Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 08.03.2013
Naslov: Si.mobil d.d. - Vodovod kanalizacija d.o.o.
Številka: 090-233/2011/15
Kategorija: Ali je organ zavezanec?, Ali gre za delovno področje organa?, Poslovna skrivnost, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

Prosilec je zahteval vso dokumentacijo o predmetnih javnih naročilih, na podlagi katerih organ naroča storitve mobilne in stacionarne (fiksne) telefonije, vse fakture za opravljene storitve mobilne in stacionarne (fiksne) telefonije ter podatke o lastniku ali najemniku telefonskih aparatov za stacionarno (fiksno) telefonijo. Organ je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na mobilno telefonijo, zavrnil, z utemeljitvijo, da so zahtevani podatki poslovna skrivnost. Pooblaščenec je ugotovil, da dokumenti ne glede na podano izjemo poslovne skrivnosti v pretežnem delu predstavljajo informacije o porabi javnih sredstev. Le v manjšem delu pa so bili v zahtevanih dokumentih zajeti tudi zakonsko varovani osebni podatki, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij. Zato je Pooblaščenec postopek dopolnil, odpravil pomanjkljivosti ter naložil organu, da prosilcu omogoči dostop do zahtevanih dokumentov v obliki delnega dostopa. 

 

ODLOČBA:

Številka: 090-233/2011/15
Datum: 8. 3. 2013

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. in 2. odstavka 251. člena ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe Si.mobil, d.d., Šmartinska cesta 134b, 1000 Ljubljana, ki jo po pooblastilu zastopata …………….. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija d.o.o., Vodovodna cesta 90, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 37-2000-I-001637/2011 z dne 7. 10. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca zoper odločbo organa št. 37-2000-I-001637/2011 z dne 7. 10. 2011 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do podatkov, ki jih je prosilec zahteval v 1. in 2. alineji svoje zahteve ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe, v obliki fotokopij, posredovati naslednje informacije javnega značaja:
- Pogodbo o poslovnem sodelovanju št. 575-P/2008 z dne 1. 12. 2008, pri čemer je organ dolžan omogočiti delni dostop, tako da posreduje 2. stran pogodbe v celoti ter prekrije na 1. strani pogodbe, v 3. členu pogodbe, podatke o imenu in priimku, številki mobilnega telefona in elektronskem naslovu osebe, zadolžene za sodelovanje z naročniki, ter na 3. strani pogodbe prekrije besedilo členov 12, 13 in 15 v celoti;
- vse račune Mobitel d.d. in Telekom d.d. za opravljene storitve telefonije v letu 2011 za mesece 10/2011, 09/2011, 08/2011, 07/2011, 06/2011, 05/2011, 04/2011, 03/2011, 02/2011, 01/2011, in sicer je organ dolžan omogočiti delni dostop tako, da posreduje prvo stran vsake fakture, pri čemer mora tudi na prvi strani prekriti specifikacijo fakture, in tisto stran vsake fakture, na kateri je zapisan končni znesek (obveznost za plačilo), pri čemer mora organ na tej strani prekriti vse preostale podatke, razen končnega zneska fakture;
- Pogodbo o poslovnem sodelovanju z družbo T-2 d.o.o. z dne 28. 4. 2008, pri čemer je organ dolžan omogočiti delni dostop tako, da posreduje samo 1., 2. in 5. stran navedene pogodbe, pri čemer mora na 2. strani pogodbe, v 4. členu, v zadnji točki, prekriti elektronski naslov, ter na 5. strani pogodbe prekriti besedilo členov 11, 12, 14 in 15 v celoti;
- vse račune T-2 d.o.o. za opravljene storitve telefonije v letu 2011 za mesece januar 2011, februar 2011, marec 2011, april 2011, maj 2011, junij 2011, julij 2011, avgust 2011 in september 2011, in sicer je organ dolžan omogočiti delni dostop tako, da posreduje samo prvo in zadnjo stran vsake fakture, pri čemer je organ dolžan prekriti specifikacijo vsake fakture v celoti, tako na prvi kot na zadnji strani;
- Seznam osnovnih sredstev oz. telefonskih aparatov.

2. Glede podatkov, ki se v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe prekrijejo, se pritožba prosilca zavrne.

3. V tem postopku niso nastali posebni stroški.


O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilec je na organ dne 12. 9. 2011 naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer je zahteval, da se mu omogoči vpogled ali posreduje fotokopije naslednjih dokumentov oz. informacij:
1. vse pogodbe, anekse, dogovore, sporazume, naročila ali naročilnice, ter vso dokumentacijo o predmetnih javnih naročilih, na podlagi katerih v letu 2011 naročajo storitve mobilne in stacionarne (fiksne) telefonije;
2. vse fakture za opravljene storitve v letu 2011, na podlagi katerih so poravnali svoje obveznosti za storitve mobilne in stacionarne (fiksne) telefonije;
3. podatek, ali so lastnik ali najemnik telefonskih aparatov za stacionarno (fiksno) telefonijo, ki jih trenutno uporabljajo, ter dokumentacijo o postopku, na podlagi katerega so izvedli nakup ali najem, ter pogodbo, ki je pravna podlaga za nakup ali najem opreme (v primeru, da so lastnik te opreme, pa lahko namesto pogodbe predložijo tudi seznam osnovnih sredstev za te telefonske aparate).

Organ je dne 7. 10. 2011 izdal odločbo št. 37-2000-I-001637/2011, s katero je zahtevo prosilca zavrnil v delu, ki se nanaša na informacije, ki jih prosilec zahteva v prvi in drugi alineji svoje zahteve in se nanašajo na storitve mobilne ter stacionarne telefonije, ker gre v skladu z 2. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ za podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. V preostalem delu pa je organ zahtevi prosilca ugodil in mu posredoval zahtevano dokumentacijo iz 3. alineje, ki se nanaša na podatke o telefonskih aparatih za stacionarno (fiksno) telefonijo.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 26. 10. 2011 vložil pritožbo pri organu, ker mu je bil omogočen zgolj dostop do določenih podatkov iz 3. alineje zahteve. Prosilec meni, da delna zavrnitev zahteve na podlagi 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni upravičena ter, da poraba javnega denarja oziroma informacije o tem, s kom je sklenjena pogodba za storitve, na kakšni podlagi in v kakšnem obsegu, kot taka ne more predstavljati poslovne skrivnosti niti po subjektivnem niti po objektivnem kriteriju. Hkrati po mnenju prosilca zahtevane informacije ne razkrivajo nobenih konkretnih podatkov, ki bi zahtevali varstvo po veljavni zakonodaji.

Pooblaščenec je dne 23. 11. 2011 prejel dopis organa, s katerim je ta  Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP odstopil pritožbo kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je dopisu priložil zahtevane dokumente in ostalo dokumentacijo v tej zadevi.

Pritožba je delno utemeljena.

Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da je organ zahtevo delno zavrnil, ne da bi se konkretno opredelil do dokumentov, ki so predmet njegove presoje. Prosilec je namreč zahteval vpogled oz. posredovanje fotokopij večje količine dokumentov, do katerih pa se organ konkretno ni opredelil, in sicer ni navedel, do katerih dokumentov, ki so predmet prosilčeve zahteve, je dostop zavrnil. Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da organ, v skladu z določbami 7., 9. in 44. člena ZUP, v postopek ni pozval stranskih udeležencev, kar bi bilo nujno glede na to, da se zahtevani dokumenti nedvomno nanašajo na subjekta, ki sta drugi pogodbeni stranki pogodbenih razmerij, iz katerih izvirajo zahtevani dokumenti. Zaradi navedenega je Pooblaščenec, v skladu s 1. in 2. odstavkom 251. člena ZUP, postopek dopolnil in odločbo prvostopenjskega organa odpravil v delu, ki se nanaša na zavrnitev podatkov, ki jih je prosilec zahteval v 1. in 2. alineji svoje zahteve, in je v tem delu sam odločil o zadevi.
V postopku dostopa do informacij javnega značaja mora organ, v skladu z določbami ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. Pooblaščenec je z dopisom št. 090-233/2011/5, z dne 18. 1. 2012, s postopkom seznanil družbo Telekom Slovenije d.d., ki je pravni naslednik družbe Mobitel d.d., z dopisom št. 090-233/2011/4 z dne 18. 1. 2012 pa družbo T-2 d.o.o., in ju pozval, naj se, če imata interes, v postopek vključita kot stranska udeleženca. V postopek pozvana subjekta sta dne 24. 1. 2012 (Telekom Slovenije d.d.) oz. dne 26. 1. 2012 (T-2 d.o.o.) prijavila stransko udeležbo v tem pritožbenem postopku, pri čemer sta oba subjekta zatrjevala in z ustreznimi dokumenti izkazovala, da zahtevani podatki predstavljajo njuno poslovno skrivnost.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
•    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
•    da organ z njo razpolaga,
•    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Organi, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so opredeljeni v 1. členu ZDIJZ, in sicer so to državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ kot javno podjetje (oseba javnega prava) in hkrati kot izvajalec javne službe, nedvomno zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Ob tem je potrebno še poudariti, da je vsak subjekt, ki opravlja javno službo, načeloma zavezan le v delu, ki se nanaša na izvajanje javne službe, iz režima prostega dostopa do informacij pa so izvzete le tiste informacije, ki se nanašajo izključno na (morebitno) tržno dejavnost, ki jo tak subjekt opravlja.

Pooblaščenec na tem mestu ugotavlja, da gre pri obravnavanih dokumentih za informacije, ki se nanašajo na uporabo stacionarne in mobilne telefonije, brez katere izvajalec javne službe sploh ne bi mogel izvajati svojih (javnopravnih) nalog, zato zahtevanih dokumentov nikakor ne moremo izključiti iz režima dostopa do informacij javnega značaja. Nadalje pa je tudi prvostopenjski organ v pojasnilu Pooblaščencu z dne 25. 2. 2013 (Pooblaščenec je želel od organa pridobiti podatek o deležu tržne dejavnosti proti dejavnosti gospodarske javne službe pri organu) navedel, da se dejavnost prvostopenjskega organa v celoti nanaša na gospodarsko javno službo, iz česar sledi, da organ tržne dejavnosti niti ne izvaja. Izhajajoč iz navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da gre pri zahtevanih informacijah nedvomno za informacije, ki spadajo v delovno področje organa v smislu 4. člena ZDIJZ in kot take izpolnjujejo tudi vse ostale kriterije za obstoj informacij javnega značaja (organ z njimi razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki).

Organ je Pooblaščencu ob odstopu pritožbe posredoval večjo količino dokumentov, ki po ugotovitvah Pooblaščenca v konkretnem primeru predstavljajo predmet prosilčeve zahteve in predmet tega pritožbenega postopka, in sicer gre za naslednje dokumente:
1. Pogodba o poslovnem sodelovanju, sklenjena z družbo Mobitel d.d., z dne 8. 12. 2008,
2. Računi za mobilne informacijske in komunikacijske storitve Mobitel iz leta 2011,
3. Pogodba o poslovnem sodelovanju z družbo T-2 d.o.o. z dne 28. 4. 2008,
4. Računi za komunikacijske storitve T-2 d.o.o. iz leta 2011,
5. Seznam osnovnih sredstev oz. telefonskih aparatov.

Organ se je v izpodbijani odločbi, pri zavrnitvi dostopa do navedenih dokumentov, skliceval na izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po katerem je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop in so predmet presoje Pooblaščenca, predstavljajo zatrjevano izjemo.

Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odstavek 39. člena ZGD-1, t.i. subjektivni kriterij). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (2. odstavek 39. člena ZGD-1, t.i. objektivni kriterij). Poleg tega Pooblaščenec opozarja, da ZGD-1 v 3. odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za opredelitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Za izpolnitev tega kriterija mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična, v obliki posameznega sklepa ali določila v pogodbi. Pooblaščenec ugotavlja, da je v konkretnem primeru izpolnjen subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti za vse zahtevane dokumente.

Pooblaščenec ob tem ugotavlja, da noben izmed zahtevanih dokumentov, ki se nanašajo na stranskega udeleženca Telekom Slovenije d.d., sicer ni vidno označen s kakršnokoli oznako na samem dokumentu, iz katere bi izhajalo, da gre za poslovno skrivnost. Po pregledu zadevne dokumentacije pa Pooblaščenec ugotavlja, da Pogodba o poslovnem sodelovanju št. 575-P/2008 v 12. členu določa, da predstavlja ta pogodba poslovno skrivnost. Organ je Pooblaščencu, skupaj z ostalo dokumentacijo, posredoval tudi Sklep o poslovni skrivnosti z dne 1. 12. 2008, s katerim je določil, da je Pogodba o poslovnem sodelovanju št. 575-P/2008, z dne 01.12.2008, ter vsi dokumenti, ki v zvezi s to pogodbo nastanejo, oziroma iz nje izvirajo, poslovna skrivnost organa. V odgovoru Pooblaščencu z dne 24. 1.2012 je tudi stranski udeleženec Telekom Slovenija d.d. (kot pravni naslednik družbe Mobitel d.d.) navedel, da predstavljajo zahtevani dokumenti poslovno skrivnost tudi za družbo Telekom Slovenije d.d. kot drugo pogodbeno stranko,

Po preučitvi vseh dokumentov, ki se nanašajo na stranskega udeleženca Telekom Slovenije d.d., je Pooblaščenec tako ugotovil, da kriterije za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, na podlagi 1. odstavka 39. člena ZGD-1, izpolnjujejo vsi naslednji dokumenti: Pogodba o poslovnem sodelovanju št. 575-P/2008 z dne 01.12.2008 ter vsi iz nje izvirajoči dokumenti, torej vsi računi za (mobilne) informacijske in komunikacijske storitve družbe Mobitel d.d. (kot pravnega predhodnika stranskega udeleženca Telekom Slovenije d.d.) in Telekom Slovenije d.d., torej vsi računi za mesece 10/2011, 09/2011, 08/2011, 07/2011, 06/2011, 05/2011, 04/2011, 03/2011, 02/2011, 01/2011, pri čemer je bilo za posamezen mesec izstavljenih več računov. Kot je navedeno zgoraj, vsebuje Pogodba o poslovnem sodelovanju št. 575-P/2008 v 12. členu ustrezno določilo glede varstva poslovne skrivnosti, prav tako pa je bil glede varovanja poslovne skrivnosti predmetne pogodbe in iz nje izvirajočih dokumentov izdan ustrezen akt organa, s čimer je izpolnjen formalni kriterij opredelitve poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, saj so podatki oz. dokumenti, na katere se sklep in pogodbena klavzula nanašata, dovolj določno opredeljeni.

Glede zahtevanih dokumentov, ki se nanašajo na stranskega udeleženca T-2 d.o.o., Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenti nimajo vidne posebne oznake poslovne skrivnosti. Po pregledu zadevne dokumentacije pa Pooblaščenec ugotavlja, da Pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja za telekomunikacijske storitve v omrežju T-2 z dne 28. 4. 2008 v 9. členu določa, da predstavlja vsa dokumentacija, ki se nanaša na to pogodbo poslovno skrivnost. Organ pa je Pooblaščencu skupaj z ostalo dokumentacijo prav tako posredoval tudi Sklep o poslovni skrivnosti z dne 1. 12. 2008, s katerim je organ določil, da je Pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja za telekomunikacijske storitve v omrežju T-2 z dne 28. 4. 2008, ter vsi dokumenti, ki v zvezi s to pogodbo nastanejo, oziroma iz nje izvirajo, poslovna skrivnost organa. V odgovoru Pooblaščencu z dne 26. 1. 2012 je tudi stranski udeleženec T-2 d.o.o. navedel, da predstavljajo zahtevani dokumenti poslovno skrivnost tudi za družbo T-2 d.o.o. kot drugo pogodbeno stranko in je svoje navedbe tudi obširno obrazložil.

Po preučitvi vseh dokumentov, ki se nanašajo na stranskega udeleženca T-2 d.d. je Pooblaščenec tako ugotovil, da kriterije za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, na podlagi 1. odstavka 39. člena ZGD-1, izpolnjujejo naslednji dokumenti: Pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja za telekomunikacijske storitve v omrežju T-2 z dne 28. 4. 2008 ter vsi iz nje izvirajoči dokumenti, torej vsi iz te pogodbe izvirajoči računi družbe T-2 d.o.o., in sicer za mesece januar 2011, februar 2011, marec 2011, april 2011, maj 2011, junij 2011, julij 2011, avgust 2011 in september 2011. Kot je navedeno zgoraj, vsebuje Pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja za telekomunikacijske storitve v omrežju T-2, z dne 28. 4. 2008, v 9. členu ustrezno določilo glede varstva poslovne skrivnosti, prav tako pa je bil glede varovanja poslovne skrivnosti predmetne pogodbe in iz nje izvirajočih dokumentov izdan ustrezen akt organa, s čimer je izpolnjen formalni kriterij opredelitve poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, saj so podatki oz. dokumenti, na katere se sklep in pogodbena klavzula nanašata, dovolj določno opredeljeni.

Pooblaščenec je v nadaljevanju za vse navedene dokumente, ki izpolnjujejo formalne pogoje za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, preveril, ali v konkretnem primeru pridejo v poštev določbe 3. odstavka 39. člena ZGD-1, po katerem se kot poslovna skrivnost ne morejo označiti tisti podatki, ki so po zakonu javni. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Navedena določba velja tako v primeru subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija. V zvezi s tem je pomembno določilo ZDIJZ, ki v 3. odstavku 6. člena določa, da se ne glede na obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti dostop do informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev.

Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je Pooblaščenec pri opredelitvi pojma javnih sredstev oprl na določbe Zakona o računskem sodišču (Ur. l. RS, št. 11/2001, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZRacS-1). ZRacS-1 namreč v prvem odstavku 20. člena določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev, iz 5. odstavka istega člena, ki določa, kdo so uporabniki javnih sredstev po ZRacS-1, pa je moč razbrati, katera sredstva predstavljajo javna sredstva. 5. odstavek 20. člena ZRacS-1 določa, da je po ZRacS-1 uporabnik javnih sredstev:
1. pravna oseba javnega prava ali njena enota in
2. pravna oseba zasebnega prava, če zanjo velja bodisi da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti bodisi da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije bodisi da je gospodarska družba, banka ali zavarovalnica, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež.
Iz navedene določbe ZRacS-1 izhaja, da spada med uporabnike javnih sredstev vsaka oseba (pravna ali fizična), če izvaja javno službo.

Organ je torej v delu, ko izvaja svoje dejavnosti kot javno službo, uporabnik javnih sredstev, pri čemer je pomemben tudi podatek, ki ga je Pooblaščencu sporočil organ, in sicer da organ vse svoje dejavnosti izvaja kot gospodarsko službo, torej je pri opravljanju vseh svojih dejavnosti porabnik javnih sredstev.
Potrebno je poudariti še, da že iz določbe 5. odstavka 20. člena ZRacS-1 izhaja logičen sklep, da pojem javnih sredstev ne zajema zgolj proračunskih sredstev, pač pa tudi sredstva, ki jih izvajalec javne službe za izvajanje javne službe pridobi iz drugih virov (npr. od končnih uporabnikov). Do istega zaključka pridemo tako z jezikovno razlago, kot tudi z logično razlago 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Zakonodajalec je namreč zapisal, da se dostop do informacije dovoli, če gre za porabo javnih sredstev in ne, da se dostop dovoli, če gre (zgolj) za porabo proračunskih sredstev. Četudi v obravnavanem primeru izvajanja javne službe ne gre za neposredno, niti za posredno (u)porabo proračunskih sredstev, pa nedvomno gre za porabo javnih sredstev, in sicer sredstev, ki jih uporabniki plačujejo za gospodarsko javno službo, ki jo izvaja organ.

Glede na to, da je edina dejavnost, ki jo opravlja organ, dejavnost gospodarske javne službe, Pooblaščenec ugotavlja, da podatki o zneskih, ki jih je organ v letu 2011 plačal za storitve mobilne in fiksne telefonije, in podatek o obveznostih organa ter stranskih udeležencev, ki izhajajo iz zahtevanih dokumentov, ki predstavljajo pravno podlago za navedene fakture, nedvomno predstavljajo podatke o porabi sredstev, s katerimi organ posluje, to pa so javna sredstva. Javnost podatkov o (prihodkih) in odhodkih je sicer tudi nujen pogoj, da sploh lahko govorimo o tem, da je delovanje in poraba sredstev organa javna oziroma pregledna in transparentna. Zahtevane informacije se namreč navsezadnje nanašajo na uporabo telefonije, ki je eno izmed bistvenih delovnih sredstev organa, brez katerega ta ne bi učinkovito mogel izvajati svojih delovnih nalog. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno nadzorna funkcija, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev in nad izvajanjem javnih funkcij. Za učinkovito izvajanje te funkcije ZDIJZ pa je v konkretnem primeru bistvenega pomena, da se javnost seznani, na kakšen način organ upravlja s sredstvi in objekti, ki so namenjeni njegovemu javnopravnemu delovanju. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev in učinkovito izvajanje javnih funkcij. Vsaka pravna oseba javnega prava se mora zaradi vsega navedenega še dodatno zavedati, da je njegova svoboda omejena ravno zaradi zahteve po transparentnosti delovanja. V zvezi s tem se je treba zavedati, da je sklepanje pogodbe z organom javnega sektorja specifično predvsem v tem, da gre v večini primerov prav za porabo javnih sredstev, zato je nadzor javnosti na tem področju izrednega pomena. Nadzor širše javnosti je namreč potreben vedno in vselej, ko gre za porabo javnih sredstev. Temu je namenjen tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ kot institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev.

Glede na vse navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da podatke o porabi javnih sredstev nedvomno predstavljajo podatki o zneskih (ne pa tudi konkretne specifikacije računov - te še vedno predstavljajo poslovno skrivnost obeh stranskih udeležencev), ki jih je organ v letu 2011 mesečno plačal za storitve mobilne telefonije, nadalje pa tudi podatki o obveznostih organa, ki izhajajo iz dokumentov, ki predstavljajo pravno podlago za izdane račune, na podlagi sklenjenih pogodb. Tako podatke o porabi javnih sredstev v Pogodbi o poslovnem sodelovanju št. 575-P/2008 z dne 01.12.2008 predstavljajo podatki, iz katerih izhaja, kaj je predmet pogodbe in njeno trajanje, na podlagi česa mora izvajalec ta predmet izvesti in kakšne so obveznosti obeh strank, zato je v obravnavanem primeru treba zagotoviti dostop do 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9.,10., 11. in 14. člena navedene pogodbe. Podatke o porabi javnih sredstev v Pogodbi o sklenitvi naročniškega razmerja za telekomunikacijske storitve v omrežju T-2 z dne 28. 4. 2008 prav tako predstavljajo podatki, iz katerih izhaja, kaj je predmet pogodbe in njeno trajanje, na podlagi česa mora izvajalec ta predmet izvesti in kakšne so obveznosti obeh strank, zato je v obravnavanem primeru treba zagotoviti dostop do 1., 2., 3., 4. in 5. in 13. člena navedene pogodbe. Kot že povedano, pa vsi preostali zahtevani podatki pa predstavljajo podatek o poslovni skrivnosti in s tem izjemo od prostega dostopa po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

Pooblaščenec še pojasnjuje, da deli dokumentov, ki po zgornjih ugotovitvah Pooblaščenca izkazujejo porabo javnih sredstev (torej deli dokumentov, ki so na podlagi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ že opredeljeni kot prosto dostopne informacije), vsebujejo tudi varovane osebne podatke, torej podatke, za katerih obdelavo in za njihovo posredovanje javnosti ni pravne podlage v smislu 8. in 9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1). Ti podatki v skladu s 3. točko 1. ostavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja in jih mora organ pri posredovanju prosilcu ob uporabi določbe 7. člena ZDIJZ (delni dostop) iz dokumentov izbrisati. Gre za naslednje podatke:
- v Pogodbi o poslovnem sodelovanju št. 575-P/2008, z dne 01.12.2008, v 3. členu, podatek o imenu in priimku, številki mobilnega telefona in elektronskem naslovu osebe izvajalca zadolžene za sodelovanje z naročniki;
- v Pogodbi o sklenitvi naročniškega razmerja za telekomunikacijske storitve v omrežju T-2 z dne 28. 4. 2008, v 4. členu pogodbe, v zadnji točki, elektronski naslov,

Pooblaščenec še pojasnjuje, da se varovani osebni podatki (npr. prometni podatki; mobilne telefonske številke in specifikacije za vse mobilne telefonske številke) nahajajo tudi v delih dokumentov, ki predstavljajo poslovno skrivnost, vendar je dostop do teh informacij prosilcu zavrnjen že na podlagi 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se Pooblaščenec do teh podatkov nadalje niti ni posebej opredeljeval.

Glede dokumenta: »Seznam osnovnih sredstev oz. telefonskih aparatov« pa Pooblaščenec ugotavlja, da se ta dokument ne nanaša na noben tretji subjekt, prav tako pa ne vsebuje nobene izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, saj gre zgolj za seznam aparatov za (mobilno) telefonijo, s katerimi razpolaga organ, in so bili plačani z javnimi sredstvi. Na podlagi navedenega mora organ prosilcu ta dokument tudi posredovati.

Pooblaščenec je na podlagi 1. in 2. odstavka 251. člena ZUP dopolnil postopek in delno odpravil odločbo organa v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do podatkov, ki jih je prosilec zahteval v 1. in 2. alineji svoje zahteve, in v tem delu sam rešil zadevo ter odločil, da je organ dolžan, na podlagi določbe 7. člena ZDIJZ (delni dostop), prosilcu posredovati zahtevane dokumente, pri čemer mora iz dokumentov izločiti podatke, ki predstavljajo izjeme iz 2. in 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na način kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe. V preostalem delu (glede podatkov, ki jih je organ na posredovanih dokumentih dolžan prekriti zaradi obstoja izjeme varstva poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov) pa je Pooblaščenec prosilčevo pritožbo, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, ker je ugotovil, da ni utemeljena, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka






Sodba upravnega sodišča