Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 06.03.2015
Naslov: Sindikat zavoda Mestne knjižnice Kranj - Mestna knjižnica Kranj
Številka: 090-52/2015
Kategorija: Javni uslužbenci, funkcionarji, Osebni podatek
Status: Odobreno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje vseh pogodb o zaposlitvi in aneksov k tem pogodbam za točno določeno osebo, zaposleno pri organu. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, pri čemer se v odločbi ni opredelil do dokumentov, ki so predmet zahteve, ni niti konkretno ugotavljal zavrnitvenih razlogov v povezavi s posamičnimi dokumenti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je predmet zahteve prosilca dokumentacija, ki se nanaša na opravljanje delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato je potrebno v konkretnem primeru upoštevati t.i. izjemo od izjem iz 3. odstavka 6. člena ZDIJZ in prosilcu posredovati zahtevano dokumentacijo, pri čemer mora organ,  v delu, ki se je nanaša na podatke iz zasebne sfere javne uslužbenke le-te prekriti.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-52/2015/4
Datum: 6. 3. 2015

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena ter drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Sindikata zavoda Mestne knjižnice Kranj, Gregorčičeva ulica 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju prosilec), ki ga zastopa Urh Dita, z dne 29. 1. 2015, zoper odločbo Mestne knjižnice Kranj, Gregorčičeva ulica 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. 03-20/166-2015 z dne 23. 1. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 29. 1. 2015 se delno ugodi in se izpodbijana odločba Mestne knjižnice Kranj, št. 03-20/166-2015 z dne 23. 1. 2015, delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v naslednje dokumente:
•    pogodbo o zaposlitvi, št. 12-1/593-2014 z dne 1. 7. 2014, pri čemer mora prekriti naslednje podatke: datum rojstva, naslov stalnega in začasnega prebivališča ter EMŠO;
•    aneks k pogodbi o zaposlitvi, št. 12-1/605-2011 z dne 31. 5. 2011, pri čemer mora prekriti naslednje podatke: datum rojstva, naslov stalnega in začasnega prebivališča ter EMŠO;
•    aneks k pogodbi o zaposlitvi, št. 384/PM-2008 z dne 16. 7. 2008, pri čemer mora prekriti naslednje podatke: datum rojstva, naslov stalnega in začasnega prebivališča, EMŠO ter davčno številko;
•    pogodbo o zaposlitvi, št. 304/PM-2007 z 24. 4. 2007, pri čemer mora prekriti naslednje podatke: datum rojstva, naslov stalnega in začasnega prebivališča, EMŠO ter davčno številko;
•    pogodbo o zaposlitvi, št. 837/PM-2006 z dne 29. 12. 2006, pri čemer mora prekriti naslednje podatke: datum rojstva, naslov prebivališča, EMŠO ter davčno številko in
•    pogodbo o zaposlitvi, št. 646/PM-2005 z dne 12. 8. 2005, pri čemer mora prekriti naslednje podatke: datum rojstva, naslov prebivališča, EMŠO ter davčno številko.

2.    V delu, v katerem se v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekrijejo varovani osebni podatki, se pritožba prosilca zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 24. 12. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje vseh pogodb o zaposlitvi in aneksov k tem pogodbam za točno določeno osebo, zaposleno pri organu. Prosilec je želel v zahtevane dokumente vpogledati ter nekatere od njih tudi (morebiti) fotokopirati.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 03-20/166-2015 z dne 23. 1. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Ker zahtevani podatki niso potrebni za opravljanje sindikalne dejavnosti, njihovo pridobivanje pa grobo posega v človekove pravice, še posebej v dostojanstvo delavke, na katero se zahtevani dokumenti nanašajo, je organ ocenil, da je potrebno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrniti. Organ poudari, da prosilec v svoji zahtevi niti ne zatrjuje, da bi bili podatki potrebni za opravljanje sindikalne dejavnosti. Nadalje organ v obrazložitvi povzema potek postopka razpisa za delovno mesto bibliotekarja VII/1 in potek postopkov v zvezi z izbiro javne uslužbenke, pri čemer izpostavi, da svet delavcev organa in prosilec delujeta usklajeno. Po navedbi organa naj bi bile njune zahteve za dostop do informacij javnega značaja in vprašanja, ki se nanašajo na konkretno javno uslužbenko, usklajena. Slednje po mnenju organa meri izključno na obračunavanje z izbrano kandidatko. Da gre v konkretnem primeru za neprimerno ravnanje prosilca, meni tudi sindikat, katerega članica je izbrana javna uslužbenka. 

Dne 29. 1. 2015 je prosilec vložil pritožbo zoper izpodbijano odločbo, v kateri navaja, da se ne strinja z odločitvijo organa ter IP predlaga, da mu omogoči vpogled in dostop do zahtevane dokumentacije. Prosilec meni, da lahko vsakdo pridobi informacije, ki se nanašajo na delo javnega uslužbenca in se pri tem hkrati sklicuje na tretji odstavek 6. člena ZDIJZ.
IP je dne 17. 2. 2015 prejel dopis organa, št. 08-32/266-2015 z dne 16. 2. 2015, s katerim je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Ob pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da mu organ ob odstopu pritožbe ni posredoval vseh informacij, potrebnih za reševanje konkretne pritožbe, zato ga je pozval k posredovanju zahtevanih dokumentov, tj. vseh pogodb o zaposlitvi in aneksov k tem pogodbam za točno določeno javno uslužbenko. Odgovor organa je IP prejel dne 26. 2. 2015.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V konkretnem primeru je sporno, ali ima prosilec kljub temu, da zahteva dokumentacijo, ki se nanaša na javno uslužbenko, pravico do dostopa do teh podatkov, ali pa je organ upravičeno zavrnil njegovo zahtevo.

Organ kot javni zavod brez dvoma sodi med organe, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja v skladu s 1. členom ZDIJZ, kar v obravnavani zadevi niti ni sporno. V obravnavanem postopku obenem ni sporno, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, saj jih je za potrebe vodenja pritožbenega postopka posredoval IP. Slednje pomeni, da se zahtevani dokumenti nahajajo v materializirani obliki, pri čemer gre za informacije, ki jih je organ izdelal sam oziroma pridobil od drugih oseb ter informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa. IP tako ugotavlja, da so predmet zahteve in njegove presoje v konkretnem primeru pogodbe o zaposlitvi in aneksi k tem pogodbam za točno določeno javno uslužbenko.

Organ je zahtevo prosilca na podlagi določb ZDIJZ v celoti zavrnil. Dostop do dokumentov je dopustno zavrniti le, kadar je podana ena izmed izjem od prostega dostopa, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, pri čemer je treba upoštevati tudi določbe ZDIJZ, ki te izjeme relativizirajo oziroma učinkujejo tako, da je kljub izjemam treba dostop do dokumentov dovoliti. V konkretnem primeru organ zavrnitve dostopa do zahtevane dokumentacije ni oprl na nobeno izmed zakonsko določenih izjem. Organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe zgolj pojasnjuje, da zahtevani podatki niso potrebni za opravljanje sindikalne dejavnosti, njihovo pridobivanje pa grobo posega v človekove pravice, še posebej v dostojanstvo delavke, na katero se zahtevani dokumenti nanašajo. IP pojasnjuje, da ZDIJZ med razlogi, zaradi katerih lahko organ zavrne dostop do zahtevane informacije, ne navaja izjeme »potrebnosti informacij za opravljanje sindikalne dejavnosti, posega v dostojanstvo javnega uslužbenca itd.«, zato je takšna zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja neutemeljena. Še preden pa se IP spusti v vsebinsko presojo zahtevanih dokumentov, se na tem mestu opredeljuje do nekaterih navedb organa v izpodbijani odločbi.

Glede navedbe organa, da prosilec ne potrebuje zahtevanih dokumentov za opravljanje svoje dejavnosti, IP pojasnjuje, da v postopkih dostopa do informacij javnega značaja prosilcu ni potrebno izkazovati nikakršnega pravnega interesa. Prost dostop do informacij javnega značaja je omogočen vsakomur, ne glede na pravni interes ali poseben položaj, ki ga ima npr. prosilec v nekem drugem postopku. Obstoj interesa se namreč v postopku po ZDIJZ ne presoja, saj je ta povsem irelevanten. Navedeno izhaja tudi iz tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ, ki določa, da prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja.

Organ v izpodbijani odločbi izpostavi tudi usklajeno delovanje sveta delavcev organa ter prosilca, kar naj bi bilo razvidno iz njunih zahtev za dostop do informacij javnega značaja in vprašanj, ki se nanašajo na konkretno javno uslužbenko. V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da v postopkih po ZDIJZ velja načelo prostega dostopa (prvi in drugi odstavek 5. člena ZDIJZ), ki kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse (t.i. erga omnes učinek dostopa do informacij javnega značaja). To pomeni, da ZDIJZ med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Zato za odločitev v konkretni zadevi ni pomembno, da sta prosilec in svet delavcev organa, vlagala usklajene zahteve. Informacije javnega značaja so prosto dostopne (vsem) pravnim ali fizičnim osebam. V konkretnem primeru je namreč prosilec samostojna pravna oseba, neodvisna od sveta delavcev organa, v kar se je prepričal tudi IP z vpogledom v Poslovni register Slovenije na spletni strani www.ajpes.si.  

Nadalje je IP po pregledu izpodbijane odločbe ugotovil, da se organ nikjer v odločbi ni opredelil do dokumentov, ki so predmet zahteve, posledično pa to pomeni, da ni konkretno ugotavljal zavrnitvenih razlogov (v povezavi s posamičnimi dokumenti), pri čemer opisano ravnanje organa, po mnenju IP, predstavlja nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Organ namreč ni ugotavljal vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev v obravnavani zadevi, in ki izhajajo iz materialno pravnih predpisov, ki jih je v konkretni zadevi treba uporabiti.

Kot že zgoraj navedeno, je prosilec zahteval posredovanje vseh pogodb o zaposlitvi in aneksov k tem pogodbam za točno določeno osebo, zaposleno pri organu. IP na tem mestu dodaja, da je organ ustanovljen v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda, kar pomeni, da imajo njegovi zaposleni, v skladu s 1. členom Zakona o javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJU), status javnih uslužbencev. Za potrebe reševanja te pritožbe je organ IP posredoval naslednje dokumente:
- pogodbo o zaposlitvi, št. 12-1/593-2014 z dne 1. 7. 2014;
- aneks k pogodbi o zaposlitvi, št. 12-1/605-2011 z dne 31. 5. 2011;
- aneks k pogodbi o zaposlitvi, št. 384/PM-2008 z dne 16. 7. 2008;
- pogodbo o zaposlitvi, št. 304/PM-2007 z 24. 4. 2007;
- pogodbo o zaposlitvi, št. 837/PM-2006 z dne 29. 12. 2006 ter
- pogodbo o zaposlitvi, št. 646/PM-2005 z dne 12. 8. 2005.

Ob vpogledu v zahtevano dokumentacijo je IP ugotovil, da pogodbe o zaposlitvah ter aneksi vsebujejo določene osebne podatke javnih uslužbencev (osebni podatki javne uslužbenke, ime in priimek direktorja organa, ime in priimek začasno odsotne javne uslužbenke). ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa kot izjemo od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Pri vprašanju, ali gre za varovane oz. nevarovane osebne podatke, je potrebno upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta namreč predstavlja t.i. izjemo od izjem, saj določa, da se ne glede na morebitni obstoj izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (tudi izjeme varstva osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP ugotavlja, da so pogodbe o zaposlitvi ter aneksi, povezani z opravljanem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Slednje so namreč »podlaga« za sklenitev in nastanek konkretnega delovnega razmerja. Določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej predstavlja neposredno pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja, kar pomeni, da mora organ v takšnih primerih dovoliti dostop do teh podatkov.

Kljub temu pa v naštetih dokumentih niso prav vsi osebni podatki povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, temveč nekateri sodijo v povsem zasebno sfero posameznice, zato jih je treba skladno s 7. členom ZDIJZ, v povezavi z izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prekriti. IP je namreč ugotovil, da pravna podlaga za razkritje teh osebnih podatkov ni podana, zato ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke. Upoštevajoč navedeno, mora organ ob posredovanju dokumentacije prekriti varovane osebne podatke, in sicer mora:
- v pogodbi o zaposlitvi, št. 12-1/593-2014 z dne 1. 7. 2014, prekriti naslednje podatke: datum rojstva, naslov stalnega in začasnega prebivališča ter EMŠO;
- v aneksu k pogodbi o zaposlitvi, št. 12-1/605-2011 z dne 31. 5. 2011, prekriti naslednje podatke: datum rojstva, naslov stalnega in začasnega prebivališča ter EMŠO;
- v aneksu k pogodbi o zaposlitvi, št. 384/PM-2008 z dne 16. 7. 2008, prekriti naslednje podatke: datum rojstva, naslov stalnega in začasnega prebivališča, EMŠO ter davčno številko;
- v pogodbi o zaposlitvi, št. 304/PM-2007 z 24. 4. 2007, prekriti naslednje podatke: datum rojstva, naslov stalnega in začasnega prebivališča, EMŠO ter davčno številko;
- v pogodbi o zaposlitvi, št. 837/PM-2006 z dne 29. 12. 2006, prekriti naslednje podatke: datum rojstva, naslov prebivališča, EMŠO ter davčno številko in
- v pogodbi o zaposlitvi, št. 646/PM-2005 z dne 12. 8. 2005, prekriti naslednje podatke: datum rojstva, naslov prebivališča, EMŠO ter davčno številko.

IP želi na tem mestu izpostaviti tudi dejstvo, da je organ o dostopnosti pogodbe o zaposlitvi, št. 12-1/593-2014 z dne 1. 7. 2014, ki je med drugim tudi predmet zahteve prosilca, v postopku dostopa do informacij javnega značaja že odločal. Z odločbo, št. 08-32/1123-2014 z dne 25. 11. 2014, je namreč organ odločil, da se prosilki posreduje pogodba o zaposlitvi, brez podatkov o datumu rojstva, naslova ter EMŠO. IP pojasnjuje, da v primeru, ko organ za določen dokument ali njegov del ugotovi, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, ki se lahko posreduje določenemu prosilcu, velja enako tudi za vse prihodnje prosilce glede dostopa do iste informacije. Povedano drugače, ko je enkrat v postopku sprejeta odločitev, da je določena informacija javnega značaja prosto dostopna, velja, da je prosto dostopna za vse, za javnost. Upoštevaje dejstvo, da je glede zahtevanega dokumenta že bila sprejeta odločitev, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, organ ni imel podlage, da bi konkretnemu prosilcu omejeval dostop do nje in dostop v celoti zavrnil.

Glede na vse navedeno Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena. Kot izhaja iz drugega odstavka 251. člena ZUP organ druge stopnje v primeru, ko spozna, da je treba, na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam reši zadevo. Zato je Pooblaščenec, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe. V preostalem delu, to je v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, pa se skladno s prvim odstavkom 248. člena ZUP pritožba prosilca zavrne.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Mestne knjižnice Kranj, Gregorčičeva ulica 1, 4000 Kranj, št. 03-20/166-2015 z dne 23. 1. 2015. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Mestne knjižnice Kranj, Gregorčičeva ulica 1, 4000 Kranj, št. 03-20/166-2015 z dne 23. 1. 2015.


Postopek vodila    :                                      
Mevlida Mehović, univ. dipl. prav.,                          Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Asistentka svetovalca Pooblaščenca                          informacijska pooblaščenka

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka