Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 29.05.2017
Naslov: Sindikat policistov Slovenije - Ministrstvo za notranje zadeve
Številka: 090-52/2017/4
Kategorija: Javni uslužbenci, funkcionarji, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

 

Prosilec je zahteval dostop do seznama službenih stanovanj v lasti organa za potrebe policije, z navedbo naslovov lokacij in številk posameznih stanovanj, imen in priimkov najemnikov ter podatka o policijski enoti zaposlitve. Organ je prosilcu omogočil delni dostop do seznama najemnikov službenih stanovanj, pri čemer je prekril imena in priimke najemnikov, v primerih, ko se stanovanje odda zaposlenemu v policiji, upokojenemu uslužbencu ali ožjemu družinskemu članu, ko je najemnik umrl, ulico, hišno številko in številko stanovanja, lokacijo, kjer se službeno stanovanje nahaja, kadar gre za manjši kraj, ter ožjo organizacijsko enoto zaposlitve v policiji. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da imena in priimki najemnikov službenih stanovanj ne morejo biti varovani osebni podatki posameznikov, ker ti podatki, hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev oz. podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Prav tako je na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ javno dostopna informacija o kraju, kjer se službeno stanovanje nahaja.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-52/2017/4

Datum: 30. 5. 2017

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi Sindikata policistov Slovenije, Opekarniška 15/b, 3000 Celje (v nadaljnjem besedilu prosilec), ki ga zastopa generalni sekretar mag. Kristjan Mlekuš, z dne 11. 3. 2017, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-59/2017/14 (155-12) z dne 24. 2. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

1.     Pritožbi prosilca z dne 11. 3. 2017 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-59/2017/14 (155-12) z dne 24. 2. 2017, se delno ugodi in se 1.a) in 1.b) točka izreka odločbe odpravita v delu, ki se nanaša na ime in priimek najemnika ter kraj, kjer se nahaja službeno stanovanje, ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati v elektronski obliki seznam službenih stanovanj MNZ za potrebe policije tako, da bodo razvidna vsa imena in priimki najemnikov službenih stanovanj ter tudi kraj pod zap. št. 416 in 464.

 

2.     V preostalem delu se pritožba zavrne.

 

3.     Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je 6. 1. 2017 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer:

-       seznam službenih stanovanj v lasti organa za potrebe policije, z navedbo naslovov lokacij in številk posameznih stanovanj;

-       podatke o najemnikih službenih stanovanj v lasti organa za potrebe policije, in sicer:

•       službeno stanovanje (lokacija, številka stanovanja),

•       ime, priimek najemnika, policijska enota zaposlitve,

•       v primeru, da najemnik ni zaposlen v policiji, podatek o pravni podlagi in razlogu za najem stanovanja (tj. podatek o najemu na podlagi 11. člena Pravilnika, z navedbo razloga najema po posameznih alinejah 1. odstavka, podatek o najemu službenega stanovanja na podlagi 14. člena Pravilnika, podatek o najemu službenega stanovanja na podlagi 32. člena Pravilnika, podatek o najemu službenega stanovanja na podlagi 48. člen Pravilnika).

 

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-59/2017/14 (155-12) z dne 24. 2. 2017, s katero je zahtevi delno ugodil. Prosilcu je omogočil delni dostop do seznama najemnikov službenih stanovanj, pri čemer je prekril imena in priimke najemnikov, v primerih, ko se stanovanje odda zaposlenemu v policiji, upokojenemu uslužbencu ali ožjemu družinskemu članu, ko je najemnik umrl, ulico, hišno številko in številko stanovanja, lokacijo, kjer se službeno stanovanje nahaja, kadar gre za manjši kraj, ter organizacijsko enoto zaposlitve v policiji, in sicer OE2, OE3 in OE4. Organ je odločil, da je prebivališče najemnikov varovano kot osebni podatek, saj so najemniki na podlagi Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 59/06 - uradno prečiščeno besedilo, 111/07 in 52/16; ZPPreb-1) dolžni prijaviti stalno oz. začasno prebivališče na naslovu, na katerem prebivajo. Nesporno je, da podatek o prebivališču osebe, na podlagi 2. točke 6. člena ZVOP-1, predstavlja osebni podatek. Upoštevajoč določbo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ po kateri se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, je organ menil, da v konkretnem primeru javni interes za razkritje podatkov o naslovih službenih stanovanj MNZ za potrebe policije ni močnejši od interesa najemnikov teh stanovanj za varstvo podatka o njihovem prebivališču, ki šteje za varovani osebni podatek. Glede na to, da je naslov lokacije in številka stanovanj (tako je zahtevane podatke poimenoval prosilec) hkrati tudi podatek o prebivališču najemnika službenega stanovanja, ki je varovan osebni podatek na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je organ zahtevo prosilca delno zavrnil in mu omogočil delni dostop do seznama, tako da je prekril ulico, hišno številko in številko stanovanja. Prekriti podatki o prebivališču obsegajo tudi podatek o prebivališču oseb pod zap. št. 427, 457, 460 in 512, ki jim je najemno razmerje prenehalo in so v postopku izpraznitve stanovanja, saj bi z razkritjem tega podatka razkrili tudi naslov njihovega prebivališča, ki je varovan osebni podatek. Ker bi v delu seznama od zap. št. 377 do 513, v katerem imena in priimki najemnikov službenih stanovanj niso prekriti, z razkritjem podatka o lokaciji, ki je manjši kraj, lahko razkrili tudi naslov prebivališča najemnika službenega stanovanja, ki pa je na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi z 2. točko 6. člena ZVOP-1 varovan osebni podatek, je uradna oseba pod zap. št. 416 in 464 prekrila tudi ime kraja. Glede na to, da odločba IP, št. 090-215/2016/4 z dne 23. 11. 2016, narekuje razkritje podatkov o imenu in priimku uporabnika službenega stanovanja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za podatek, ki je neposredno povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, je organ glede imena in priimka ter podatkov policijske enote zaposlitve odločil, da gre za izjemo na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz podanih pojasnil o varovanih podatkih uslužbencev policije je razvidno, da bi razkritje podatka o imenu in priimku uslužbenca policije in policijske enote zaposlitve OE2, OE3 in OE4, pomenilo motnje oz. škodo pri delovanju oz. dejavnosti policije, in sicer: ogrožanje izvedbe nalog policije, ogrožanje varnosti uslužbenca policije, objektov, prostorov in okolišev ter sredstev in opreme policije ter ogrožanje varnosti uslužbenčevih bližnjih in tretjih oseb. Hkrati bi bilo onemogočeno izvajanje prvega odstavka 66. člena ZODPol, po katerem mora policija za zagotavljanje varnosti uslužbencev policije in njihovih bližnjih izvajati ukrepe za preprečitev vseh vrst ogrožanja na delu ali v zvezi z delom ter ukrepe za varovanje tehničnih sredstev in opreme policije ter prvega odstavka 10. člena ZNPPol, po katerem je dolžnost policije, da ukrene vse, kar je potrebno, da od skupnosti ali posameznika zagotovi ali prepreči ravnanja, ki ogrožajo njihovo varnost ali javni red. Organ je ugotovil, da sta za varovanje podatkov o imenu in priimku uslužbenca policije ter o policijski enoti zaposlitve OE2, OE3 in OE4, izpolnjena oba pogoja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ za obstoj varovane informacije. Poleg tega je organ menil, da so ti podatki varovani tudi z določbo prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. ZNPPol v četrtem odstavku 127. člena določa, da sme policija omejiti osebi vpogled v podatke o policistu, če je to treba za zagotovitev varnosti policista. Posredovanje podatkov o imenu in priimku najemnikov službenih stanovanj, ki so uslužbenci policije, ter o njihovi policijski enoti zaposlitve OE2, OE3 in OE4, navedenih v seznamu od zap. št. 1 do 376, je organ na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena in prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ zavrnil in prosilcu omogočil delni dostop do seznama. Na seznamu so prekriti tudi podatki o imenu in priimku najemnika, ki ima sklenjeno najemno razmerje po upokojitvi na podlagi 11. člena Pravilnika o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah MNZ (Pravilnik), saj ne gre več za javnega uslužbenca, katerega osebni podatki v zvezi z delovnim razmerjem niso varovani, temveč za varovan podatek na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot ena izmed pravnih podlag za sklenitev najemnega razmerja po 1. alineji prvega odstavka 11. člena Pravilnika je sklenitev najemnega razmerja s članom družine po smrti najemnika. Organ je ocenil, da ime in priimek družinskega člana kot najemnika v tem primeru predstavlja zelo občutljiv osebni podatek, kateremu je treba nuditi posebno varstvo. Ker gre za varovan podatek na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj osebni podatek (ime in priimek) družinskega člana ne predstavlja podatka v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, ki je bil najemnik službenega stanovanja in ki je umrl, je organ prekril tudi te podatke. Organ je iz seznama črtal tudi podatek o imenu in priimku oseb pod zap. št. 427, 457, 460 in 512, ki jim je najemno razmerje prenehalo in so v postopku izpraznitve stanovanja. Ker gre za osebe, ki niso več najemniki službenih stanovanj, prosilec pa je zahteval podatke o najemnikih službenih stanovanj, je organ te podatke črtal iz seznama, saj je sklenil, da ne gre za zahtevano informacijo.

 

Prosilec se je zoper odločbo organa, št. 090-59/2017/14 (155-12) z dne 24. 2. 2017, pravočasno pritožil in IP predlagal, da organu naloži posredovanje zahtevanih podatkov, in sicer, kraj, kjer se nahaja službeno stanovanje, ime in priimek najemnika službenega stanovanja, pravno podlago najema, temeljno organizacijsko enoto zaposlitve (OE1) v policiji, razen v konkretnih primerih (ne pa vse na splošno), kjer najemnik izvaja prikrite naloge in bi to lahko ogrozilo njegovo varnost ter imena in priimke najemnikov, ki niso uslužbenci policije. Prosilec je še navedel, da gre v primeru imen in priimkov uporabnikov službenih stanovanj za informacijo javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. ker gre za podatek. ki je neposredno povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Prav tako je prosilec ocenil, da so tudi podatki o najemnikih, ki niso uslužbenci policije, informacije javnega značaja, saj pomenijo podatke o porabi javnih sredstev, kar službena stanovanja nedvomno so, saj gre za oddajanje nepremičnine po neprofitni najemnini. ZDIJZ v tretjem odstavku 6. člena določa izjemo, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Prosilec je menil, da gre pri zahtevanih podatkih za minimum podatkov, na podlagi katerih lahko javnost preverja transparentnost upravljanja s stvarnim premoženjem države.

 

Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 090-59/2017/19 (155-12) z dne 14. 3. 2017, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je, skladno z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Ker se je prosilec pritožil le zoper prekrite podatke o imenih in priimkih najemnikov vseh službenih stanovanj, o kraju, kjer se službeno stanovanje nahaja ter o organizacijski enoti zaposlitve v policiji (OE1), je predmet tega pritožbenega postopka le vprašanje, ali našteti podatki predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

Iz dokumenta, za katerega je organ izkazal, da ga je posredoval prosilcu, izhaja, da je organ prosilcu posredoval podatek o zaposlitvi v policiji (OE1), zato je IP pritožbo prosilca v tem delu štel za neutemeljeno in jo v tem delu zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

IP je ugotovil, da je organ v zvezi z imeni in priimki najemnikov vseh službenih stanovanj organa, napačno uporabil materialno pravo, na katerega je oprl svojo odločitev. Imena in priimki najemnikov službenih stanovanj ne morejo biti varovani osebni podatki posameznikov. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev, podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavek 6. člena ZDIJZ). V 83. členu Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03 in 57/08, v nadaljnjem besedilu SZ-1) je določeno, da je službeno najemno stanovanje tisto stanovanje, ki je namenjeno za oddajo zaradi zadovoljevanja službenih potreb. Organ ima oddajanje službenih stanovanj v najem urejeno v Pravilniku o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah Ministrstva za notranje zadeve za potrebe Policije[1] (v nadaljnjem besedilu Pravilnik), ki določa merila za dodeljevanje službenih stanovanj, ovrednotenje vlog in sprejetje prednostnega vrstnega reda, posamično reševanje kadrovskih primerov, najemno razmerje, prenehanje najemnega razmerja, prodajo in zamenjavo službenih stanovanj, oddajo službenih stanovanj v posebnih primerih ter postopek dodelitve samskih sob in ležišč v samski sobi. V prvem odstavku 3. člena Pravilnika je določeno, da so službena stanovanja po tem pravilniku stanovanja v lasti Republike Slovenije in v upravljanju Ministrstva za notranje zadeve ter namenjena oddaji za službene potrebe uslužbencev policije. Sladno z 9. členom Pravilnika se službena stanovanja oddajo v najem z najemno pogodbo uslužbencem policije za čas zaposlitve v policiji. Prvi odstavek 49. člena Pravilnika določa, da se lahko službena stanovanja, ki niso bila dodeljena na podlagi notranjega razpisa, dodelijo javnim uslužbencem, zaposlenim v Vladi Republike Slovenije, ministrstvih, vladnih službah, drugih organizacijskih enotah državne uprave ali Državnem pravobranilstvu Republike Slovenije. Iz vsega navedenega izhaja, da so službena stanovanja, ki jih v najem oddaja organ, namenjena javnim uslužbencem, zato je IP ugotovil, da je podatek o tem, kdo je najemnik posameznega službenega stanovanja, podatek, ki je neposredno povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. IP je tudi ugotovil, da ne gre za varovan osebni podatek v primeru imen in priimkov najemnikov, ki so sklenili najemno razmerje po upokojitvi, na podlagi 11. člena Pravilnika. Po 2. in 5. alineji prvega odstavka 11. člena Pravilnika je namreč pogoj, da se službeno stanovanje odda v najem, da gre za najemnika službenega stanovanja, ki se je upokojil neposredno kot uslužbenec policije in je imel pred upokojitvijo najmanj deset let delovne dobe v policiji oz. se je upokojil in je imel pred upokojitvijo najmanj deset let delovne dobe v MNZ in policiji, stanovanje pa mu je bilo dodeljeno na podlagi notranjega razpisa. Ker gre v obeh primerih za možnost oddaje službenega stanovanja v najem upravičencem, ki so bili že predhodno najemniki službenih stanovanj na podlagi njihove zaposlitve v policiji, je IP ugotovil, da so tudi njihova imena in priimki podatki, ki so neposredno povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Poleg tega je podatek o tem, kdo je upravičenec do najema službenega stanovanja, ki je v lasti Republike Slovenije in v upravljanju Ministrstva za notranje zadeve, tudi podatek o porabi javnih sredstev. Da gre za podatke o porabi javnih sredstev, velja tudi za primere, ko se službeno stanovanje odda v najem zakoncu ali ožjemu družinskemu članu, če je najemnik umrl (1. alineja prvega odstavka 11. člena Pravilnika) ali če se službeno stanovanje odda v najem zakoncu ali ožjemu družinskemu članu uslužbenca policije, če je ta izgubil življenje pri opravljanju svojega dela (drugi odstavek 11. člena Pravilnika). V navedenih primerih z razkritjem imen in priimkov vseh najemnikov službenih stanovanj ne more priti do kršitve varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), ker je treba uporabiti določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona dostop vseeno dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, neposredno povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Prav tako je IP ugotovil, da je organ ravnal napačno, ko je iz seznama črtal tudi podatek o imenu in priimku oseb pod zap. št. 427, 457, 460 in 512, ki jim je najemno razmerje prenehalo in so v postopku izpraznitve stanovanja, ker ne gre za zahtevano informacijo. Organ je navedel, da je prosilec zahteval podatke o najemnikih službenih stanovanj, v navedenih primerih pa gre za osebe, ki to niso več. IP je menil, da bi organ moral upoštevati tudi dejstvo, da prosilec ne more vedeti, ali ima organ pravno formalno urejena najemna razmerja, in lahko govorimo o najemnikih, ali pa gre za uporabnike službenih stanovanj, ki jim je najemno razmerje prenehalo, in pravno gledano niso več najemniki. Vsekakor pa so uporabniki službenih stanovanj, ker če to ne bi bili, bi organ ta stanovanja vodil v evidenci nezasedenih stanovanj. Tudi 37. člen Pravilnika predvideva uporabo službenega stanovanja brez sklenjene najemne pogodbe, zato je IP sklenil, da so prosto dostopne informacije tudi imena in priimki teh uporabnikov. Vse to na podlagi že navedene določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako je na podlagi navedene določbe javno dostopna informacija o kraju, kjer se službeno stanovanje nahaja. Organ je kraj, kjer se službeno stanovanje nahaja, pod zap. št. 416 in 464 prekril, ker je menil, da bi z razkritjem podatka o lokaciji, ki je manjši kraj, lahko razkrili tudi naslov prebivališča najemnika službenega stanovanja. IP argumentaciji ni mogel slediti, čeprav gre v navedenih primerih dejansko za manjši kraj, saj se z navedbo kraja, kjer se službeno stanovanje nahaja, ni razkril konkreten naslov, niti vrsta nepremičnine. Podatek o kraju, kjer se službeno stanovanje nahaja, skupaj s podatkom o najemniku, razkriva porabo javnih sredstev, torej podatek o tem, komu po določeni ceni organ oddaja svoje premoženje v najem. Iz navedenih razlogov je IP zaključil, da so imena in priimki najemnikov službenih stanovanj ter kraj, kjer se službena stanovanja nahajajo, prosto dostopne informacije javnega značaja. Zato je pritožbi v tem delu ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

IP v pritožbenem postopku ni ugotavljal, ali zahtevani podatki izpolnjujejo pogoje za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (t. i. izjema notranjega delovanja organa), saj je IP predhodno že ugotovil, da gre za podatke o porabi javnih sredstev oz. v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. V tem primeru ZDIJZ narekuje dostop do zahtevane informacije ne glede na obstoj navedene izjeme. Povedano drugače, tudi če bi v konkretnem primeru šlo za izjemo notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, bi bilo treba dostop do teh informacij dovoliti, na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Poleg tega je organ menil, da so podatki o imenu in priimku uslužbenca policije ter o policijski enoti zaposlitve OE2, OE3 in OE4 varovani tudi z določbo prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. Zakon o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr. in 10/17; v nadaljnjem besedilu ZNPPol) v četrtem odstavku 127. člena določa, da sme policija omejiti osebi vpogled v podatke o policistu, če je to treba za zagotovitev varnosti policista. IP temu stališču organa ni sledil, saj je organ obrazložitev navedene izjeme opredelil s tem, da sme policija na podlagi četrtega odstavka 127. člena ZNPPol omejiti osebi vpogled v podatke o policistu, če je to treba za zagotovitev varnosti policista. Takšno tolmačenje navedene izjeme je neustrezno, saj je navedeno izjemo mogoče uporabiti le v tistih primerih, kadar bi prosilec zahteval podatke, ki jih po zakonu ne morejo prejeti niti stranke postopka. Kot izhaja iz besedila predloga novele ZDIJZ-C, EVA: 2013-1711-0053 z dne 3. 10. 2013, prvi odstavek 5.a člena določa t. i. »izjemo strankinega pravila«. Če namreč področni postopkovni zakon določa, da stranka postopka začasno nima dostopa do »svojih« podatkov, potem ne more imeti dostopa do njih tudi nihče zunanji, saj bi to razgradilo sam smisel postopka (interesi postopka). Navedeni odstavek pride v poštev zlasti v primeru prikritih preiskovalnih ukrepov in podobno, kadar osumljenec v določenem (pred)kazenskem postopku ne more na podlagi ZDIJZ zahtevati vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša nanj (kot je ne more zahtevati tudi nihče drug v času, v katerem postopkovni zakon določa, da je dostop prepovedan ali omejen). Navedeni člen zakona ureja pravico osebe do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki v evidencah. Policija namreč upravlja in vzdržuje evidence, v katerih zaradi opravljanja policijskih nalog uslužbenci policije zbirajo in obdelujejo osebne podatke, med njimi tudi podatke o policistih. ZNPPol točno določa, kdaj se oseba lahko seznani z lastnimi osebnimi podatki v posameznih evidencah. Če to ni mogoče (npr. izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, zbiranje obvestil v predkazenskem postopku, operativne informacije), je oseba obveščena, ko okoliščine dela to dopuščajo. Izjema iz prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ na podlagi ugotovljenega v konkretnem primeru ni podana.

 

IP je zaključil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi, saj je organ na prvi stopnji napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi. Zato je IP na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa, št. 090-59/2017/14 (155-12) z dne 24. 2. 2017, delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati seznam službenih stanovanj MNZ za potrebe policije, na način, da bodo iz seznama razvidna vsa imena in priimki najemnikov službenih stanovanj ter tudi kraj, kjer se službena stanovanja nahajajo. V delu, ki se nanaša na posredovanje podatkov o zaposlitvi v policiji (OE1), je IP prosilčevo pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil, ker je ugotovil, da je organ prosilcu zahtevane podatke posredoval (2. točka izreka te odločbe).

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:                                                                     

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,                                          

asistentka svetovalca pri IP

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav,

informacijska pooblaščenka


[1] Dostopen na spletni povezavi http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/SOJ/word/2016/PRAVILNIK_O_ODDAJI_SLUZBENIH_STANOVANJ__SAMSKIH_SOB_IN_LEZISC_V_SAMSKIH_SOBAH_MNZ_ZA_POTREBE_POLICIJE_-_NPB.DOC