Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 19.06.2012
Naslov: SIND d.o.o. - Ministrstvo za zdravje
Številka: 090-95/2012/12
Kategorija: Avtorsko delo
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:
Prosilec je zahteval fotokopiranje navodil za uporabo opreme, ki je bila predmet oddanega javnega naročila. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker zahtevani dokumenti predstavljajo avtorska dela. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevani dokumenti predstavljajo avtorska dela in da je imetnik pravic tretja oseba in ne organ sam. Zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno in potrdil prvostopenjsko odločbo.

ODLOČBA:
Številka: 090-95/2012/12                                              
Datum: 20. 06. 2012

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07  – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi SIND podjetja za proizvodnjo, trgovino in storitve, Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 64, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki d.o.o. iz Ljubljane (v nadaljevanju prosilec), z dne 10. 04. 2012, zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Direktorata za zdravstveno ekonomiko, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-4/2012-4 z dne 23. 03. 2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.

2.    V  postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilcu je bil dne 21. 03. 2012 ob osebnem obisku organa med drugim omogočen vpogled v navodila za uporabo opreme, ki je bila predmet oddanega javnega naročila podjetju AMS MEDING d.o.o., in sicer Navodila za uporabo CMS (Centralni Nadzorni Sistem) Hypervisor VI in Navodila za uporabo monitorja življenjskih funkcij iPM-9800 v angleškem in slovenskem jeziku – skupaj torej v štiri dokumente. Na navedenem vpogledu je prosilec od organa zahteval tudi fotokopije vseh navodil.

Organ je dne 23. 03. 2012 izdal odločbo, v kateri je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na fotokopije navodil v slovenskem in angleškem jeziku, zavrnil, ker naj bi zahtevani dokumenti predstavljali avtorska dela, zaradi česar naj bi bila podana izjema po 6. členu ZDIJZ in se dostop ne more dovoliti.

Prosilec se je na navedeno odločbo organa dne 10. 04. 2012 pritožil in navedel, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo avtorskih del, pa tudi, če bi jih, avtorsko delo ne pomeni izjeme od dostopa do informacij javnega značaja po 6. členu ZDIJZ.

Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 090-4/2012-7 dne 11. 04. 2012. Organ je tudi priložil dokumentacijo, ki je predmet pritožbe.

Pooblaščenec je dne 20. 04. 2012 pozval AMS MEDING d.o.o. (v nadaljevanju stranski udeleženec) in dne 23. 04. 2012 organ, da podata dodatna pojasnila. Dne 26. 04. 2012 je Pooblaščenec prejel odgovor organa, dne 30. 04. 2012 pa še odgovor stranskega udeleženca.

Oba odgovora je Pooblaščenec dne 21. 05. 2012 posredoval prosilcu v morebitno zjasnitev glede navedb organa in stranskega udeleženca. Dne 01. 06. 2012 je Pooblaščenec prejel odgovor prosilca, 06. 06. 2012 pa še dodatna pojasnila organa. Slednja je Pooblaščenec dne 07. 06. 2012 posredoval prosilcu v morebitno zjasnitev. Odgovor prosilca je Pooblaščenec prejel 18. 06. 2012.

Pritožba ni utemeljena.

1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa in pojem informacije javnega značaja

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec v konkretni zadevi preverjal navedbe prosilca le glede pravilnosti 2. točke izreka izpodbijane odločbe, in sicer glede pravilnosti odločitve organa, da zavrne posredovanje fotokopij navodil za uporabo opreme, ki je predmet javnega naročila, v angleškem in slovenskem jeziku.

V nadaljevanju je Pooblaščenec najprej presojal, ali zahtevana dokumentacija predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ, in sicer, ali so izpolnjeni trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja. Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje. Prav tako organ v izpodbijani odločbi ne zanika obstoja zahtevanih dokumentov v materializirani obliki niti dejstva, da z njimi razpolaga, in je zahtevane dokumente posredoval Pooblaščencu skupaj s pritožbo prosilca. Posledično Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ.

2. Stranski udeleženci v postopku

V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve mora organ, v skladu z določbami ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.

Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi gospodarskega subjekta AMS Meding d.o.o., Ljubljanska cesta 6/A, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju stranski udeleženec), ga  je Pooblaščenec pozval k prijavi stranske udeležbe v pritožbenem postopku oziroma, da se izjasni, ali zahtevani podatki zanj predstavljajo katero izmed izjem, navedenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Na navedeni poziv Pooblaščenca je stranski udeleženec odgovoril dne 26. 04. 2012 in pojasnil, da predstavljajo zahtevani dokumenti intelektualno lastnino in zaupne informacije proizvajalca aparatov, zaradi česar njihovo kopiranje ni dopustno.

2. Izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ

Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v ZDIJZ določeno izjemo od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena. V omenjenem odstavku ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Organ se sicer v izpodbijani odločbi sklicuje na izjemo od dostopa iz 6. člena ZDIJZ, vendar hkrati ne navaja, katero izjemo naj bi zahtevani dokumenti predstavljali. Kljub temu je Pooblaščenec po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP presojal tudi, ali gre v konkretnem primeru za prosto dostopne informacije ali pa je podana katera od izjem od prostega dostopa iz 6. člena ZDIJZ.

Stranski udeleženec je v svojem odgovoru Pooblaščencu z dne 20. 04. 2012 navedel, da bi kopiranje zahtevane dokumentacije predstavljalo tudi kršitev zaupnosti informacij, ki jih ta dokumentacija vsebuje. Vendar pa ne organ ne stranski udeleženec na prvi stopnji nista zatrjevala obstoja izjeme poslovne skrivnosti. ZDIJZ namreč v 2. točki prvega odstavka 6. člena določa, da se zahteva prosilca lahko zavrne, če ta zahteva podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. ZGD-1 tako loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. V konkretnem primeru ni bil izpolnjen noben od navedenih kriterijev. Ne organ ne stranski udeleženec ob odločanju na prvi stopnji nista navedla, da naj bi zahtevana dokumentacija predstavljala poslovno skrivnost, zato subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti ni izpolnjen. Prav tako pa stranski udeleženec ni nasprotoval vpogledu prosilca v zahtevane informacije – kot izhaja iz izpodbijane prvostopenjske odločbe organa je prosilec imel možnost opraviti vpogled v zahtevano dokumentacijo pri organu celo vpričo stranskega udeleženca dne 21. 03. 2012, pri čemer stranski udeleženec na to ni imel pripomb. Očitno torej ne gre za informacije, katerih razkritje bi povzročilo nastanek občutne škode (objektivni kriterij). Tako organ kot stranski udeleženec ne nasprotujeta vpogledu v zahtevano dokumentacijo, temveč le njenemu fotokopiranju. Zato Pooblaščenec ugotavlja, da izjema poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. Druge izjeme od dostopa do zahtevane dokumentacije ne organ ne stranski udeleženec nista zatrjevala. Na podlagi skrbnega pregleda obravnavanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da v le-teh ni nobene izjeme od prosto dostopnih informacij.

3. Način seznanitve z dokumentacijo, kadar zahtevani dokument predstavlja avtorsko delo

Tako organ v izpodbijani odločbi kot tudi stranski udeleženec v svojem odgovoru Pooblaščencu z dne 30. 04. 2012 navajata, da naj se prosilcu onemogoči fotokopiranje zahtevane dokumentacije, ker ta predstavlja avtorsko delo. Prosilec ima na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled). Glede na navedeno, se torej v primeru, da zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le določen način seznanitve z njo (fotokopija), ne pa tudi sam dostop do informacije (npr. vpogled). Ker pa je bil vpogled v zahtevano informacijo prosilcu že omogočen 21. 03. 2012 in ker prosilec izrecno zahteva in se pritožuje zaradi neposredovanja fotokopij zahtevanega dokumenta, je Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavljal, ali sta zahtevana dokumenta zavarovana z zakonom, ki ureja avtorsko pravico in posledično, ali je iz tega razloga mogoče omejiti način seznanitve z zahtevano informacijo.

V skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 94/2004 s spremembami; v nadaljevanju ZASP) je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost.  V kolikor torej posamezno delo izpolnjuje navedene predpostavke se šteje, da gre za avtorsko delo. Enako velja tudi za prevode avtorskih del, čeprav jih ZASP obravnava posebej v 7. členu. Kljub temu morajo tudi prevodi izpolnjevati vse predpostavke, da se štejejo za avtorsko delo.

Prosilec v svoji pritožbi navaja, da zahtevana dokumentacija ne izpolnjuje predpostavk za obstoj avtorskega dela. Organ v izpodbijani odločbi ni preverjal obstoja teh predpostavk, temveč je svojo odločitev oprl na dejstvo, da zahtevani dokumenti vsebujejo izjavo o tem, da gre za avtorsko delo. V dodatnih pojasnilih Pooblaščencu je organ navedel, da ne razpolaga z dokumentom, v katerem bi bila zahtevana dokumentacija opredeljena kot avtorsko delo. Prav tako med organom in stranskim udeležencem ni bil sklenjen pravni posel, ki bi zahtevano dokumentacijo opredeljeval kot avtorsko delo. Prosilec v svojem prvem odgovoru navaja, da dejstvo, da organ in stranski udeleženec v nobenem dokumentu nista opredelila zahtevane dokumentacije kot avtorsko delo, kaže na to, da zahtevana dokumentacija resnično ne predstavlja avtorskega dela. Na to kaže tudi dejstvo, da zahtevano dokumentacijo uporablja zdravstveno osebje pri svojem vsakodnevnem delu. Nasprotno pa prosilec v svojem drugem odgovoru glede navedb organa, da zahtevano dokumentacijo njeni uporabniki v zdravstvenem domu uporabljajo v izvirnikih in je torej ne kopirajo, pojasnjuje, da to še ne pomeni, da zahtevana dokumentacija predstavlja avtorsko delo. Avtorsko delo je namreč tisto delo, ki izpolnjuje pogoje po ZASP, in ne delo, ki ga kot takega smatra organ.

Pooblaščenec se popolnoma strinja s slednjo navedbo prosilca – avtorsko delo je tisto delo, ki izpolnjuje pogoje po ZASP. Zato Pooblaščenec meni, da dejstvo, da organ ali stranski udeleženec v nobenem dokumentu nista zahtevane dokumentacije opredelila kot avtorsko delo, ne more vplivati na ugotovitev, ali zahtevana dokumentacija resnično predstavlja avtorsko delo ali ne. Prav tako niso odločilnega pomena za ugotovitev ali zahtevana dokumentacija predstavlja avtorsko delo ali ne, dejstva, da uporabniki zahtevano dokumentacijo uporabljajo le v izvirniku (in je ne kopirajo) in da vsak od dokumentov dejansko vsebuje izjavo, da gre za avtorsko delo. Vendar pa navedeno kaže na to, da je stranski udeleženec zahtevano dokumentacijo ves čas štel za avtorsko delo. Navsezadnje je to razvidno tudi iz zapisnika vpogleda v zahtevano dokumentacijo z dne 21. 03. 2012, kjer je izrecno navedeno, da je predstavnik stranskega udeleženca izrazil zadržek do omogočanja dostopa do slovenske verzije zahtevanih dokumentov, saj gre za njihov lastni prevod.

Vendarle pa je bistvenega pomena za ugotovitev, ali določen dokument predstavlja avtorsko delo, ali ne, presoja izpolnjevanja predpostavk za obstoj avtorskega dela po ZASP (individualnost, intelektualnost, stvaritev, izraženost, področje ustvarjalnosti). Pooblaščenec je zato v nadaljevanju preverjal obstoj posameznih predpostavk glede zahtevanih dokumentov.

Nedvomno so v konkretnem primeru tako glede izvirnih navodil (v angleškem jeziku) kot prevoda navodil izpolnjeni kriteriji stvaritve, izraženosti in področja ustvarjalnosti. Kriterij stvaritve namreč pomeni, da gre za delo, ki ga je ustvaril človek (in ne npr. računalnik),  kriterij izraženosti, da je delo izraženo v zunanjem svetu (npr. da je napisano na papir), kriterij področja ustvarjalnosti pa, da mora iti za delo, ki pripada eni izmed treh kategorij – znanost, književnost ali umetnost. V konkretnem primeru ni dvoma, da zahtevani dokumenti predstavljajo dela s področja znanosti, ki so izražena v pisni obliki in jih je ustvaril človek.

Dejansko prosilec oporeka obstoju kriterijev duhovnosti in individualnosti. Kriterij duhovnosti pomeni, da gre za delo človekovega duha, da se torej z njim izražajo misli, občutki ipd. avtorja. Bistveno je, da gre za delo posameznikovega intelekta (duha) in ne toliko fizičnega dela. Prav tako pa intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t.i. nematerialno dobrino, ki ga je treba razlikovati od njegovih nosilcev (npr. papirja). Posledično gre za delo, ki se lahko pojavlja in izkorišča sočasno na različnih koncih sveta (ubikviteta), ne da bi bilo s tem izčrpano (neizčrpnost). Pooblaščenec ugotavlja, da je element duhovnosti prav tako izpolnjen glede vseh zahtevanih dokumentov. V vseh primerih je namreč ustvarjanje zahtevalo delo intelekta oz. duha avtorja, prevladovalo ni neko fizično delo. Zato je šlo nedvomno za izraz misli avtorja – pri izvirniku za ubesedenje misli o tem, kako naprava deluje in na kakšen način pojasnila o delovanju naprave posredovati uporabniku, pri prevodu pa je moral avtor uporabiti intelekt vsaj za iskanje in uporabo najbolj primernih izrazov, najboljšo stavčno strukturo, ipd. Glede na navedeno je torej pri pripravi obeh dokumentov nedvomno prevladovalo duhovno ustvarjanje in sta ustvarjalca morala uporabiti svoj intelekt za pripravo teh intelektualnih stvaritev. Prav tako lahko hkrati tako izvirnik kot prevod navodil uporabljajo različni uporabniki sistema, ne da bi se pri tem navodila izčrpala oz. zmanjšala. Za zahtevana dokumenta torej nedvomno veljata tako ubikviteta kot neizčrpnost, oba dokumenta pa sta bila pripravljena predominatno z uporabo intelekta oz. duha avtorjev.

Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od ostalih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se ga še lahko uvršča med avtorska dela.  Če torej avtor neodvisno od nekega drugega dela, ustvari svoje delo z individualnimi potezami, torej brez posnemanja oz. neposrednega prevzemanja iz drugega dela, je izpolnjena predpostavka individualnosti dela.

Navodila za uporabo opreme v angleškem jeziku (Central Monitoring System Hypervisor VI in iPM-9800 Patient Monitor) nedvomno izpolnjujejo tudi kriterij individualnosti. Gre za zelo obsežna dokumenta, ki obsegata približno 100 strani. Avtor je moral v navodilih pojasniti delovanje kompleksne naprave uporabniku, kar bi lahko naredil na zelo različne načine. Nedvomno je individualnost botrovala izbiri besed, stavkov in načina podajanja navodil za uporabo aparatov. Vsaka od navodil vsebujejo številne diagrame, slike, tabele in druge slikovne prikaze delovanja naprav. Obe navodili sta zelo strukturirani in razdeljeni na poglavja in podpoglavja. Odločitev o tem, kako natančno bo posameznik obrazložil delovanje kompleksnejše naprave, katere besede bo uporabil, kako jih bo strukturiral, razdelil (ali bo uporabil enotno besedilo, poglavja, podpoglavja, točke ipd.), kakšne grafične prikaze bo uporabil (tabele, grafe, fotografije aparatov, slike monitorja ipd.), v konkretnem primeru nedvomno izkazuje izpolnjenost kriterija individualnosti dela.

Prav tako Pooblaščenec meni, da je kriterij individualnosti dela izpolnjen glede prevodov obeh navodil v slovenski jezik. Prevod nastane s predelavo avtorskega dela in pomeni stvaritev novega avtorskega dela.  Prevodi kot jezikovne predelave uživajo tudi v mednarodni avtorskopravni zakonodaji poseben status, zato so tudi prevodi del, ki niso nujno avtorska dela (jedilnih listov, gledaliških programov, navodil za uporabo ipd.), avtorskopravno varovani.  Tudi če torej konkretna navodila za uporabo ne bi predstavljala avtorskega dela, bi njihov prevod predstavljal avtorsko delo. V konkretnem primeru je moral avtor prevoda poiskati po njegovem mnenju najprimernejše besedišče, sintakso, zaporedje besed ipd., da bi ustvaril čim bolj jasno, natančno in pregledno besedilo. Ob tem je treba upoštevati tudi kompleksnost in obseg izvirnikov – torej angleških dokumentov. Vsekakor je za tovrstno aktivnost prevajalec moral uporabiti lastno ustvarjalnost, zaradi česar  Pooblaščenec meni, da je tudi pri slovenski verziji obeh navodil – torej Navodil za uporabo CSM Hypervisor VI in Navodil za uporabo – Monitor življenjskih funkcij iPM-9800, izpolnjen kriterij individualnosti avtorskega dela.

Pooblaščenec tako ugotavlja, da zahtevani dokumenti v konkretnem primeru izpolnjujejo vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela. Nedvomno gre za dela, ki so izražena in predstavljajo intelektualno stvaritev avtorjev, spadajo pa v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi dokumentov Pooblaščenec ocenjuje tudi, da imajo dokumenti tudi zadostno mero individualnosti, da se štejejo za avtorsko delo. Pooblaščenec torej ugotavlja, da ni dvoma, da navodila za uporabo tako v izvirniku (Central Monitoring System Hypervisor VI in iPM-9800 Patient Monitor) kot v prevodu (Navodil za uporabo CSM Hypervisor VI in Navodil za uporabo – Monitor življenjskih funkcij iPM-9800) v konkretnem primeru predstavljajo avtorska dela.

Avtorske pravice na zahtevani dokumentaciji niso bile prenesene na organ. Imetnik avtorskih pravic na navodilih za uporabo v angleškem jeziku (Central Monitoring System Hypervisor VI in iPM-9800 Patient Monitor) je družba Shenzhen Mindray Bio-Medical Electronics Co., Ltd., imetnik avtorskih pravic na prevodu (Navodil za uporabo CSM Hypervisor VI in Navodil za uporabo – Monitor življenjskih funkcij iPM-9800) pa stranski udeleženec. V obeh primerih sta torej imetnika avtorskih pravic tretji osebi in ne organ sam.

Glede na vse navedeno, je, v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ, edini dopusten način seznanitve z zahtevano dokumentacijo vpogled v dokumentacijo, ki pa je bil prosilcu omogočen dne 21. 03. 2012. Prosilec v pritožbi izrecno zahteva fotokopije dokumentacije, zaradi česar se njegova pritožba zavrne kot neutemeljena.

Pooblaščenec torej ob upoštevanju vsega navedenega ugotavlja, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je na podlagi 1. odstavka 248. čl. ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:                               
Maja Lubarda,                               
svetovalka pooblaščenca                           


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar,
pooblaščenka