velja omenjena pravna domneva), in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer gre za informacijo javnega značaja, vendar se dostop lahko zavrne zaradi ene od zakonskih izjem. Pravno irelevanten je torej izraženi namen prosilca, da želi zahtevane podatke zaradi preveritve vse bolj glasnih insinuacij v javnosti, da naj bi bil minister Mate 26.2.1992 (ali kasneje) premeščen iz aktivnega dela v pasivni del CRP in da bi prav pridobitev zahtevane informacije zagotovo potrdila ali ovrgla prosilčevo domnevo, da je bil tudi slednji med 18.305 izbrisanimi stalnimi prebivalci Republike Slovenije.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja, preveritve obstoja in narave zahtevanega dokumenta ter utemeljenosti določitve zahtevanih podatkov za izjemo po določilu 3. točke 6. člena ZDIJZ, kot tudi zaradi občutljivosti podatkov in računalniško vodene baze podatkov, je Pooblaščenec dne 12.7.2005 pri organu na podlagi 199. člena ZUP, v prisotnosti pooblaščene osebe pri organu, opravil ogled in camera, torej ogled dokumentov brez prisotnosti javnosti in strank. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih predstavlja odločanje de novo. To pomeni, da je Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam ocenil in presodil dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Organ je Pooblaščencu pojasnil, da listinske dokumentacije v CRP ne hranijo, ker je CRP samo računalniška baza podatkov, ki se vodi zgolj v elektronski obliki, medtem ko se listine, ki so podlaga vpisu, vedno hranijo pri posameznemu upravljavcu (viru), zato CRP dobi zgolj podatek. CRP je torej baza in arhiv sam po sebi, saj se vse spremembe beležijo (nalagajo) kronološko, dogodki pa se medsebojno računalniško kontrolirajo. Pravne podlage za pridobitev državljanstva, postopek in roke za vlaganje prijav za pridobitev državljanstva določata Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I s spremembami, v nadaljevanju ZDRS) in Zakon o tujcih Uradni list RS št. 1/91-I s spremembami, v nadaljevanju ZT). ZDRS je v 40. členu določal 6-mesečni rok za vlaganje vlog za pridobitev državljanstva, medtem ko je 81. člen ZT ta rok podaljšal še za 2 meseca. 40. člen ZDRS določa, da državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23.12.1990 prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče. 81. člen ZT pa določa, da do dokončnosti odločbe v upravnem postopku za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije določbe tega zakona ne veljajo za državljane SFRJ, ki so državljani druge republike, in v roku šestih mesecev od uveljavitve ZDRS zaprosijo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 40. členu ZDRS. Za državljane SFRJ, ki so državljani druge republike in ki ne zaprosijo za državljanstvo Republike Slovenije v navedenem roku ali jim je bila izdana negativna odločba, začnejo veljati določbe ZT dva meseca po preteku roka, v katerem bi lahko zaprosili za državljanstvo Republike Slovenije oziroma do izdaje dokončne odločbe. Navedeno torej pomeni, da so za osebe, ki vloge niso vložile v navedenem zakonskem roku, torej do 25.2.1992, nastale pravne posledice in so v pogovornem jeziku znane kot 'izbrisani'. Enako je po navedbah uradne osebe organa (zgolj) v pogovornem jeziku uveljavljen pojem 'aktivni in pasivni del' CRP, saj navedeni izrazi nimajo podlage v veljavni zakonodaji.

Pooblaščenec je vpogledal tako v računalniško bazo CRP, kot tudi v vso za obravnavani primer relevantno predloženo listinsko dokumentacijo, ki je bila podlaga vpisu v CRP in za katero je ugotovil, da predstavlja časovno kontinuiteto ter se v celoti ujema s podatki iz računalniške baze CRP. Pooblaščenec je ugotovil, da se CRP vodi za posameznika kronološko od njegovega rojstva do smrti, vanj se beležijo med drugim tudi podatki o državljanstvu, morebitnih selitvah in statusnih spremembah.
  
Kot je bilo omenjeno že zgoraj, 6. člen ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, med drugim tudi, ko gre na primer za podatek, ki je opredeljen kot osebni podatek (tč. 3). Ker je v konkretnem primeru prosilec zahteval izpisek iz centralnega registra prebivalstva, vezan na konkretno osebo, Pooblaščenec ocenjuje, da vsekakor je izkazana izjema po določilu 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na varovan osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov  v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo z 38. členom Ustave Republike Slovenije  (UL RS št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04, v nadaljevanju: ustava) zagotovljenega varstva osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Namen ZVOP-1 je prav v preprečevanju neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 sicer ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. ZVOP-1 zato v 3. točki 6. člena definira obdelavo osebnih podatkov kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje, pri čemer je lahko obdelava ročna ali avtomatizirana. ZVOP-1 torej eksemplifikativno (primeroma) našteva možnih 19 dejanj ali ravnanj z osebnimi podatki. Obenem pa 5. točka 6. člena ZVOP-1 definira tudi zbirko osebnih podatkov, ki pomeni vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi, pri čemer je strukturiran niz podatkov tisti, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.

Kljub v 5. členu ZDIJZ uzakonjenemu načelu prostega dostopa do informacij javnega značaja lahko torej organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša (med drugim tudi) na 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ko gre za osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Kljub temu, da je prosilec iz evidence (CRP) zahteval samo del podatkov in ne vseh podatkov vezanih na konkretno osebo, ki se vodijo v CRP, je Pooblaščenec ocenil da gre za določeno (ne le določljivo) konkretno osebo, zato zahtevani izpisek predstavlja varovan osebni podatek. Ker gre v konkretnem primeru za znanega posameznika, bi razkritje zahtevanega podatka pomenil poseg v njegovo zasebnost. Namen ZVOP-1 pa je prav preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).

Kljub irelevantnosti pravnega interesa za pridobitev zahtevanih podatkov, pa je prosilec svoj namen jasno navedel – podatek o časovnem spreminjanju statusa aktualnega ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja, želi zaradi potrditve ali zanikanja domneve, da je bil tudi minister med 18.305 izbrisanimi stalnimi prebivalci Republike Slovenije. Pooblaščenec ne more mimo ugotovitve, da ob vpogledu v podatke CRP in listinsko dokumentacijo ni zasledil nobenih dejavnikov, ki bi lahko potrdili prosilčevo domnevo in predstavljali temelj za uporabo testa javnega interesa. Test javnega interesa bi se lahko apliciral le, če bi Pooblaščenec pri vpogledu odkril drugačno rešitev podelitve državljanstva  ministra kot je veljala za ostale državljane nekdanjih republik SFRJ. Takšni podatki v CRP, kot jih je domneval prosilec, pa bi lahko bili podlaga za izvedbo testa javnega interesa, saj bi takšno stanje lahko kazalo na privilegiran položaj sedanjega ministra za notranje zadeve. Po določilu 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, se namreč dostop do zahtevane informacije dovoli, četudi predstavlja izjemo do prostega dostopa (v konkretnem primeru varovan osebni podatek iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ), če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Omenjeni test javnega interesa sicer bistveno relativizira v zakonu določene izjeme in omogoča širšo dostopnost do informacij javnega značaja ter s tem večjo odprtost javnega sektorja, vendar ga je potrebno uporabljati z veliko mero previdnosti in znanja, saj test javnega interesa namesto dosedanjih absolutnih izjem od dostopa do informacij javnega značaja, zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pri testu javnega interesa gre za tehtanje, s katerim mora organ (uradna oseba, Pooblaščenec kot pritožbeni organ, upravno sodišče) pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varovanim osebnim podatkom. Pri uporabi testa prevladujočega javnega interesa je potrebno presoditi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Javni interes za razkritje je močan npr. v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd. V konkretnem obravnavanem primeru ne gre zaslediti nobene od situacij, ki bi zadevala javnost, pač pa gre za situacijo, ki naj je test javnega interesa nikakor ne bi zajemal – s testom javnega interesa se namreč ne odkriva nekaj, kar je 'interesantno za javnost', temveč nekaj, kar je 'v interesu javnosti'. Nekaj kar je v javnem interesu, je tisto, kar služi interesom javnosti. Varovani osebni podatki ministra v konkretnem primeru so sicer lahko interesantni za javnost, nikakor pa ni in ne more biti v interesu javnosti razkritje teh podatkov, saj ti podatki v ničemer ne kažejo na navedbe iz prosilčeve zahteve, ki vplivajo na izvajanje testa javnega interesa. Razkritje varovanih osebnih podatkov ministra ne bi vplival na položaj kogarkoli, še najmanj pa na položaj 18.305 izbrisanih, kot jih navaja prosilec. Njihov položaj je odvisen od odločitve za to pristojnih organov, odkritje zahtevanih podatkov pa ne bi pripomoglo k hitrejši ali učinkovitejši rešitvi te problematike.

Glede na vse navedeno, zlasti pa po vpogledu v Centralni register prebivalstva in predloženo originalno kronološko in postopkovno ustrezno listinsko dokumentacijo, je Pooblaščenec presodil, da je potrebno zahtevane podatke šteti kot izjemo v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se nanašajo na posameznika in kažejo na njegovo identiteto, zato je na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka