Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 08.03.2017
Naslov: Si.mobil d.d. - Finančna uprava RS
Številka: 090-35/2017
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Organ je zavrgel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je vložil zaposleni pri družbi Si.mobil v imenu te družbe (prosilka), ker ni izkazal pooblastilnega razmerja za zastopanje pravne osebe pred državnim organom. Pritožbo sta v imenu prosilke vložila prokurista družbe. Organ je v odstopu pritožbe opozoril na sodno prakso, ki ne priznava procesne sposobnosti prokuristom za zastopanje gospodarskih družb pred državnimi organi in sodišči in predlagal, da IP tudi pritožbo zavrže. IP je ugotovil, da organ v postopku ni pozival vlagatelja zahteve (zaposlenega) da izkaže obstoj pooblastilnega razmerja. Zaposleni je namreč razpolagal s pooblastilom, ki sta mu ga podelila prokurista. V skladu s spremembo ZGD-1I, pa je izrecno določeno, da prokura obsega tudi zastopanje pred državnimi organi in sodišči. IP je zato zadevo vrnil v ponovno odločanje.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-35/2017/2

Datum: 8. 3. 2017

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/15-Odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe Si.mobil d.d., Šmartinska 134 b, 1000 Ljubljana, z dne 9. 12. 2016 (v nadaljevanju: prosilka), zoper sklep št. 090-81/2016-11 z dne 17. 1. 2017, Finančne uprave RS, Šmartinska cesta 55, p.p. 631, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.     Pritožbi prosilke se ugodi. Sklep št. 090-81/2016-11 z dne 17. 1. 2017, Finančne uprave RS se odpravi. Organ mora o zahtevi prosilke z dne 9. 12. 2016 odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v petnajstih (15) delovnih dneh od prejema te odločbe.

 

2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilka je z zahtevo z dne 9. 12. 2016, zahtevala dostop do dokumentacije povezane z davčnim dolgom in jamstvom družbe T-2, družba za ustvarjanje, razvoj in trženje elektronskih komunikacij in opreme d.o.o. – v stečaju.

 

Organ je s sklepom št. 090-81/2016-11 z dne 17. 1. 2017 zahtevo zavrgel, v skladu z 2. točko 129. člena ZUP, ker vložnik zahteve naj ne bi izkazal, da je sam stranka v postopku po ZDIJZ, kakor tudi ni izkazal, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi. Po mnenju organa, prosilec tudi ni izkazal, da vstopa v postopek kot pooblaščenec družbe Si.mobil d.d., niti ni izkazal, da predstavlja družbo kot njen zakoniti zastopnik. Organ je ugotovil, da je vložnik zahteve zaposlen na družbi Si.mobil d.d. kot »višji ekspert za regulativne in institucionalne zadeve« in da pri AJPES ni vpisan kot zakoniti zastopnik družbe Si.mobil d.d. Poleg navedenih razlogov se je organ opredelil tudi do vsebinskih razlogov, na podlagi katerih bi zahtevo prosilca (če bi štel, da so procesne predpostavke izpolnjene), zavrnil. Organ je navedel, da bi zahtevo zavrnil na podlagi izjeme po 5. odstavku 6. člena ZDIJZ (izjema davčne tajnosti in davčnega postopka).

 

Zoper sklep se je prosilka dne 31. 1. 2017 pritožila. Pritožbo sta v imenu prosilke vložila prokurista družbe Si.mobil d.d., … in …. V pritožbi prosilka izpostavlja, da je organ odločil o zahtevi po preteku roka 20 delovnih dni. Prav tako od prosilke ni zahteval dopolnitve zahteve v skladu z 18. členom ZDIJZ. Prosilka izpostavlja, da v konkretni zadevi kot stranka nastopa družba Si.mobil d.d. in ne oseba, ki je vložila zahtevo. Na to naj bi organ lahko sklepal že iz dejstva, da je bila zahteva vložena na dopisu z glavo družbe Si.mobil d.d. in bila opremljena z žigom družbe. Iz pritožbe izhaja, da je v času vložitve zahteve tudi oseba, ki je vložila zahtevo, razpolagala s pooblastilom zakonitih zastopnikov družbe. Prosilka poudarja, da če bi organ podvomil v obstoj pooblastilnega razmerja, potem bi moral v skladu z 18. členom ZDIJZ zahtevati dopolnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Tudi sicer pa ni jasno, ali je organ zahtevo obravnaval, kot da je bil prosilec fizična oseba (zaposleni pri organu) ali družba Si.mobil d.d., saj je bil sklep vročen tako družbi Si.mobil d.d., kot tudi fizični osebi na naslov: …, Si.mobil d.d. telekomunikacijske storitve d.d., Šmartinska 134b, 1000 Ljubljana. Prosilka se v nadaljevanju opredeljuje tudi do razdelka II. obrazložitve izpodbijanega sklepa. Meni, da organ ni ustrezno obrazložil razlogov za zavrnitev zahteve, saj ni navedel, v katerem delu zahteve niso izpolnjeni pogoji za obstoj dokumenta v materializirani obliki, niti ni ustrezno navedel razlogov za zavrnitev zahteve na podlagi 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Pritožbi je bilo priloženo tudi pooblastilo z dne 3. 10. 2016 za vlagatelja zahteve (…), za vložitev postopkov za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ, za vložitev postopkov pred Informacijskim pooblaščencem, za druga dejanja povezana s pridobitvijo informacij javnega značaja. Pooblastilo sta podpisala prokurista družbe Si.mobil d.d., … in ….

 

Pritožba je bila vložena neposredno na pritožbeni organ, zato jo je IP z dopisom št. 092-15/2017/2 z dne 2.2.2017 odstopil organu prve stopnje. Organ je 15. 2. 2017 odstopil pritožbo v reševanje IP. V odstopu pritožbe je dodal, da sta osebi, podpisani na pritožbi prokurista družbe, ki nista izkazala pooblastilnega razmerja za zastopanje družbe Si.mobil d.d.. Pri tem organ izhaja iz ugotovitve, da prokurist družbe v skladu s sodno prakso nima procesne sposobnosti za zastopanje pravne osebe pred državnimi organi in sodišči (sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Ip 32/2012 z dne 14. 3. 2012 in sklepov Vrhovnega sodišča RS X Ips 762/2008, X Ips 165/2012 in UPRS U 498/2007). Iz sklepa Vrhovnega sodišča RS X Ips 762/2008 sledi, da »prokurist ni zakoniti zastopnik, ampak pooblaščenec, katerega obseg pooblastila je določen v ZGD. To pooblastilo obsega le upravičenja na materialnem, ne pa tudi na procesnem področju. Zato prokurist brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika ne more sam zastopati pravne osebe v sodnem postopku in tudi ne pooblastiti druge osebe za zastopanje.«

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilka izpodbija in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Ob tem poudarjamo, da je predmet presoje v konkretnem primeru zakonitost sklepa o zavrženju zaradi neizpolnjevanja procesnih predpostavk. IP se zato do navedb organa in prosilke glede vsebinskih razlogov za zavrnitev zahteve ni opredeljeval.

 

1.     Bistvena kršitev pravil upravnega postopka

 

Postopek dostopa do informacij javnega značaja je poseben upravni postopek, ki se izvaja na podlagi ZDIJZ, subsidiarno (za vprašanja, ki v ZDIJZ niso urejena), pa se uporablja ZUP. Slednje velja tako za postopek do izdaje odločbe (prvi odstavek 21. člena ZDIJZ), kot tudi za postopek s pritožbo (četrti odstavek 27. člena ZDIJZ).

 

V skladu z namenom ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja (2. člen ZDIJZ). Iz samega bistva pravice dostopa do informacij javnega značaja torej izhaja izrazito poudarjena težnja po čim širši dostopnosti do informacij javnega značaja, za vsakogar. V skladu s tem namenom je slovenski zakonodajalec v izvedbenem zakonu (ZDIJZ) odpravil tudi ustavni pogoj izkazovanja pravnega interesa za pridobitev informacij (drugi odstavek 39. člena Ustave RS). Težnja po univerzalnosti dostopa torej zahteva, da se tudi procesna sposobnost prosilcev v postopku dostopa do informacij javnega značaja presoja v tej luči. Ob zgoraj navedenem IP poudarja, da so zaradi takšne narave pravice (ki stremi k odprtosti in dostopnosti), posebej pomembne tudi procesne kavtele, ki ščitijo stranke v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Že iz načel splošnega upravnega postopka izhaja, da morajo pri postopanju in odločanju organi omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice (7. člen ZUP). Dodatno pa ščiti prosilce tudi določba drugega odstavka 18. člena ZDIJZ, po kateri je uradna oseba iz 9. člena ZDIJZ dolžna prosilcu nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve.

 

Organ je v konkretnem primeru zavrgel zahtevo, ker prosilec ni izkazal pooblastilnega razmerja, brez ugotavljanja, ali prosilec razpolaga s pooblastilom za zastopanje prosilke. V skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUP uradna oseba, ki vodi postopek ali opravlja posamezna dejanja v postopku, lahko izjemoma dovoli, da opravi posamezno dejanje v imenu stranke kot njen pooblaščenec brez pooblastila oseba, ki je pri njej zaposlena. Če zahteva taka oseba uvedbo postopka ali če da med postopkom izjavo, ki je v nasprotju s prejšnjo izjavo stranke, zahteva uradna oseba od nje, naj predloži v določenem roku naknadno pooblastilo. Na podlagi petega odstavka 55. člena ZUP lahko organ dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev že opravljenih dejanj. Do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdati odločbe. Če po izteku roka ni predloženo pooblastilo, se opravljena dejanja ne upoštevajo.

 

IP v postopku ni ugotovil, da bi organ zahteval posredovanje naknadnega pooblastila, oziroma da bi se sploh želel prepričati, da oseba, ki je vložila zahtevo, že ima pooblastilo. V skladu s prej opredeljenim namenom ZDIJZ in univerzalnostjo dostopa do informacij javnega značaja bi moral organ upoštevati četrti in peti odstavek 55. člen ZUP in drugi odstavek 18. člena ZDIJZ. ZUP sicer navaja, da organ lahko upošteva dejanja postopka za osebo, ki ni izkazala pooblastilnega razmerja (pod določenimi pogoji celo za osebo brez pooblastila), kar pa po mnenju IP ne more pomeniti, da organ lahko tudi zavrže zahtevo, če pooblastilo ni priloženo. Organ mora v postopku nedvomno spoštovati splošna načela ZUP in razjasniti dejstva zadeve, preden sprejme odločitev glede zavrženja vloge (načelo materialne resnice) in hkrati varovati pravice strank v postopku (7. člen ZUP). Ob tem IP dodaja, da ko ZUP uporablja termine kot je »lahko«, ti ne kažejo na prosti preudarek (diskrecijsko pravico). V skladu s komentarjem ZUP »glede uporabe postopkovnih norm prostega preudarka ni. Organ, ki je pristojen za odločanje v upravni zadevi oziroma uradna oseba, ki vodi postopek, mora v celoti ravnati po vseh pravilih posebnega in splošnega upravnega postopka. Postopkovno pravilo mora uporabiti tako, kot je, kar obenem pomeni, da ga ne sme uporabljati na njej primeren način ali celo arbitrarno[1] Ravnanje organa v konkretnem primeru, ko je zahtevo zavrgel brez ugotavljanja, ali oseba, ki vlaga zahtevo, razpolaga s pooblastilom prosilke, je bila nedvomno arbitrarna in v neposrednem nasprotju z namenom ZDIJZ ter načeli splošnega upravnega postopka. S tem je po mnenju IP organ bistveno kršil pravila upravnega postopka (prvi odstavek 237. člena ZUP), zato je IP na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP sklep odpravil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP zadevo vrnil v ponovno odločanje organu prve stopnje.

2.     Procesna sposobnost prokurista in zaposlenega za zastopanje gospodarske družbe v postopku dostopa do informacij javnega značaja

 

Uvodoma IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ni sporno, da kot stranka (prosilka za dostop do informacij javnega značaja) nastopa družba Si.mobil d.d. Sporno pa je, ali lahko v imenu družbe Si.mobil d.d. zahtevo za dostop do informacij javnega značaja vloži zaposleni pri družbi, ki ni njen zakoniti zastopnik in ali lahko prokurist družbe pooblasti zaposlenega za vlaganje zahtev za dostop do informacij javnega značaja (posredno tudi, ali ima prokurist procesno sposobnost za zastopanje družbe pred državnim organom).

 

Kot navedeno zgoraj, dostop do informacij javnega značaja predstavlja posebni upravni postopek, kjer se subsidiarno uporablja ZUP. Na podlagi prvega odstavka 48. člena ZUP, pravna oseba opravlja dejanja v postopku po zakonitem zastopniku, ki ga določa zakon oziroma splošni akt pravne osebe v skladu z zakonom. Na podlagi prvega odstavka 53. člen ZUP, lahko stranka oziroma njen zakoniti zastopnik, določi pooblaščenca, ki jo zastopa v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave. Pravna teorija zastopnike gospodarskih družb loči na zakonite zastopnike (t.i. korporacijske zastopnike), ki praviloma predstavljajo poslovodstvo družbe in pogodbene zastopnike.[2] Prokuristi niso zakoniti zastopniki, temveč gre za posebno obliko pooblastila, ki temelji na pooblastilu pristojnega organa družbe, pri čemer proti tretjim osebam omejitve prokure učinkujejo le, če so vpisane v sodni register.[3] Obseg prokure določa Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15) v 35. členu. IP zlasti opozarja na tretji odstavek navedenega 35. člena, po katerem prokurist v mejah upravičenj iz prvega odstavka tega člena zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi. Organ se je v odstopu pritožbe skliceval na sodno prakso, ki kaže na to, da prokurist nima procesne sposobnosti za zastopanje družbe pred državnimi organi in sodišči, saj družbo zastopa zgolj v materialnem smislu (X Ips 762/2008). Slednjemu nasprotuje navedeni tretji odstavek 35. člena ZGD-1, ki je bil uveden z novelo ZGD-1I (Uradni list 55/2015; ZGD-1I). V obrazložitvi k sprejeti noveli je zapisano, da »zaradi oblikovanja različne sodne prakse, glede obsega prokure, in sicer, ali ima prokurist položaj pooblaščenca le na materialnopravnem področju ali pa tudi za opravljanje procesnih dejan (vključno s podeljevanjem procesnih pooblastil), predlog zakona izrecno določa, da ima prokurist tako materialno kot procesno pravno sposobnost[4] Glede na navedeno je torej nedvomno, da je zakonodajalec želel jasno določiti, da prokuristi imajo procesno sposobnost za zastopanje družbe pred državnimi organi in posledično lahko vlagajo tudi zahteve za dostop do informacij javnega značaja.

 

V konkretnem primeru sta pritožbo vložila prokurista družbe, ki sta v skladu z zgornjo utemeljitvijo upravičena zastopati družbo Si.mobil d.d. pred upravnim organom. Obseg njunega pooblastila, ki izvira iz prokure, obsega tudi vlaganje zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Pritožbi je bilo priloženo tudi pooblastilo z dne 3. 10. 2016 za vlagatelja zahteve (…), ki med drugim obsega tudi vlaganje zahtev za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ. Pooblastilo ni bilo časovno omejeno, zato IP ugotavlja, da je imel vlagatelj zahteve na dan vložitve zahteve (9. 12. 2016) pooblastilo za vložitev zahteve po ZDIJZ. IP je v skladu z navedenim ugotovil, da je organ napačno odločil, da vlagatelj zahteve ni izpolnjeval pogojev za zastopanje družbe Si.mobil d.d. v postopku po ZDIJZ. Zaradi kršitve pravil postopka je IP, na podlagi tretjega odstavka 251 člena ZUP, vrnil zadevo v ponovno odločanje organu prve stopnje, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Organ bo moral v ponovnem postopku presojati izpolnjenost procesnih predpostavk v skladu s stališčem glede zastopanja prosilke, kot izhaja iz te odločbe in o zahtevi ponovno odločiti v skladu z ZDIJZ in ZUP.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodil:

Anže Novak, univ. dipl. prav.

Asistent svetovalca Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka


[1]Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP): s komentarjem, Ljubljana: Nebra, 2004.

[2] Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2002, str. 178, 179 in naslednje.

[3] Prav tam, str. 187.

[4]Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah - prva obravnava, št. 00726-5/2015/1, z dne 02.04.2015,http://vrs-3.vlada.si/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF/18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/3FE585A39D4E9 547C1257E1C002AF5A3?OpenDocument