Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 07.01.2008
Naslov: Sind d.o.o. - odvetnica Bukovec Marovt Marija - Splošna bolnišnica Maribor
Številka: 021-2/2008
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


Datum: 14.02.08
Številka: 021-2/2008/6


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo in 105/06 – ZUS-1, v nadaljevanju ZUP), o pritožbah podjetja SIND, Ljubljana, d.o.o., Verovškova 64, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica mag. Marija Bukovec Marovt, Rozmanova 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper tri odločbe Splošne bolnišnice Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor, ki je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 19. 11. 2007, preoblikovana v Univerzitetni klinični center Maribor (v nadaljevanju organ) št. NK-7/11-07, št. NK-8/11-07, št. NK-9/11-07, vse z dne 14. 11. 2007, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo


O D L O Č B O:


Pritožbi se kot neutemeljeni zavrneta.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 24. 10. 2007 na organ naslovil tri zahteve za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je organ pozval, da mu posreduje informacije javnega značaja:

1. glede nerealizacije kupoprodajne pogodbe - št. 21/1-06/111-05/07 za nakup Medicinskih pripomočkov za rentgenologijo, kardiologijo, očesno kirurgijo in drugi medicinski pripomočki -, podpisano dne 28. 7. 2007. Prosilec zahteva, da mu organ posreduje zahtevano informacijo na klasičen način, in sicer tako, da mu posreduje fotokopijo morebitne pogodbe, ki je sklenjena s konkurenčnim podjetjem za dobavo tega materiala ali fotokopije morebitnih naročilnic, ki jih je organ posredoval konkurenčnemu podjetju za nabavo tega materiala.

Ob tem je prosilec dodal, da je po preučitvi pogodbe, ki jo je sklenil z organom, kot javnim naročnikom za obdobje od 23. 7. 2007 (to je od pravnomočnosti obvestila) do 31. 12. 2007 za dobavo blaga, kot je opredeljeno v 1. členu pogodbe, ki temelji na pravnomočnem obvestilu o izbiri št. 213-DS/07, z dne 2. 7. 2007, ugotovil, da je organ do sedaj pogodbo realiziral le delno (samo 34 % pogodbenih količin), saj je od 210 razpisanih komadov »drenaža, trikomorni sist., prozorna podvodna zapora, manometer, mehanski regulator vleka« pod identom 308153, kupil le 72 komadov. Glede na dejstvo, da je bila količina eden od kalkulativnih elementov za pripravo njegove ponudbe na predmetnem javnem razpisu, prosilcu seveda iz tega naslova nastaja škoda. Skrbijo pa ga tudi informacije, po katerih naj bi predmet naročila organ kupoval od konkurenčnega podjetja, za kar pa seveda ni nobene pravne podlage. Po teh informacijah naj bi nabavna služba organa naročala izdelek kataloška številka EU3193 z nazivom EURO DRAIN, proizvajalec EUROSETS pri dobavitelju Auremiana d.o.o. iz Sežane.

2. glede nerealizacije kupoprodajne pogodbe št. 21/1-13/7-2007 za nakup Medicinskega potrošnega materiala za kardiologijo, podpisano dne 20. 8. 2007. Prosilec zahteva, da mu organ posreduje zahtevano informacijo na klasičen način, in sicer tako, da mu posreduje fotokopijo morebitne pogodbe, ki je sklenjena s konkurenčnim podjetjem za dobavo stentov z zdravilom (ident 920002) ali fotokopije morebitnih naročilnic, ki jih je organ posredoval konkurenčnemu podjetju za nabavo stentov z zdravili (ident 920002).

Prosilec dodaja, da organ kot kupec do danes po predmetni pogodbi ni naročil nobenega izdelka iz Podskupine 05- Stenti z zdravili, šifra 920002, v pogodbeni količini 17 kd, skupne vrednosti z DDV v znesku 27.540 EUR. 0 navedenem stanju je prosilec tudi pisno 3. 10. 2007 opozorili vodjo komerciale go. Kampuš, univ.dipl.ekon., ki pa na dopis ni odgovorila. Glede na dejstvo, da je bila količina eden od kalkulativnih elementov za pripravo ponudbe prosilca na predmetnem javnem razpisu, mu seveda iz tega naslova nastaja škoda. Skrbijo pa ga tudi informacije, da organ nabavlja in uporablja stente z zdravili in mu ni jasno, zakaj se izdelkov ne naroča (tudi) pri prosilcu, ki ima za dobavo tega materiala sklenjeno pogodbo z organom.

3. glede zmanjšanja porabe (za 50 %) setov za torakalno drenažo, ki so predmet javnega razpisa »Medicinski potrošni material«, ki je bil objavljen dne 27. 8. 2007 pod številko objave JN1333/2007/ skupina 49 - »Drenaža torakalna« izdelek pod identom 308153 (razpisana letna količina za leto 2008 - 213 kd, razpisana letna količina za leto 2007 - 420 kd). V kolikor gre za dejstvo, da je zdravstvena zavarovalnica zmanjšala organu število posegov na prsnem košu za 50 %, prosilec prosi, da mu organ posreduje fotokopijo ali prepis tega sklepa. V kolikor pa organ takšne tovrstne sete za torakalno drenažo (glede na število operacij, ki jih izvede organ v enem letu) nabavlja tudi na drugačen način (torej ne v sklopu postopka oddaje javnega naročila za dobavo Medicinskega potrošnega materiala, ki je bil objavljen dne 27. 8. 2007 pod številko objave JN1333/2007), prosilec prosi za fotokopijo morebitne pogodbe oz. naročilnice, ki jo je organ sklenil za dobavo tega materiala v letu 2008.

Organ je dne 14. 11. 2007 izdal tri odločbe št. NK-7/11-07, št. NK-8/11-07, št. NK-9/11-07, s katerimi je zahteve prosilca v celoti zavrnil.

V obrazložitvi odločbe št. NK-7/11-07 je organ navedel, da je dne 25. 10. 2007 od prosilca prejel zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja glede nerealizacije kupoprodajne pogodbe, št. 21/1-06/111-05/07 za nakup medicinskih pripomočkov za rentgenologijo, kardiologijo, očesno kirurgijo in drugih medicinskih pripomočkov, podpisane dne 28. 7. 2007. Po proučitvi zahteve je organ odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organ je dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in ni dolžan ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. Glede na dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, prosilcu tudi ne more omogočiti dostopa do informacij javnega značaja. Pri tem je organ priložil interni dopis z dne 12. 11. 2007, v katerem je navedeno, da v zadevi v zvezi z dopisom prosilca, ki se nanaša na nerealizacijo kupoprodajne pogodbe, št. 21/1-06/111-05/07, organ nima sklenjene nobene pogodbe s konkurenčnim podjetjem za dobavo materiala, ki je predmet dopisa prosilca in posledično tudi ni bila izstavljena nobena naročilnica.

V obrazložitvi odločbe št. NK-8/11-07 je organ navedel, da je dne 25. 10. 2007 od prosilca prejel zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja glede ne realizacije kupoprodajne pogodbe, št. 21/1-13/7-2007 za nakup medicinskega potrošnega materiala za kardiologijo, podpisane dne 20. 8. 2007. V nadaljevanju je organ navedel isto kot v odločbi št. NK-7/11-07, navedeni zgoraj in prav tako priložil tudi interni dopis z dne 14. 11. 2007, v katerem je navedeno, da v zadevi v zvezi z dopisom prosilca, ki se nanaša na nerealizacijo kupoprodajne pogodbe, št. 2 št. 21/1-13/7-2007, organ nima sklenjene nobene pogodbe s konkurenčnim podjetjem za dobavo materiala, ki je predmet dopisa prosilca in posledično tudi ni bila izstavljena nobena naročilnica.

V obrazložitvi odločbe št. NK-9/11-07 pa je organ navedel, da je dne 25. 10. 2007 od prosilca prejel zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja glede zmanjšanja porabe (za 50%) setov za torakalno drenažo, ki so predmet javnega razpisa »Medicinski potrošni material«, ki je bil objavljen dne 27. 8. 2007 pod številko objave JN1333/2007, skupina 49 - drenaža torakalna, izdelek pod identom 308153 (razpisana letna količina za leto 2008 - 213 kd, razpisana letna količina za leto 2007 - 420 kd). Po proučitvi zahteve je organ odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju. Iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki gaje organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organ je dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in ni dolžan ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. Ob upoštevanju predhodno navedenega je organ ugotovil, da prosilcu ni dolžan zagotoviti odgovore na zastavljena vprašanja ali mu podati pojasnil, temveč mu kvečjemu omogočiti vpogled ali drug način seznanitve z relevantno dokumentacijo. Glede na dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj postopek oddaje predmetnega javnega naročila pod številko objave JNl 333/2007 še ni zaključen, prosilcu tudi ne more omogočiti dostopa do informacij javnega značaja. Organ je priložil tudi interni dopis z dne 14. 11. 2007, v katerem je navedeno, da v zadevi v zvezi z dopisom prosilca, ki se nanaša na javno naročilo za dobavo Medicinskega potrošnega materiala, postopek oddaje javnega naročila za dobavo Medicinskega potrošnega materiala, ki je bil objavljen dne 27. 8. 2007, pod številko objave JN1333/2007, za leto 2008 še ni zaključen. Za leto 2008 organ ne izvaja nobenega drugega postopka za dobavo materiala pod identom 308153. Posledično ne obstajajo nobene pogodbe oziroma naročilnice za dobavo materiala v letu 2008.

Zoper vse tri zgoraj navedene odločbe je prosilec pri organu dne 27. 11. 2007 vložil dve pritožbi z dne 20. 11. 2007.

V pritožbi zoper odločbi št. NK-7/11-07, št. NK-8/11-07, obe z dne 14. 11. 2007, je prosilec uvodoma povzel svoji zahtevi in odločitev organa, nato pa navedel, da je organ zahtevi neutemeljeno zavrnil. Prosilec meni, da bi mu organ zaprošeno informacijo lahko posredoval, saj mora le-ta imeti evidenco o porabljenem potrošnem materialu (drenažah ter stentih z zdravili), prav tako mora imeti evidenco o količini potrošnega materiala, s katerim je razpolagal že ob podpisu pogodbe ter o številu opravljenih in načrtovanih posegov, pri katerih se uporablja ta potrošni material. Vsi ti podatki morajo biti zavedeni tako ali drugače, saj je organ dolžan voditi evidenco o porabi in zalogah, ker v primeru, da ne bi imel na zalogi osnovnih pripomočkov, ki jih potrebuje za delo, ne bi mogel učinkovito opravljati svoje osnovne naloge. Prosilec tako meni, da je organ njegovo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja neupravičeno zavrnil, saj gre za organ, ki je na podlagi 1. člena ZDIJZ dolžan dajati informacije javnega značaja, istočasno pa gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa ter se (glede na njeno naravo) mora nahajati v obliki takšnega ali drugačnega dokumenta, tako da mora organ razpolagati z njo, hkrati pa ne spada pod izjeme iz 6. člena ZDIJZ. Nesporno dejstvo je, da se pri organu opravljajo posegi, za katere organ potrebuje osnove pripomočke, ki bi jih po razpisu moral dobavljati prosilec informacije kot izbrani ponudnik. Ker organ očitno ne kupuje zahtevanih pripomočkov od njega, po vedenju prosilca za informacijo pa se posegi izvajajo, se postavlja upravičen dvom v to, ali organ spornih medicinskih pripomočkov ne kupuje od drugega dobavitelja, mimo izvedenega javnega razpisa, ki je bil podlaga za sklenitev pogodbe s prosilcem informacije. Nesporno gre za javna sredstva in nesporno glede uporabe (količin) tovrstnega materiala obstajajo pri organu dokumenti. Prosilec še dodaja, da so do njega prišle tudi informacije, da naj bi organ predmet javnega naročila kupoval od konkurenčnega podjetja, kar pa je v nasprotju s predpisi, ki urejajo javna naročila. Teh informacij pa ni mogoče preveriti drugače, kot da organ prosilcu posreduje zaprošene podatke. Pri tem poudarja, da je bila pogodba sklenjena po volji obeh pogodbenih strank za količino, ki je bila predmet javnega naročila, skladno s pravili obligacijskega prava pa pogodba obe stranki zavezuje. Dodaja še, da je bila količina predmeta javnega naročila kalkulativni element pri pripravi ponudbe ter mu zaradi manjše količine nabavljenega blaga oziroma točneje ne nabavljanja blaga nastaja škoda. Glede na vse navedeno prosilec Pooblaščencu predlaga, da njegovi pritožbi ugodi ter organu naloži, da mu posreduje informacije ter dokumente, za katere je zaprosil. Ob tem prosilec poudarja, da je izvedba postopkov javnega naročanja blaga v javnih zavodih izredno formalizirana in to ne samo v fazi javnega naročanja  (razpisna faza), temveč tudi v izvedbeni fazi, saj je tudi v tej fazi naročnik v skladu s finančnimi predpisi podvržen načelom gospodarne rabe javnih sredstev.

V pritožbi zoper odločbo organa št. NK-9/11-07, z dne 14. 11. 2007 je prosilec uvodoma povzel vprašanja in odgovore preko portala javnih naročil, nato je povzel svojo zahtevo in odločitev organa. Ob tem pa dodal, da glede na to, da gre v tem primeru za javno naročilo, ki je moralo biti razpisano zaradi potreb organa po tovrstnem blagu, saj organ v nasprotnem primeru predmetnega javnega naročila ne bi razpisal, se prosilec nikakor ne more strinjati z obrazložitvijo, da organ ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi bilo razbrati,  zakaj se je razpisala točno takšna količina drenažnih setov. Javna naročila se vedno razpisujejo na podlagi potreb organa (naročnika), ki jih razpiše, te potrebe pa so vedno razvidne iz takšnega ali drugačnega dokumenta - običajno sklepa o pričetku postopka javnega naročila. Gre za sklep po ZJN-2. V konkretnem primeru je sporno število drenažnih setov, ki so bili razpisani na podlagi potreb organa po tovrstnih setih. Te potrebe pa so odvisne od količine posegov na prsnem košu, ki jih zdravstvena zavarovalnica odobri bolnišnici. Organ bi torej  lahko  prosilcu  posredoval  dokument  zdravstvene zavarovalnice, s katerim mu je le-ta odobrila določeno število posegov na prsnem košu, iz česar bi bilo jasno razvidno, koliko drenažnih setov bo organ, za izvedbo teh posegov, potreboval. Prav tako mora imeti organ plan dela oziroma urnik posegov, iz katerega bi bilo tudi jasno razvidno število posegov ter posledično potrebno število drenažnih setov. Dejstvo je, da se količine blaga v postopku oddaje javnega naročila nikoli ne razpisujejo na pamet, ampak skladno s potrebami naročnika - to zahtevajo finančni predpisi, ki pa so tako ali drugače na nek način dokumentirane (zapisane), zato obrazložitev organa, da s takim dokumentom ne razpolaga, ne zdrži. Prav tako pa je nesmiselna razlaga, da organ s takim dokumentom ne razpolaga, ker postopek oddaje predmetnega javnega naročila še ni zaključen. Dokument, iz katerega je razvidna potreba po razpisu določene količine blaga, je vedno podlaga za razpis javnega naročila, ne pa šele zaključna faza tega postopka. Res je, da bo organ po zaključku postopka oddaje javnega naročila z izbranim ponudnikom sklenil pogodbo za dobavo blaga, ki je bilo predmet javnega naročila, vendar pa prosilec v tem primeru ni prosil za pogodbo, ki bo šele sklenjena z izbranim ponudnikom po pravnomočno zaključenem postopku oddaje predmetnega naročila, ampak za pogodbo oziroma naročilnico, ki je že sklenjena in na podlagi katere organ pridobiva blago, ki je tudi predmet tega razpisa, saj mu ni znan drug razlog, zaradi katerega bi bila letna poraba drenažnih setov manjša, razen če vseh, ki jih potrebuje, ne kupuje pri njem kot ponudniku, izbranem na javnem razpisu, temveč tudi pri katerem od konkurenčnih ponudnikov. Brez informacije, ki jo gre nedvomno opredeliti kot informacijo javnega značaja, ni mogoče ugotoviti, zakaj je prišlo do takšnega zmanjšanja razpisanih količin. Pri tem pa prosilec še navaja, da je bila njegova ponudbena cena odvisna tudi od razpisane količine spornega predmeta, zato je za njega ta podatek bistven. Prosilec je zahtevo za pridobitev informacije javnega značaja na organ naslovil zato, ker mu ni znano, da bi se potreba po tovrstnih setih zmanjšala, saj sedaj kot izbrani ponudnik naročniku dobavlja tovrstno blago, tako da se mu upravičeno postavlja vprašanje, ali organ isto blago kupuje na drug način, kar pa ni v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. Glede na vse navedeno prosilec Pooblaščencu predlaga, da njegovi pritožbi ugodi ter organu naloži, da mu posreduje informacijo, za katero je zaprosil.

Organ je pritožbi prosilca kot neutemeljeni, vendar dovoljeni, pravočasni in vloženi s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 4. 1. 2007, štev. NK-1/1-08 s prilogami, na podlagi 1. odstavka 245. čl ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu.

Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec dne 7. 2. 2008 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.

Pritožbi nista utemeljeni.

1. Združitev zadev v en postopek

Prosilec je dne 24. 10. 2007 naslovil na organ tri zahteve za dostop do informacij javnega značaja, glede katerih je organ odločil s tremi odločbami št. NK-7/11-07, št. NK-8/11-07, št. NK-9/11-07, vse z dne 14. 11. 2007. Zoper navedene odločitve organa pa je prosilec vložil dve pritožbi z dne 20. 11. 2007, v eni pritožbi skupaj zoper odločbi št. NK-7/11-07 in št. NK-8/11-07, v drugi pritožbi pa zoper odločbo št. NK-9/11-07. V nadaljevanju bo zato Pooblaščenec za pritožbi zoper tri odločbe uporabljal dvojino.

Pooblaščenec je zato na podlagi 130. čl. ZUP s sklepom obe pritožbi prosilca z dne 20. 11. 2007, združil v en postopek in je o pritožbah prosilca zoper vse tri izpodbijane odločbe odločil z eno odločbo. Takšno ravnanje narekuje tudi načelo ekonomičnosti postopka, ki ga določa 14. člen ZUP.


2. Predmet presoje Pooblaščenca

Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbe v delu, v katerih jih prosilec izpodbija. Odločbe preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Organ je z izpodbijanimi odločbami odločil o zahtevah prosilca z dne 24. 10. 2007, zato so pritožbe prosilca zoper odločbe organa dovoljene samo v tem delu. Prosilec je namreč v pritožbah svoje zahteve spremenil oz. razširil, saj je poleg dokumentov, navedenih v zahtevah z dne 24.10. 2007, omenjal tudi evidence o porabi in zalogah potrošnega materiala, s katerimi bi, po mnenju prosilca, organ moral razpolagati. V tem delu pritožbe gre torej za novo zahtevo, o kateri organ sploh še ni odločil.

Ker je Pooblaščenec pritožbeni organ, pritožba pa je dovoljena le v delu, ki se ujema z zahtevo, saj s pritožbo zahteve ni mogoče razširjati, je Pooblaščenec izpodbijane odločbe lahko preizkusil le glede informacij, ki jih je prosilec zahteval z zahtevami z dne 24. 10. 2007 in glede katerih mu je bil dostop zavrnjen.
 
Po pregledu s strani organa posredovanega spisa, Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet presoje in odločitve v tej zadevi:
-    glede nerealizacije pogodbe št. 21/1-06/111-05/07, morebitne pogodbe, ki so sklenjene s konkurenčnim podjetjem za dobavo tega materiala ali fotokopije morebitnih naročilnic, ki jih je organ posredoval konkurenčnemu podjetju za nabavo tega materiala;
-    glede nerealizacije pogodbe št. 21/1-13/7-2007, morebitne pogodbe, ki so sklenjene s konkurenčnim podjetjem za dobavo stentov z zdravilom (ident 920002) ali fotokopije morebitnih naročilnic, ki jih je organ posredoval konkurenčnemu podjetju za nabavo stentov z zdravili (ident 920002);
-    glede zmanjšanja porabe (za 50 %) setov za torakalno drenažo, ki so predmet javnega razpisa »Medicinski potrošni material«, ki je bil objavljen dne 27. 8. 2007 pod številko objave JN1333/2007/ skupina 49 - »Drenaža torakalna«, fotokopija ali prepis sklepa zdravstvene zavarovalnice o zmanjšanju števila posegov na prsnem košu za 50 %,  fotokopije morebitnih pogodb oz. naročilnic, ki jih je organ sklenil za dobavo tega materiala v letu 2008.

3. Načelo prostega dostopa po ZDIJZ

Zaradi obširnih navedb prosilca, ki je v pritožbi posebej utemeljeval, kakšen cilj zasleduje s pridobitvijo zahtevanih informacij, da bi na ta način ugotovil, ali organ mimo izvedenega javnega razpisa kupuje določene medicinske pripomočke in s tem prosilcu povzroča škodo, Pooblaščenec pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ). Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi 3. odst. 17. čl. ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njegove pritožbe ni pravno relevanten. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija obstaja ter ali izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni.

4. Delovno področje organa in pojem informacije javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Organ brez dvoma sodi med organe, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

V obravnavanem primeru je prosilec zahteval dostop do dokumentacije, ki naj bi pri organu nastala v zvezi z javnim naročilom za dobavo medicinskih pripomočkov, ki jih organ potrebuje pri svojem delu. Pri nabavi blaga je namreč organ, kot proračunski uporabnik, zavezan k izvajanju javnih naročil, katerega glavni cilj je gospodarna nabava blaga. Konkretneje gre pri prvi in drugi zahtevi za dokumente, ki so povezani z izvrševanjem pogodbe o javnem naročilu, pri tretji zahtevi pa gre za dokument, ki je z javnim naročilom povezan v smislu odločitve organa, kakšna količina določenega medicinskega pripomočka bo predmet javnega razpisa. To pomeni, da gre brez dvoma za delovno področje organa.

Ker pa v izpodbijanih odločbah organ zanika obstoj zahtevanih dokumentov, je Pooblaščenec v obravnavanem primeru najprej ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi trije kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ oziroma, ali obstaja t. i. kriterij materializirane oblike. Zato je z namenom razjasnitve dejanskega stanja opravil ogled v prostorih organa (ogled in camera) na podlagi 11. čl. ZInfP, kot je podrobneje opisano v naslednji točki obrazložitve.

5. Ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in vpogleda v vsebino zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec dne 7. 2. 2008 v pristojnosti pooblaščene osebe pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. čl. ZInfP. Določilo 11. čl. ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. čl. ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokumente, povezane z informacijami, ki jih je prosilec zahteval.

Pooblaščenec je v nadaljevanju, zaradi preglednosti, vsako zahtevo, ki je predmet pritožbe, obravnaval posebej:

1. Nerealizacija pogodbe št. 21/1-06/111-05/07
Pooblaščenec je na ogledu in camera vpogledal v navedeno pogodbo s prilogo, v kateri so določene količine medicinskih pripomočkov. Pooblaščenec je vpogledal tudi v razpisno dokumentacijo v »Navodila prijavitelju za izdelavo prijave«, kjer je v 3. in 6. čl. določeno, da gre zgolj za okvirne količine. Okvirne količine pa se nahajajo v specifikaciji zahteve naročnika, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Organ je ob tem pojasnil, da se okvirne letne količine določajo glede na porabo v preteklem letu ter glede na razpoložljiva sredstva. Ob sklenitvi pogodbe pa je količina vezana tudi na preostanek časa do konca tekočega leta. Organ je predložil izpis »prevzetega zdravila v obdobju od 28. 7. 2007 do 31. 12. 2007« ter za obdobje od 1.1. 2008 do 6. 2. 2008 za izdelek, ki je predmet obravnavane zahteve. Izpisa izkazujeta nabavo blaga pri prosilcu. Organ pa je predložil tudi izpis »prevzetega zdravila v obdobju od 28. 7. 2007 do 31. 12. 2007« za medicinski pripomoček kataloške številke EU3193, z nazivom DRENAŽA EURO DRAIN, konkurenčnega podjetja, ki pa je prazen, kar pomeni, da organ omenjenega izdelka v navedenem obdobju ni naročil. Glede na navedeno organ vztraja, da ne razpolaga z nikakršno pogodbo, ki bi bila sklenjena s konkurenčnim podjetjem za dobavo tega materiala ali naročilnicami, ki bi jih organ posredoval konkurenčnemu podjetju za nabavo tega materiala.

2. Nerealizacija pogodbe št. 21/1-13/7-2007
Pooblaščenec je prav tako kot zgoraj na ogledu in camera vpogledal v navedeno pogodbo s prilogo, v kateri so določene količine medicinskih pripomočkov. Pooblaščenec je vpogledal tudi v razpisno dokumentacijo v »Navodila prijavitelju za izdelavo prijave«, kjer je v 3. in 6. čl. določeno, da gre zgolj za okvirne količine. Okvirne količine pa se nahajajo v specifikaciji zahteve naročnika, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Organ je ob tem pojasnil, da dejansko ni kupil nobenega izdelka, ki je bil predmet navedene pogodbe iz razloga, ker ga stroka ni potrebovala. Dobava medicinskega potrošnega materiala namreč ni enkratna po sklenjeni pogodbi, temveč je sukcesivna, na podlagi zahtevnic posameznega oddelka, ki ima potrebo po teh izdelkih. Zato je, kot je poudaril organ, vedno že v razpisni dokumentaciji navedeno, da gre za okvirne količine. Pooblaščenec je vpogledal tudi v »analizo ponujenih vrst blaga«, iz katerega sta razvidna konkurenčna ponudnika za izdelek, ki je predmet zgoraj navedene pogodbe št. 21/1-13/7-2007. Organ pa je predložil tudi izpis »prevzetih zdravil v obdobju« od 20. 8. 2007 do 31. 12. 2007 za medicinske pripomočke konkurenčnega ponudnika, ki so prazne, ker organ teh izdelkov ni naročil, niti prevzel. Organ je tako ponovno poudaril, da dokumentov, ki bi izkazovali nerealizacije pogodbe, v smislu sklenjene pogodbe ali naročilnice s konkurenčnim podjetjem za izdelke, ki so predmet pogodbe št. 21/1-13/7-2007, nima.

3. Zmanjšanje porabe (za 50 %) setov za torakalno drenažo, ki so predmet javnega razpisa »Medicinski potrošni material«, ki je bil objavljen dne 27. 8. 2007 pod številko objave JN1333/2007/ skupina 49 - »Drenaža torakalna«.
Na ogledu in camera je organ pojasnil, da ne razpolaga z nobenim sklepom o zmanjšanju medicinskih posegov, temveč so se ustno s specialisti oz. z zdravniki dogovorili, da bodo v okviru novega postopka javnega naročila naročili določeno količino novih tipov drenaž, ki v najnujnejših primerih omogoča hitro ukrepanje zaradi drugačnega načina zapiranja. Organ je zato ponovno poudaril, da nima nobenega dokumenta, iz katerega bi izhajala zmanjšana poraba tovrstnih drenaž. Prav tako ne razpolagajo z dokumentom v smislu pogodbe oz. naročilnice konkurenčnemu podjetju, saj tovrstne drenaže v letu 2008 še niso kupovali drugje, temveč so pogodbo s prosilcem podaljšali in tudi v letu 2008 kupovali pri njih, kar izhaja iz »prevzetega zdravila za obdobje od 1.1. 2008 do 6. 2. 2008«, saj postopek oddaje predmetnega javnega naročila še ni zaključen. Pri tem organ še pojasni, da podlago za določitev okvirnih količin za javno naročilo v letu 2008 predstavlja obračun porabe v preteklem letu, ki ga pripravi vodja skladišča, količina pa je odvisna tudi od razpoložljivih finančnih sredstev ter priporočil stroke, to je zdravnikov, ki medicinske posege izvajajo. 

6. Kriterij materializirane oblike

Glede na opravljen ogled in camera Pooblaščenec ne vidi razumnega razloga, da ne bi verjel organu, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Iz dokumentov, ki si jih je ogledal Pooblaščenec, namreč jasno izhaja, da organ glede nerealizacije pogodb št. 21/1-06/111-05/07 in št. 21/1-13/7-2007 ne razpolaga s pogodbami oz. naročilnicami konkurenčnemu podjetju, ki so predmet zahteve prosilca, saj medicinskih izdelkov, ki so predmet teh dveh pogodb, ni kupoval drugje. Slednje bi bilo namreč razvidno iz prevzemnic, ki pa izkazujejo ravno nasprotno, da naročil pri konkurenčnem podjetju ni bilo. Tudi glede zmanjšanje porabe setov za torakalno drenažo, ki so predmet javnega razpisa »Medicinski potrošni material«, ki je bil objavljen dne 27. 8. 2007 pod številko objave JN1333/2007/ skupina 49 - »Drenaža torakalna«, je organ argumentirano pojasnil razloge, ki so narekovali manjšo razpisano okvirno količino, zato Pooblaščenec utemeljeno verjame organu, da ne razpolaga z dokumentom, ki ga zahteva prosilec. Razlog v zmanjšanju količine predmetnih izdelkov je namreč v ustno dogovorjeni odločitvi stroke oz. zdravnikov, ne pa v sklepu zdravstvene zavarovalnice ali sklenjene pogodbe oz. izdane naročilnice konkurenčnemu podjetju, ki jih je zahteval prosilec.

Pri tem bi Pooblaščenec zgolj pojasnil, da dokumenti, ki jih je Pooblaščenec na ogledu in camera vpogledal in prevzel, niso bili predmet zahteve prosilca, zato tudi niso bili predmet presoje Pooblaščenca v smislu dostopa do informacij javnega značaja. Vsekakor pa slednji dokumenti, po mnenju Pooblaščenca, potrjujejo navedbe organa v izpodbijanih odločbah, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca.


7. Zaključek

Pooblaščenec tako ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, ki jih prosilec zahteva. To pomeni, da ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Ker z zahtevanim dokumentom organ ne razpolaga in torej ni izpolnjeno merilo, v teoriji poznano kot »kriterij materializirane oblike«, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbam prosilca ni mogoče ugoditi. Zato ju je potrebno zavrniti na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor, in sicer zoper odločbe št. NK-7/11-07, št. NK-8/11-07, št. NK-9/11-07, vse z dne 14. 11. 2007, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor. Tožbo se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.





     Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
         pooblaščenka