Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 16.01.2013
Naslov: Si.mobil d.d. - Javni holding Ljubljana d.o.o.
Številka: 090-229/2011/12
Kategorija: Poslovna skrivnost, Osebni podatek
Status: Delno odobreno



Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Prosilec je zahteval celotno dokumentacijo, na podlagi katere je organ v letu 2011 naročal storitve mobilne in stacionarne (fiksne) telefonije. Organ je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na mobilno telefonijo, zavrnil, z utemeljitvijo, da so zahtevani podatki poslovna skrivnost. Pooblaščenec je ugotovil, da dokumenti ne glede na podano izjemo poslovne skrivnosti v pretežnem delu predstavljajo informacije o porabi javnih sredstev. Le v manjšem delu pa so bili v zahtevanih dokumentih zajeti tudi zakonsko varovani osebni podatki, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij. Zato je Pooblaščenec postopek dopolnil, odpravil pomanjkljivosti ter naložil organu, da prosilcu omogoči dostop do zahtevanih dokumentov v obliki delnega dostopa.


ODLOČBA:
Številka: 090-229/2011/12
Datum: 16. 1. 2013

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. in 2. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe Si.mobil, d.d., Šmartinska cesta 134b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo družbe Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 37-1000-I-001635/2011 z dne 7. 10. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca zoper odločbo organa št. 37-1000-I-001635/2011 z dne 7. 10. 2011 se delno ugodi in se izpodbijana odločba odpravi v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do podatkov v zvezi z mobilno telefonijo ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v obliki fotokopij posredovati naslednje informacije javnega značaja:
- Pogodbo o poslovnem sodelovanju št. 575-P/2008 z dne 01.12.2008, pri čemer je organ dolžan omogočiti delni dostop, tako da: posreduje stran 2 navedene pogodbe v celoti ter prekrije na strani 1 navedene pogodbe, v 3. členu, podatke o imenu in priimku, številki mobilnega telefona in elektronskem naslovu osebe izvajalca, zadolžene za sodelovanje z naročniki; ter prekrije na strani 3 navedene pogodbe besedilo členov 12, 13 in 15 v celoti;
- fakture za opravljene storitve mobilne telefonije v letu 2011, in sicer za mesece 01/2011, 02/2011, 03/2011, 04/2011, 05/2011, 06/2011, 07/2011, 08/2011, pri čemer je organ dolžan omogočiti delni dostop, in sicer tako, da posreduje samo prvo stran vsake fakture, pri čemer mora tudi na prvi strani prekriti specifikacijo fakture,
- dobropis št. 11021578229 z dne 21. 2. 2011, pri čemer je organ dolžan omogočiti delni dostop, in sicer tako, da prekrije specifikacijo,
- naročila organa (mobilna telefonija) št. 4500013583 z dne 1. 2. 2011, št. 4500016348 z dne 24. 3. 2011, št. 4500018808 z dne 12. 5. 2011, št. 4500020214 z dne 8. 6. 2011, št. 4500022101 z dne 14. 7. 2011, št. 4500023608 z dne 18. 8. 2011, pri čemer je organ dolžan omogočiti delni dostop, in sicer tako, da na vseh naročilih prekrije ime, priimek in elektronski naslov kontaktne osebe.

2. Glede podatkov, ki se v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe prekrijejo, se pritožba prosilca zavrne.

3. V tem postopku niso nastali posebni stroški.


O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilec je na organ dne 12. 9. 2011 naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer je zahteval, da se mu omogoči vpogled ali posreduje fotokopije naslednjih dokumentov oz. informacij:
1.    vse pogodbe, anekse, dogovore, sporazume, naročila ali naročilnice, ter vso dokumentacijo o predmetnih javnih naročilih, na podlagi katerih v letu 2011 naročajo storitve mobilne in stacionarne (fiksne) telefonije;
2.    vse fakture za opravljene storitve v letu 2011, na podlagi katerih so poravnali svoje obveznosti za storitve mobilne in stacionarne (fiksne) telefonije;
3.    podatek, ali so lastnik ali najemnik telefonskih aparatov za stacionarno (fiksno) telefonijo, ki jih trenutno uporabljajo, ter dokumentacijo o postopku, na podlagi katerega so izvedli nakup ali najem, ter pogodbo, ki je pravna podlaga za nakup ali najem opreme (v primeru, da so lastnik te opreme, pa lahko namesto pogodbe predložijo tudi seznam osnovnih sredstev za te telefonske aparate).

Organ je dne 7. 10. 2011 izdal odločbo št. 37-1000-I-001635/2011, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. Organ je zahtevo prosilca zavrnil glede informacij, ki jih prosilec zahteva v 1. in 2. alineji svoje zahteve in se nanašajo na storitve mobilne telefonije, ker gre v skladu z 2. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ za podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. V preostalem delu pa se zahtevi prosilca ugodi in se mu posreduje zahtevana dokumentacija iz prve, druge in tretje alineje njegove zahteve, ki se nanaša na stroške stacionarne (fiksne) telefonije.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 26.10.2011 vložil pritožbo, ker od organa ni prejel vseh zahtevanih podatkov, pač pa le nekatere. Prosilec meni, da zavrnitev zahteve na podlagi 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni upravičena ter, da poraba javnega denarja oziroma informacije o tem, s kom je sklenjena pogodba za storitve, na kakšni podlagi in v kakšnem obsegu, kot taka ne more predstavljati poslovne skrivnosti niti po subjektivnem niti po objektivnem kriteriju. Hkrati po mnenju prosilca zahtevane informacije ne razkrivajo nobenih konkretnih podatkov, ki bi zahtevali varstvo po veljavni zakonodaji.

Pooblaščenec je dne 9.11.2011 prejel dopis organa, s katerim je ta  Pooblaščencu, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je dopisu priložil tudi relevantno dokumentacijo v tej zadevi.

Pritožba je delno utemeljena.

Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da je organ zahtevo delno zavrnil, ne da bi se konkretno opredelil do dokumentov, ki so predmet njegove presoje. Prosilec je namreč zahteval vpogled ali posredovanje fotokopij večje količine dokumentov, do katerih pa se organ konkretno ni opredelil, in sicer ni navedel, do katerih dokumentov je dostop zavrnil niti ni navedel dokumentov, glede katerih je prosilčevi zahtevi ugodil. Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da organ, v skladu z določbami 7., 9. in 44. člena ZUP, v postopek ni pozval stranskih udeležencev, kar bi bilo nujno glede na to, da se zahtevani dokumenti nedvomno nanašajo na subjekta, ki sta drugi pogodbeni stranki zahtevanih pogodb. Zaradi vsega navedenega je Pooblaščenec v skladu s 1. in 2. odstavkom 251. člena ZUP postopek dopolnil in odločbo prvostopenjskega organa odpravil v delu, ki se nanaša na zavrnitev podatkov glede mobilne telefonije in je v tem delu sam odločil v zadevi.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
•    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
•    da organ z njo razpolaga,
•    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Organi, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so opredeljeni v 1. členu ZDIJZ, in sicer so to državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

Organ je bil (z namenom racionalnejšega izvajanja gospodarskih javnih služb) ustanovljen na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), v povezavi z Zakonom o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/93, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGJS) in Zakonom o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 38/10, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUKN). Iz družbene pogodbe o ustanovitvi Javnega Holdinga Ljubljana, d.o.o., z dne 30. 11. 2011 (v nadaljevanju družbena pogodba) izhaja, da so družbeniki organa Mestna občina Ljubljana, Občina Medvode, Občina Brezovica, Občina Dobrova - Polhov Gradec, Občina Škofljica, Občina Dol pri Ljubljani in Občina Horjul. Iz 3. člena družbene pogodbe izhaja, da je namen družbe (organa, op. Pooblaščenca) usklajevanje investicij ter opravljanje strokovno tehničnih nalog (servisne storitve) za javna podjetja, kamor sodijo priprava enotnih izhodišč za pripravo letnih načrtov, usklajevanje predlogov investicijskih načrtov javnih podjetij, izvajanje nadzora nad poslovanjem javnih podjetij, skrb za enotno informiranje uporabnikov storitev javnih podjetij, spremljanje izvajanja cenovne politike in druge naloge.

Pooblaščenec se je že večkrat postavil na stališče, da je pravnoorganizacijska oblika posameznega subjekta (v konkretnem primeru npr. d.o.o.) povsem irelevantna, če so podani drugi kriteriji, ki takšen subjekt uvrstijo med osebe javnega prava. Kot temeljni opredelilni element pravne osebe se najpogosteje navaja ustanovitveni akt, ki je pri pravni osebi javnega prava zakon ali drug oblastni akt (npr. uredba, odlok). Poleg tega kriterija, se kot opredelilni kriteriji navajajo še: izvajanje javnih pooblastil, izvajanje javnih nalog, uporaba prisilnih sredstev, obvezno članstvo (če gre za člansko obliko), obvezni obstoj, vpliv države na upravljanje ipd … Vse kriterije je potrebno obravnavati kot celoto, saj samo en kriterij ne da popolnega odgovora.

Na podlagi zgoraj navedenih kriterijev, ki jih je razvila pravna doktrina upravnega prava in se uporabljajo za presojo, ali gre za pravno osebo javnega ali zasebnega prava, Pooblaščenec brez dvoma ugotavlja, da je organ oseba javnega prava, osebe javnega prava pa so skladno s 1. členom ZDIJZ v celoti zavezanke za posredovanje informacij javnega značaja. V primeru pravnih oseb javnega prava so iz režima dostopa do informacij javnega značaja v skladu z dosedanjo teorijo in prakso na tem področju izjemoma izvzete le informacije, ki se nanašajo izključno na (morebitno) tržno dejavnost, ki bi jo takšna oseba opravljala. Pri obravnavanih dokumentih pa gre za informacije, ki se nanašajo na uporabo (stacionarne - v tem delu je bil dostop prosilcu sicer odobren) in mobilne telefonije, brez katere organ sploh ne bi mogel izvajati svojih (javnopravnih) nalog, zato zahtevanih dokumentov nikakor ne moremo izključiti iz režima dostopa do informacij javnega značaja. Izhajajoč iz navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da gre pri zahtevanih informacijah nedvomno za informacije, ki spadajo v delovno področje organa v smislu 4. člena ZDIJZ in kot take izpolnjujejo tudi vse ostale kriterije za obstoj informacij javnega značaja (organ z njimi razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki).

V obravnavanem primeru organ torej z vsemi zahtevanimi dokumenti razpolaga (in jih je Pooblaščencu tudi posredoval), vendar pa organ zatrjuje, da dokumenti, glede katerih je bil prosilcu dostop zavrnjen (dokumenti, ki se nanašajo na mobilno telefonijo), ne predstavljajo informacij javnega značaja, oziroma gre za dokumente, ki predstavljajo poslovno skrivnost in s tem izjemo od prostega dostopa na podlagi 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi s to trditvijo pa se prosilec sklicuje na dejstvo, da naj bi zahtevane informacije predstavljale informacije o porabi javnih sredstev. Iz tega razloga je bilo potrebno v obravnavani zadevi najprej razjasniti vprašanje, ali gre v konkretnem primeru za informacije, ki predstavljajo poslovno skrivnost in če da, ali so zahtevane informacije javne na podlagi zakona, in sicer kot informacije o porabi javnih sredstev.
V postopku dostopa do informacij javnega značaja mora organ, v skladu z določbami ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Pooblaščenec je z dopisoma št. 090-229/2011/4 in št. 090-229/2011/5, oba z dne 13. 1. 2012, s postopkom seznanil družbi Telekom Slovenije d.d., ki je pravni naslednik družbe Mobitel d.d., in družbo Tušmobil d.o.o., ki je pravni naslednik družbe Tuš telekom d.d. (ta je zaradi pripojitve prenehala dne 1. 6. 2009), ter ju pozval, naj se, če imata interes, v postopek vključita kot stranska udeleženca. Oba pozvana subjekta sta dne 24. 1. 2012 oziroma dne 25. 1. 2012 prijavila stransko udeležbo v tem pritožbenem postopku, pri čemer sta oba stranska udeleženca zatrjevala, da zahtevani podatki predstavljajo njuno poslovno skrivnost.

Organ se v odločbi, kot je pojasnjeno v točki 1 te odločbe, ni opredelil do tega, kateri dokumenti so predmet zahteve prosilca, nadalje pa iz izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, kateri dokumenti so bili prosilcu že posredovani na podlagi ugodilnega dela izpodbijane odločbe oziroma do katerih dokumentov je bil prosilcu dostop zavrnjen in zato predstavljajo predmet presoje v tem pritožbenem postopku. Organ je Pooblaščencu ob odstopu pritožbe posredoval naslednje dokumente:
1. pogodba o poslovnem sodelovanju št. 575-P/2008 z dne 01.12.2008 oz. 8. 12. 2008,
2. Sklep družbe - poslovna skrivnost družbe z dne 1. 12. 2011,
3. dobropis Mobitel z dne 1. 12. 2011,
4. dopis Mobitel (izredni račun) z dne 21. 2. 2011,
5. naročila organa (mobilna telefonija) št. 4500013583 z dne 1. 2. 2011, št. 4500016348 z dne 24. 3. 2011, št. 4500018808 z dne 12. 5. 2011, št. 4500020214 z dne 8. 6. 2011, št. 4500022101 z dne 14. 7. 2011, št. 4500023608 z dne 18. 8. 2011,
6. računi za mobilne informacijske in komunikacijske storitve Mobitel  06/2011, 07/2011, 08/2011,
7. računi za informacijske in komunikacijske storitve Mobitel 01/2011, 02/2011, 03/2011, 04/2011,
8. račun za informacijske in komunikacijske storitve Mobitel 05/2011,
9. račun organa za posredovanje informacij javnega značaja, izdan prosilcu, z dne 10. 10. 2011,
10. pogodba o zagotavljanju elektronskih komunikacijskih storitev gostovanja poslovne IP telefonije št. 017-08 z dne 18. 1. 2008,
11. račun Tušmobil d.o.o., št. R11-002673, z dne 21. 6. 2011,
12. dopis Tušmobil d.o.o., z dne 22. 6. 2011,
13. naročila organa (stacionarna telefon.) št. 4500013582 z dne 1. 2. 2011, št. 4500016350 z dne 24. 3. 2011, št. 4500018806 z dne 12. 5. 2011, št. 4500020215 z dne 8. 6. 2011,
14. računi Telekom Slovenije d.d., št. 0905401646 z dne 11. 2. 2011, št. 09014325299 z dne 11. 3. 2011, št. 150018131548 z dne 14. 4. 2011, št. 150024819203 z dne 8. 5. 2011, št. 150032678761 z dne 4. 6. 2011, št. 0150046612806 z dne 6. 7. 2011, št. 0150055464725 z dne 6. 8. 2011, št. 0150064314945 z dne 7. 9. 2011.

Po pozivu Pooblaščenca za dodatna pojasnila v zvezi s tem, kateri dokumenti so bili prosilcu že posredovani, je organ Pooblaščencu dne 15. 1. 2013 pojasnil, da je bila prosilcu dostavljena dokumentacija, navedena v točkah 10-14, torej ta, ki se nanaša na stacionarno telefonijo. V točkah 1-9, pa je navedena dokumentacija, ki se nanaša na mobilno telefonijo. V tem delu je bila prosilčeva zahteva zavrnjena. Po vpogledu v dokumentacijo je Pooblaščenec še ugotovil, da dokumenta, navedena v točkah 2 in 9, nista predmet zahteve prosilca, ker gre v prvem primeru le za sklep organa o poslovni skrivnosti, pod točko 9 pa se nahaja račun, ki je bil prosilcu poslan za posredovanje dostavljenih informacij javnega značaja. O teh dokumentih Pooblaščenec v tem pritožbenem postopku zato ni odločal.

Organ se je v izpodbijani odločbi pri zavrnitvi dostopa skliceval na izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po katerem je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop in so predmet presoje Pooblaščenca, predstavljajo zatrjevano izjemo.

Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odstavek 39. člena ZGD-1, t.i. subjektivni kriterij). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (2. odstavek 39. člena ZGD-1, t.i. objektivni kriterij). Poleg tega Pooblaščenec opozarja, da ZGD-1 v 3. odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za opredelitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Za izpolnitev tega kriterija mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična, v obliki posameznega sklepa ali določila v pogodbi. Pooblaščenec ugotavlja, da je v konkretnem primeru izpolnjen subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti za vse zahtevane dokumente.

Pooblaščenec ob tem ugotavlja, da noben izmed zahtevanih dokumentov sicer ni vidno označen s kakršnokoli oznako na samem dokumentu, iz katere bi izhajalo, da gre za poslovno skrivnost. Po pregledu zahtevane dokumentacije pa Pooblaščenec ugotavlja, da Pogodba o poslovnem sodelovanju št. 575-P/2008 v 12. členu določa, da predstavlja ta pogodba poslovno skrivnost. Organ pa je Pooblaščencu skupaj z ostalo dokumentacijo posredoval tudi Sklep št. 575-P/2008 z dne 1. 12. 2008, s katerim je določil, da je Pogodba o poslovnem sodelovanju št. 575-P/2008, z dne 01.12.2008, ter vsi dokumenti iz nje izvirajoči dokumenti, poslovna skrivnost organa. V odgovoru Pooblaščencu z dne 24. 1.2012 pa je tudi stranski udeleženec Telekom Slovenija d.d. (kot pravni naslednik družbe Mobitel d.d.) navedel, da predstavljajo zahtevani dokumenti poslovno skrivnost tudi za družbo Telekom Slovenije d.d. kot drugo pogodbeno stranko,

Ob preučitvi vseh navedenih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da kriterije za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju na podlagi 1. odstavka 39. člena ZGD-1 izpolnjujejo naslednji dokumenti: Pogodba o poslovnem sodelovanju št. 575-P/2008 z dne 01.12.2008 ter vsi iz nje izvirajoči dokumenti, torej vsi dopisi družbe Mobitel d.d. (kot pravnega predhodnika stranskega udeleženca Telekom Slovenije d.d.) in Telekom Slovenije d.d., vsi računi za mobilne informacijske in komunikacijske storitve za mesece 01/2011, 02/2011, 03/2011, 04/2011, 05/2011, 06/2011, 07/2011, 08/2011 ter vsa v točki 13 navedena naročila organa v zvezi z mobilno telefonijo. Kot je navedeno zgoraj, vsebuje Pogodba o poslovnem sodelovanju št. 575-P/2008 v 12. členu ustrezno določilo glede varstva poslovne skrivnosti, prav tako pa je bil glede varovanja poslovne skrivnosti predmetne pogodbe in iz nje izvirajočih dokumentov izdan ustrezen akt organa, s čimer je izpolnjen formalni kriterij opredelitve poslovne skrivnosti, saj so podatki oz. dokumenti, na katere se sklep in pogodbena klavzula nanašata, dovolj določno opredeljeni.

Pooblaščenec je v nadaljevanju za navedene dokumente, ki izpolnjujejo formalne pogoje za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, preveril, ali v konkretnem primeru pridejo v poštev določbe 3. odstavka 39. člena ZGD-1, po katerem se kot poslovna skrivnost ne morejo označiti tisti podatki, ki so po zakonu javni. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Navedena določba velja tako v primeru subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija. V zvezi s tem je pomembno določilo ZDIJZ, ki v 3. odstavku 6. člena določa, da se ne glede na obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti dostop do informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev.

Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je Pooblaščenec pri opredelitvi pojma javnih sredstev oprl na določbe Zakona o računskem sodišču (Ur. l. RS, št. 11/2001, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZRacS-1). ZRacS-1 namreč v prvem odstavku 20. člena določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev, iz 5. odstavka istega člena, ki določa, kdo so uporabniki javnih sredstev po ZRacS-1, pa je moč razbrati, katera sredstva predstavljajo javna sredstva. 5. odstavek 20. člena ZRacS-1 določa, da je po ZRacS-1 uporabnik javnih sredstev: 1. pravna oseba javnega prava ali njena enota in 2. pravna oseba zasebnega prava, če zanjo velja bodisi da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti bodisi da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije bodisi da je gospodarska družba, banka ali zavarovalnica, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež. Iz navedene določbe ZRacS-1 izhaja, da spada med uporabnike javnih sredstev nedvomno tudi organ kot pravna oseba javnega prava. Da organ povsem očitno spada med uporabnike javnih sredstev nadalje izhaja tudi iz 11. člena družbene pogodbe, kjer je navedeno, da organ pridobiva sredstva za svojo dejavnost:
- s sredstvi, ustvarjenimi z lastnim poslovanjem,
- iz sredstev proračuna in drugih sredstev,
- z udeležbo v dobičku javnih podjetij,
- z drugimi sredstvi vlaganja kapitala,
- s sredstvi dotacij, donacij.

V zvezi z razlikovanjem med porabo sredstev, ki nastanejo iz naslova izvajanja strokovnih in razvojnih nalog na področju gospodarskih služb in sredstev, ki jih organ pridobi iz drugih dejavnosti, je organ Pooblaščencu v svojih dodatnih pojasnilih z dne 10. 1. 2013 pojasnil tudi, da se prihodki in odhodki družb v skupini Javnega holdinga Ljubljana, d.o.o., v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi - SRS 35, izkazujejo ločeno za posamezne gospodarske javne službe in druge dejavnosti. Podrobneje ureja evidentiranje prihodkov in odhodkov v posamezni družbi Pravilnik o sodilih za razporejanje prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti do virov sredstev po posameznih dejavnostih (v nadaljevanju Pravilnik), ki je usklajen z zahtevami SRS, regulatorjev (pristojna ministrstva, Agencija RS za energijo), področnih zakonov in Zakona o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-1). Glede računovodskega vodenja posameznih računov za storitve telefonije pa je organ pojasnil, da se posamezni računi (fakture) za storitve mobilne in stacionarne telefonije v skladu s Pravilnikom evidentirajo tako na različnih stroškovnih mestih gospodarskih javnih služb, kot na različnih stroškovnih mestih drugih dejavnosti. Obveznosti oz. plačila računov pa se izvajajo iz skupnih razpoložljivih sredstev na posameznih transakcijskih računih družb.

Glede na to, da se računi (fakture) za storitve mobilne in stacionarne telefonije evidentirajo tako na različnih stroškovnih mestih gospodarskih javnih služb, kot na različnih stroškovnih mestih drugih dejavnosti in glede na to, da se plačila računov izvajajo iz skupnih razpoložljivih sredstev, Pooblaščenec ugotavlja, da podatki o zneskih, ki jih je organ v letu 2011 plačal za storitve mobilne in fiksne telefonije, in podatek o obveznostih organa ter stranskih udeležencev, ki izhajajo iz zahtevanih dokumentov, ki predstavljajo pravno podlago za navedene fakture, nedvomno predstavljajo podatke o porabi sredstev, s katerimi organ posluje, to pa so javna sredstva. Pri vprašanju transparentnosti je namreč vedno potrebno dati prednost javnemu delovanju organa, za kar je bil le-ta nenazadnje tudi ustanovljen. Javnost podatkov o (prihodkih) in odhodkih je nujen pogoj, da sploh lahko govorimo o tem, da je delovanje in poraba sredstev organa javna oziroma pregledna in transparentna. Zahtevane informacije se namreč navsezadnje nanašajo na uporabo telefonije, kar je eden izmed bistvenih delovnih sredstev organa, brez katerega le-ta ne bi učinkovito mogel izvajati ne svojih javnih niti katerih koli drugih delovnih nalog. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno nadzorna funkcija, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev in nad izvajanjem javnih funkcij. Za učinkovito izvajanje te funkcije ZDIJZ pa je v konkretnem primeru bistvenega pomena, da se javnost seznani, na kakšen način organ upravlja s sredstvi in objekti, ki so primarno namenjeni njegovemu javnopravnemu delovanju. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev in učinkovito izvajanje javnih funkcij. Vsaka pravna oseba javnega prava se mora zaradi vsega navedenega še dodatno zavedati, da je njegova svoboda omejena ravno zaradi zahteve po transparentnosti delovanja. V zvezi s tem se je treba zavedati, da je sklepanje pogodbe z organom javnega sektorja specifično predvsem v tem, da gre v večini primerov prav za porabo javnih sredstev, zato je nadzor javnosti na tem področju izrednega pomena. Nadzor širše javnosti je namreč potreben vedno in vselej, ko gre za porabo javnih sredstev. Temu je namenjen tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ kot institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev.

Glede na vse navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da podatke o porabi javnih sredstev nedvomno predstavljajo podatki o zneskih (ne pa tudi konkretne specifikacije računov), ki jih je organ v letu 2011 plačal za storitve mobilne telefonije, skupaj s pripadajočimi naročili za te storitve, nadalje pa tudi podatki o obveznostih organa, ki izhajajo iz dokumentov, ki predstavljajo pravno podlago za navedene fakture. Tako podatke o porabi javnih sredstev v Pogodbi o poslovnem sodelovanju št. 575-P/2008 z dne 01.12.2008 predstavljajo podatki, iz katerih izhaja, kaj je predmet pogodbe in njeno trajanje, na podlagi česa mora izvajalec ta predmet izvesti in kakšne so obveznosti obeh strank, zato je v obravnavanem primeru treba zagotoviti dostop do členov 1., 2., 3., 11. in 14., do 3. člena (na podlagi česa mora izvajalec ta predmet izvesti) in do 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. člena navedene pogodbe (kakšne so obveznosti obeh strank). Preostali zahtevani podatki pa predstavljajo podatek o poslovni skrivnosti in s tem izjemo od prostega dostopa po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

Pooblaščenec je nadalje ugotovil, da vsebujejo zahtevani dokumenti v delu tudi varovane osebne podatke, torej podatke, za katerih obdelavo in za njihovo posredovanje javnosti ni pravne podlage v smislu 8. in 9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1). Ti podatki v skladu s 3. točko 1. ostavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja in jih mora organ pri posredovanju prosilcu ob uporabi določbe 7. člena ZDIJZ (delni dostop) iz dokumentov izbrisati. Gre za naslednje podatke:
- v Pogodbi o poslovnem sodelovanju št. 575-P/2008 z dne 01.12.2008 v 3. členu podatek o imenu in priimku, številki mobilnega telefona in elektronskem naslovu osebe izvajalca zadolžene za sodelovanje z naročniki;
- v vseh fakturah za opravljene storitve mobilne telefonije v letu 2011, mobilne telefonske številke in specifikacije za vse mobilne telefonske številke,
- v vseh naročilih organa podatki o kontaktni osebi in e-naslovu kontaktne osebe.

Pooblaščenec je na podlagi 1. in 2. odstavka 251. člena ZUP dopolnil postopek in odpravil odločbo organa v delu, ki se nanaša na podatke v zvezi z mobilno telefonijo in v tem delu sam rešil zadevo ter odločil, da je organ dolžan na podlagi določbe 7. člena ZDIJZ (delni dostop) prosilcu posredovati zahtevane dokumente, pri čemer mora iz dokumentov izločiti podatke, ki predstavljajo izjeme iz 2. in 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na način kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe. V preostalem delu (glede podatkov, ki jih je organ na posredovanih dokumentih dolžan prekriti) pa je Pooblaščenec prosilčevo pritožbo, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, ker je ugotovil, da ni utemeljena, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka