Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 08.10.2019
Naslov: Siemens Mobility d.o.o. - Direkcija RS za Infrastrukturo
Številka: 090-206/2019
Kategorija: Javna naročila, Osebni podatek, Poslovna skrivnost
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil prosilcu dostop do večine zahtevanih dokumentov v zvezi z javnim naročilom »Nadgradnja SV naprav na železniški progi št. 30 Zidani most - Šentilj-d.m.«, in sicer zaradi varstva poslovne skrivnosti. Prosilec je zoper zavrnilni del odločbe vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ocenil, da za poslovno skrivnost ne morejo biti določeni dokumenti oziroma podatki, ki sta jih morala stranska udeleženca kot soponudnika priložiti ponudbi, da jima je naročnik priznal sposobnost ponudnika, oziroma podatki, na podlagi katerih je naročnik ugotavljal izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ob dejstvih, da sta stranska udeleženca kot soponudnika s ponudbo na predmetnem javnem naročilu uspela, da je bilo merilo za izbiro najugodnejše ponudbe ekonomsko najugodnejša ponudba in da se je na najugodnejšo ceno mogoče opreti samo, če ponudnik izpolnjuje pogoje, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji. IP je tako pritožbi prosilca v večjem delu zahtevnih podatkov ugodil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-206/2019/4

Datum: 8. 10. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), tretjega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi družbe SIEMENS Mobility, Trgovsko in storitveno podjetje, d.o.o., Letališka 29c, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa ODVETNIŠKA DRUŽBA PODJED o.p. - d.o.o., Slovenska cesta 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilec), z dne 29. 8. 2019, zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo, Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-38/2019-6 z dne 6. 8. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 29. 8. 2019 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za infrastrukturo, Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, št. 090-38/2019-6 z dne 6. 8. 2019, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti prosilcu vpogled v naslednje dokumente:

Mapa 1/4

  • Skupno ponudbo Iskra, d.d., in CAF Signalling S.L. 10-SV-023/2018 za »Nadgradnja SV naprav na železniški progi št. 30 Zidani most - Šentilj-d.m.«, in Dodatek k ponudbi;
  • Izpolnjeni ESPD obrazec za družbo Iskra, d.d., na način, da prekrije v besedilu podatke o:

∙ imenu, priimku, e-naslovu in telefonski številki kontaktne osebe pri informacijah glede gospodarskega subjekta, ter

∙ datumu in kraju rojstvu, naslovu, telefonski številki, e-naslovu in EMŠO posameznih zastopnikov;

  • Izpolnjeni ESPD obrazec za družbo CAF Signalling S.L. na način, da prekrije v besedilu podatke o:

∙ imenu, priimku, e-naslovu in telefonski številki kontaktne osebe pri informacijah glede gospodarskega subjekta,

∙ datumu in kraju rojstvu, naslovu, telefonski številki, e-naslovu in EMŠO posameznih zastopnikov ter

∙ imenu in priimku fizične osebe pri »Prejemniki« v zvezi s členom 58(4) Direktive 2014/24/EU;

  • Izpolnjeni ESPD obrazec za družbo GM PROJEKT, d.o.o., na način, da prekrije v besedilu podatke o:

∙ imenu, priimku in telefonski številki kontaktne osebe pri informacijah glede gospodarskega subjekta,

∙ datumu in kraju rojstvu, naslovu, telefonski številki, e-naslovu in EMŠO zastopnika;

  • Izpolnjeni ESPD obrazec za družbo Železničko projektno društvo d.d. na način, da prekrije v besedilu podatke o:

∙ imenu, priimku in telefonski številki kontaktne osebe pri informacijah glede gospodarskega subjekta,

∙ datumu in kraju rojstvu, naslovu, telefonski številki, e-naslovu in EMŠO posameznih zastopnikov, ter

∙ imenu in priimku odgovornega projektanta dela pri podatkih v zvezi s členom 58(4) Direktive 2014/24/EU;

  • Izpolnjeni ESPD obrazec za družbo SUING d.o.o. na način, da prekrije v besedilu podatke o:

∙ imenu, priimku, e-naslovu in telefonski številki kontaktne osebe pri informacijah glede gospodarskega subjekta,

∙ datumu in kraju rojstvu, naslovu, telefonski številki, e-naslovu in EMŠO zastopnika;

  • Izpolnjeni ESPD obrazec za družbo PAP INFORMATIKA INŽENIRING, d.o.o., na način, da prekrije v besedilu podatke o:

∙ imenu in priimku kontaktne osebe pri informacijah glede gospodarskega subjekta,

∙ datumu in kraju rojstvu, naslovu, telefonski številki, e-naslovu in EMŠO posameznih zastopnikov ter

∙ imenu in priimku fizične osebe pri podatkih v zvezi s členom 58(4) Direktive 2014/24/EU;

  • Izpolnjeni ESPD obrazec za družbo GINEX INTERNATIONAL d.o.o. na način, da prekrije v besedilu podatke o:

∙ imenu in priimku kontaktne osebe pri informacijah glede gospodarskega subjekta,

∙ datumu in kraju rojstvu, naslovu, telefonski številki, e-naslovu in EMŠO posameznih zastopnikov;

  • Zahtevo GM Projekt d.o.o. za neposredno plačilo, z dne 22. 5. 2018;
  • Zahtevo SUING d.o.o. za neposredno plačilo, z dne 15. 6. 2018;
  • Zahtevo GINEX INTERNATIONAL d.o.o. za neposredno plačilo, z dne 19. 7. 2018;
  • Zahtevo Željezničko projektno društvo d.d. za neposredno plačilo, z dne 21. 6. 2018;
  • Pooblastilo družb CAF Signalling S.L., SUING d.o.o. in Željezničko projektno društvo d.d. za vročanje v Republiki Sloveniji (za ponudnike, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji), na način, da prekrije naslove fizičnih oseb;
  • Referenco 1 za CAF Signalling S.L., Željezničko projektno društvo d.d., Iskra, d.d., in PAP INFORMATIKA INŽENIRING, d.o.o.;
  • Podatke o projektu z ref. številko 1 za CAF Signalling S.L., na način, da prekrije podatke o kontaktni osebi pri investitorju TCDD ter podpisniku dokumenta;
  • Podatke o referenčnem delu 1 za Željezničko projektno društvo d.d. na način, da prekrije podatke o kontaktni osebi in projektantu ter podpisniku dokumenta;
  • Podatke o referenčnem delu 1 za družbo Iskra, d.d., na način, da prekrije podatke o telefonski številki in e-naslovu kontaktne osebe investitorja in podpisniku dokumenta;
  • Podatke o referenčnem delu 1 za družbo CAF Signalling S.L., na način, da prekrije podatke o kontaktni osebi in projektantu ter podpisniku dokumenta;
  • Potrdilo za družbo Eliop Seinalia, S.L. o namestitvi signalizacijskega povezovanja z dne 29. 3. 2018 na način, da prekrije podatke o podpisniku dokumenta;
  • Pogodbo št. 1028 z dne 14. 11. 2012 na način, da prekrije podatke o podpisniku (na začetku in koncu dokumenta);
  • Podatki o referenčnem delu 1 za družbo PAP INFORMATIKA INŽENIRING, d.o.o. na način, da prekrije podatke o izobrazbi, e-naslovu in telefonski številki kontaktne osebe ter o projektantu in podpisniku dokumenta;
  • Referenco 2 za CAF Signalling S.L.;
  • Podatke o referenčnem projektu 2 za CAF Signalling S.L. na način, da prekrije podatke o kontaktni osebi in podpisniku dokumenta;
  • Podatke o projektu z ref. št. 1 za družbo CAF Signalling S.L., na način, da prekrije podatke o kontaktni osebi in podpisniku dokumenta;
  • Podatke o referenčnem delu 2 za CAF Signalling S.L. na način, da prekrije podatke o kontaktni osebi in podpisniku dokumenta;
  • Potrdilo za družbo Eliop Seinalia, S.L. o namestitvi signalizacijskega povezovanja z dne 29. 3. 2018 na način, da prekrije podatke o podpisniku dokumenta;
  • Pogodbo št. 1028 z dne 14. 11. 2012 na način, da prekrije podatke o podpisniku (na začetku in koncu dokumenta);
  • Podatke o kadrovskih zmogljivostih kot seznam ključnih kadrov na način, da prekrije trenutne zaposlitve fizičnih oseb;
  • Podatke o kadrovskih zmogljivostih za vodjo projekta izvajalca na način, da v besedilu prekrije njegovo zaposlitev in podatke o telefonski številki in e-naslovu kontaktne osebe naročnika;
  • Podatke o referenčnem delu 2 (osebna referenca vodje projekta) na način, da prekrije podatke o izobrazbi, e-naslovu in telefonski številki kontaktne osebe investitorja, e-naslovu, telefonski številki in zaposlitvi fizične osebe pri »Izvajalci« ter podatke o podpisniku;
  • Potrdilo Inženirske zbornice Slovenije (za vodjo projekta) na način, da prekrije podatke o datumu in kraju rojstva, datumu vpisa in datumu izdaje potrdila;
  • Dokument družbe Iskra, d.d., o imenovanju vodje projekta, z dne 1. 7. 2008, na način, da prekrije podatke o imenih, priimkih in izobrazbi namestnika vodje projekta in članov projektne skupine ter imenu in priimku direktorja poslovne divizije pri podpisu in fizične osebe pri »Izvodi«;
  • Podatke o kadrovskih zmogljivostih za odgovornega projektanta na način, da v besedilu prekrije njegovo zaposlitev ter podatke o telefonski številki in e-naslovu kontaktne osebe naročnika;
  • Potrdilo Inženirske zbornice Slovenije (za odgovornega projektanta) na način, da prekrije podatke o datumu in kraju rojstva, datumu vpisa in datumu izdaje potrdila;
  • Podatke o referenčnem delu 2 (osebna referenca odgovornega projektanta) na način, da prekrije podatke o telefonski številki in e-naslovu kontaktne osebe investitorja, zaposlitvi projektanta ter podatke o podpisniku;
  • Podatke o kadrovski zmogljivosti odgovornega vodje posameznih del za gradbena dela na način, da prekrije podatke o zaposlitvi odgovornega vodje ter podatke o kontaktni osebi naročnika;
  • EU potrdilo za odgovorno vodjo posameznih del za gradbena dela, št. 400-00/16-01/25 z dne 12. 12. 2016, na način, da prekrije:

∙ podatke o datumu in kraju rojstva, državljanstvu, OIB ter naslovu fizične oseba na prvi strani dokumenta,

∙ datumu vpisa v Imenik pooblaščenih inženirjev gradbeništva ter podatke o naslovu fakultete, datumu diplome in datumu strokovnega izpita;

  • Podatke o kadrovski zmogljivosti odgovornega vodje del na način, da prekrije podatke o zaposlitvi odgovornega vodje ter podatke o kontaktni osebi naročnika;
  • Potrdilo Inženirske zbornice Slovenije (za odgovornega vodje posameznih del) na način, da prekrije podatke o datumu in kraju rojstva, datumu vpisa in datumu izdaje potrdila;
  • Podatke o kadrovski zmogljivosti odgovornega vodje posameznih del na način, da prekrije podatke o zaposlitvi odgovornega vodje posameznih del ter podatke o telefonski številki in e-naslovu kontaktne osebe naročnika;
  • Potrdilo Inženirske zbornice Slovenije (za odgovornega vodje posameznih del) na način, da prekrije podatke o datumu in kraju rojstva, datumu vpisa in datumu izdaje potrdila;
  • Podatke o kadrovski zmogljivosti odgovornega vodje del za elektro dela na način, da prekrije podatke o zaposlitvi odgovornega vodje posameznih del za elektro dela, podatke o podatke o telefonski številki in e-naslovu kontaktne osebe naročnika, podpisniku ter o fizičnih osebah pri DEBO izvajalec« in »ISA izvajalec«;
  • Sklep o imenovanju odgovornega vodje posameznih del št. S-AZP 20/07 z dne 10. 12. 2007;
  • Mnenje v zvezi z verifikacijo železniških podsistemov in delov podsistemov po nacionalnih predpisih, št. 007-401/2015/3-00611140 z dne 16. 11. 2015;
  • Reference osebja in podjetja z dne 20. 7. 2018;
  • Akreditacijo ECA 1/EI530 in Tehnično prilogo k akreditaciji št. 1/EI530.

 

Mapa 2/4

  • Tehnično dokumentacijo, 1. Poročilo, CAF Signalling, 2016, in prilogo 1: Zdravstvena in varnostna politika pri delu, prilogo 2: Certifikat sistema upravljanja za varnost in zdravje, priloga 3: Certifikat sistema okoljskega upravljanja;
  • Navodila za uporabo programa Diagnostika XP, Verzija 1.0.0.;
  • Tehnološki opis predvidene faze del postavitve novih SV naprav na odseku proge Zidani most - Šentilj, z dne 4. 6. 2018;
  • Skico - časovnico z dne 30. 7. 2018,
  • Potrdilo Upravljavca železniške infrastrukture v Španiji za CAF Signalling na način, da v dokumentu prekrije podatke o imenu in priimku vodje projekta;
  • Potrdilo glede avtomatskih dvosmernih blokad (A.D.B) in C.T.C. na odseku San Sebastian - Irun na način, da prekrije podatke o imenu in priimku nosilca pogodbe;
  • Izjavo o skladnosti S3e na način, da prekrije podatke o imenu in priimku (pri podpisu);
  • Neodvisno oceno varnostnega spričevala za CAF Signalling na način, da prekrije v dokumentu podatke o imenu in priimku fizične osebe;
  • Tehnično dokumentacijo 1. RAM;
  • Poročilo o Neodvisni oceni varnosti »Izvedba signalizacijskih in telekomunikacijskih sistemov na progovnem odseku Kosekoy – Pamukova, z dne 5. 6. 2017, na način, da v besedilu dokumenta prekrije imena, priimke in podpise fizičnih oseb (na začetku in na koncu dokumenta);
  • Varnostna analiza, izdaja: 5.0., na način, da prekrije imena, priimke in podpise fizičnih oseb;

 

Mapa 3/4

  • Odločitev upravljavca o vgradnji proizvoda v železniško omrežje glavnih in regionalnih prog, št. 30203-7/2015-55 z dne 20. 10. 2017, na način, da prekrije e-naslov direktorja;
  • Priporočilno pismo SŽDC, Cheb-st, Hranice – Schirnding, CZ, z dne 18. 7. 2016, na način, da v dokumentu prekrije ime, priimek, delovno mesto, telefonsko številko, e-naslov in podpis fizične osebe;
  • Izjavo ES o skladnosti, z dne 11. 12. 2012, na način, da prekrije izobrazbo direktorja;
  • Izjavo ES o skladnosti, z dne 2. 2. 2014, na način, da prekrije izobrazbo direktorja;
  • Zaključek ocenjevalcev glede skladnosti s SIL4 FAdC R2, z dne 13. 3. 2015, na način, da  prekrije ime in priimek fizične osebe;
  • ES-certifikat o ISV, Certifikat o pregledu projektiranja, Certifikat št. 0941 / 8.2 / SH1 / 2016 / CCT / EN/ RC101504-01A z dne 7. 12. 2016, s prilogo, na način, da v dokumentih prekrije ime in priimek fizične osebe;
  • ES-certifikat o ISV, Certifikat o pregledu projektiranja, Certifikat št. 0941 / 8.2 / SH1 / 2017 / CCT / EN/ RC101351-01B z dne 17. 3. 2017, s prilogo, na način, da v dokumentih prekrije ime in priimek fizične osebe;
  • D21014-1 Stopnje odpovedi (napak) ter tveganja (RAMS) Napredni števec Frauscher FAdC R2 nanašajoč se na MIL-HDBK-217F na način, da prekrije imena in priimke fizičnih oseb (pri »Pripravil«, »Pregledal« in »Objavil«);
  • Sklep ocenjevalca v zvezi s skladnostjo s SIL4 Programska oprema plošče COM-AdC101 GS02 in njena integracija v sistem štetja osi FAdC R2, z dne 14. 11. 2017, na način, da prekrije in priimek fizične osebe;
  • Zaključek ocenjevalcev glede skladnosti s SIL4 FAdC R2, z dne 13. 3. 2015, na način, da  prekrije ime in priimek fizične osebe;
  • Dovoljenje za vgradnjo v proge, št. 2611-16/2004/23-0006755 z dne 30. 3. 2007, na način, da prekrije podatke o naslovu vročitve predsedniku in članom komisije pod »Vročiti«;
  • Odločbo o dovoljenju za obratovanje naprave za avtomatsko zavarovanje cestnega prehoda v nivoju BUES 2000, proizvajalca SCHEID – BACHMAN na slovenskih železnicah, št. 268-36/00ZP18 z dne 20. 6. 2001, na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe pod »Vročiti«;
  • Obratovalno dovoljenje Javne agencije za železniški promet Republike Slovenije, št. 37560-87/2008 ZP 17 – 03305 z dne 17. 1. 2011;
  • Obratovalno dovoljenje Javne agencije za železniški promet Republike Slovenije, št. 37560-86/2008 ZP 26-03305 z dne 9. 11. 2011;
  • Tabelo Indoor/Outdoor Equipement,
  • EU – Izjavo o skladnosti Scheidt&Bachmann, z dne 2. 9. 2015,
  • Spremni dopis z dne 14. 3. 2012 in Potrdilo glede tehnike železniških prehodov, z dne 14. 3. 2012, na način, da v dokumentih prekrije podatke o fizični osebi pri podpisu;
  • EG – Izjavo o skladnosti, družbe Scheidt/Bachmann GmBH, z dne 9. 9. 2015, na način, da prekrije podatke o podpisnikih;
  • EU – Izjavo o skladnosti, družbe Scheidt/Bachmann GmBH, z dne 2. 9. 2015;
  • EU – Izjavo o skladnosti, družbe Scheidt/Bachmann GmBH, z dne 20. 7. 2015, na način, da prekrije podatke pri podpisnikih;
  • Presojo varnostnih primerov in izjav o skladnosti za železniške nadzorne in upravljalske sisteme z dne 6. 2. 2001, na način, da v dokumentu prekrije podatke o fizični osebi (ime, priimek, avtor, telefonska številka, e-naslov);
  • Neodvisno poročilo o oceni varnosti, z dne 18. 5. 2000, na način, da v dokumentu prekrije podatke o fizičnih osebah (tudi na posameznih straneh desno spodaj pod »pripravil«);
  • Certifikat skladnosti CZ IK – 07/2015, z dne 16. 3. 2015, na način, da prekrije podatke o fizičnih osebah pri podpisih;
  • Odločitev upravljavca o vgradnji proizvodov v železniško progo, št. 2.2-2355/11 z dne 7. 7. 2011, na način, da prekrije podatke o e-naslovu direktorja;
  • Tirno analizo PM 500, Analiza zanesljivosti, z dne 30. 7. 2015, na način, da v dokumentu prekrije podatke o fizičnih osebah (prva in druga stran);
  • Tirno analizo PM 1020, Analiza zanesljivosti, z dne 30. 7. 2015, na način, da v dokumentu prekrije podatke o fizičnih oseb (prva in druga stran);
  • Seznam elementov, naprav in sistemov s področja SV naprav, za katere se šteje, da imajo pridobljeno dovoljenje za vgradnjo v železniško infrastrukturo, št. 1/2-331/07 z dne 28. 2. 2007, na način, da prekrije telefonsko številko in e-naslov podpisnika spremnega dopisa;
  • Izjavo Holdinga Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2.3-433/05 z dne 10. 3. 2005, na način, da prekrije e-naslov podpisnika;
  • Elektronski sporočili z dne 9. 10. 2017, Predmet: AW:L700H MTBF, na način, da prekrije podatke o fizičnih osebah (imena in priimke, tudi v e-naslovih, ter telefonski številki);
  • Potrdilo o skladnosti št. ITCF-CCP-15-010, z dne 21. 7. 2015, na način, da prekrije podatke o imenu, priimku, delovnem mestu in podpisu fizičnih oseb;
  • Potrdilo o skladnosti št. ITCF-CCP-16-004, z dne 20. 7. 2016, na način, da prekrije podatke o imenu, priimku, delovnem mestu in podpisu fizičnih oseb;
  • Potrdilo o skladnosti št. ITCF-CCP-028-15, z dne 23. 2. 2015, s prilogo št. 1 in 2, na način, da v dokumentih prekrije podatke o imenu, priimku, delovnem mestu in podpisu fizičnih oseb;
  • Poročilo o preskusu št. R-EM-014-1214-08EA, z dne 10. 12. 2014, na način, da prekrije podatke o imenu, priimku, delovnem mestu in podpisu fizičnih oseb;
  • Tehnični list, Svetlobni vir z diodami, ki oddajajo svetlobo (LED), na način, da prekrije podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb (na prvi strani);
  • Tehnični list, Svetlobni vir z diodami, ki oddajajo svetlobo (LED) za mejne tirne in premikalne sisteme, na način, da prekrije podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb (na prvi strani);
  • Dopis glede ECM LED Enote za signale, uporabljene na romunski železnici (CFR) z dne 24. 5. 2018, na način, da prekrije podatke o imenu, priimku in podpisu fizične osebe;
  • Dopis glede ECM LED signali, uporabljeni na hrvaških železnicah (HŽ) z dne 3. 4. 2017, na način, da prekrije podatke o imenu, priimku in podpisu fizične osebe;
  • Izračun zanesljivosti,
  • Listo ustreznosti z dne 3. 6. 2018.

 

Mapa 4/4

  • Priloge pogodbe izvajanju podpore vzdrževanju, v skladu z zahtevo iz točke 4.1.4. navodil (Tabele 1-4 ter 5a in 5b):

∙ Tabela 1 – Paketi sprememb – mala postaja,

∙ Tabela 2 – Paketi sprememb – velika postaja,

∙ Tabela 3 – Cenik opreme in dodatnih oziroma rezervnih delov,

∙ Tabela 4 – Predvideni stroški paketnih sprememb,

. Tabela 5a - Stroški storitev korektivnega in preventivnega vzdrževanja v življenjski dobi,

∙ Tabela 5b – Stroški storitev korektivnega in preventivnega vzdrževanja v življenjski dobi;

  • Sledljivost opreme, opisane v Tabeli 3;
  • Prilogo 7 – Opis obsega potrebnih del za posamezne pakete sprememb podanih v tabeli 4 in izjavo;
  • Simulacija postaje Laško – tabela,
  • Prilogo 8 – opis vzdrževanja in potrebne opreme za vzdrževanje:

∙ Načrt vzdrževanja, različica:1, Projekt: IOP0117 Zidani most – Šentilj,

∙ Delovni postopki, različica:1, Projekt: IOP0117 Zidani most – Šentilj,

∙ Doslednost vzdrževanja: IOP0117 Zidani most – Šentilj,

∙ Načrt usposabljanja, različica: 0.1, Projekt: IOP0117 Zidani most – Šentilj,

∙ Organizacija vzdrževanja, različica: 1, Projekt: IOP0117 Zidani most – Šentilj,

∙ Življenjski cikel, različica: 1, Projekt: IOP0117 Zidani most – Šentilj,

na način, da v dokumentih prekrije podatke o imenu in priimku fizične osebe;

  • Tabelo – osnovna oprema BUES 2000, z dne 25. 5. 2018;
  • Tabelo 5a – Strošek korektivnega in preventivnega vzdrževanja v življenjski dobi – oprema in rezervni deli;
  • dokument Galaxy 5500, Schneider Elektric;
  • Ponudbeni predračun;
  • Zavarovanje za resnost ponudbe, z dne 24. 7. 2018, na način, da prekrije podatke o fizičnih osebah na vrhu dokumenta (priimek, telefonska številka, e-naslov) ter o imenih, priimkih in podpisih fizičnih oseb na koncu dokumenta;
  • Izpolnjeni ESPD obrazec za družbo Q TECHNA, d.o.o., na način, da v dokumentu prekrije podatke o:

∙ imenu, priimku in telefonski številki kontaktne osebe pri informacijah glede gospodarskega subjekta,

∙ datumu in kraju rojstvu, naslovu, telefonski številki, e-naslovu in EMŠO posameznih zastopnika, ter

∙ imenu in priimku fizične osebe pri »Prejemniki« v zvezi s členom 58(4) Direktive 2014/24/EU;

  • Zahteva družbe Q TECHNA, d.o.o., za neposredno plačilo, z dne 26. 7. 2018.

 

Mapa 1 in 2 (izjasnitve ponudnika):

  • Predložitev dodatnih pojasnil in dokazil, št. 43001-67/2018/32 z dne 16. 11. 2018;
  • Ponudbeni predračun (rekapitulacija);
  • Pooblastila družb Iskra d.d., GINEX INTERNATIONAL, d.o.o., PAP INFORMATIKA INŽENIRING, d.o.o., GM Projekt, d.o.o., za pridobitev podatkov iz kazenske evidence za pravne osebe;
  • Pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenske evidence za fizične osebe na način, da prekrije podatke o EMŠO, datumu, kraju in občini rojstva, naslovu, državljanstvu in morebitnem prejšnjem imenu posamezne fizične osebe;
  • Potrdila Ministrstva za pravosodje Kraljevine Španije za družbo CAF Signalling S.L., z dne 8. 11. 2018;
  • Potrdila Ministrstva za pravosodje Kraljevine Španije za zastopnike družbe CAF Signalling S.L. na način, da prekrije podatke o davčnih številkah posameznih fizičnih oseb;
  • Potrdila Davčne uprave, Posebni urad Baskije;
  • Potrdila o poravnanih obveznostih iz področja socialne varnosti za CAF Signalling S.L. z dne 2. 7. 2018, 1. 8. 2018 in 3. 9. 2018;
  • Potrdilo glede davčnih obveznosti – sklepanje pogodbe z javnimi upravami, z dne 3. 7. 2018 in 8. 8. 2018;
  • Izjave generalnega direktorja in pooblaščenega zastopnika družbe CAF Signalling S.L. na način, da v dokumentih prekrije podatke o št. osebne izkaznice, naslovu in davčni številki generalnega direktorja in pooblaščenega zastopnika;
  • Potrdilo uradne osebe Poslovnega registra Pokrajine Gipuzkoa za družbo CAF Signalling S.L., na način, da prekrije podatke o uradni osebi;
  • Potrdilo o registrirani dejavnosti družbe CAF Signalling S.L.;
  • Potrdilo banke za družbo CAF Signalling S.L., z dne 31. 8. 2018, na način, da prekrije podatke o fizični osebi (poslovodji banke);
  • Potrdila iz kazenske evidence za družbo SUING d.o.o., z dne 6. 11. 2018;
  • Potrdilo iz kazenske evidence za zastopnika družbe SUING d.o.o., z dne 6. 11. 2018, na način, da v dokumentu prekrije podatke o njegovem datumu in kraju rojstva ter podatke o njegovem očetu;
  • Potrdilo o plačanih obveznostih za družbo SUING d.o.o., z dne 31. 7. 2018;
  • Izjavo v zvezi s plačili družbe SUING d.o.o. za delo z dne 12. 11. 2018, na način, da prekrije podatke o zastopniku, razen imena in priimka;
  • Potrdilo za družbo SUING d.o.o. z dne 15. 11. 2018;
  • Potrdilo Sodnega registra za družbo SUING d.o.o., z dne 8. 11. 2018;
  • Izpisek iz Sodnega registra za družbo SUING d.o.o., z dne 31. 7. 2018;
  • Potrdilo banke o solventnosti družbe SUING d.o.o., z dne na dan 4. 11. 2018, na način, da prekrije podatke pod točkami 1-5 tabele in datumu odprtja računa;
  • Potrdilo o nekaznovanosti za družbo Željezničko projektno društvo d.d., z dne 31. 10. 2018;
  • Potrdila iz evidence o prekrških in kazenske evidence za zastopnike družbe Željezničko projektno društvo d.d., z dne 31. 10. 2018, na način, da v dokumentu prekrije podatke o OIB, datumu in kraju rojstva ter podatke o njihovih starših;
  • Potrdilo Ministrstva za finance Republike Hrvaške, Davčne uprave, Območnega urada Zagreb, Izpostave center, z dne 31. 7. 2018, za Željezničko Projektno društvo d.d.;
  • Izjavo direktorja za Željezničko Projektno društvo d.d., z dne 7. 11. 2018, na način, da prekrije podatke o zastopniku, razen imena in priimka (na drugi strani dokumenta);
  • Potrdilo Ministrstva za pravosodje Republike Hrvaške, Uprave za kazensko pravo, Oddelka za kazenske evidence, št. 1. R2-470/2018 z dne 7. 11. 2018, za Željezničko Projektno društvo d.d.;
  • Potrdilo Gospodarskega sodišča Republike Hrvaške, št. R3-17403/18 z dne 5. 11. 2018, za Željezničko Projektno društvo d.d.;
  • Izpis iz sodnega registra Gospodarskega sodišča v Zagrebu Željezničko Projektno društvo d.d., z dne 5. 11. 2018;
  • Potrdilo o solventnosti za Željezničko Projektno društvo d.d., z dne 22. 8. 2018, na način, da prekrije v tabeli podatke pri točkah 1 – 5 in datumih odprtja računov;
  • Potrdilo o poslovanju družbe Željezničko projektno društvo d.d., z dne 31. 10. 2018;
  • Podatke o kadrovskih zmogljivostih odgovornega vodja del na način, da prekrije podatke o zaposlitvi odgovornega vodja del, podatke o kontaktni osebi naročnika ter podatke fizične osebe z zvezi z overitvijo podpisa, razen imena in priimka (2x);
  • Pregledni plan dionice Drivenik – Škrljevo na način, da prekrije podatke o imenih, priimkih in izobrazbi projektantov (desno spodaj);
  • Projekt »KOMANDNI STOL ŠKRLJEVO« na način, da prekrije podatke o imenih, priimkih in izobrazbi projektantov (desno spodaj);
  • Sklep o pripojitvi družbe z dne 25. 4. 2018;
  • Podatke o projektu z ref. številko 1 za družbo CAF Signalling S.L. na način, da prekrije podatke o kontaktni osebi investitorja in podpisniku dokumenta;
  • Referenco Generalnega direktorata za turške državne železnice, Oddelka za infrastrukturo, z dne 14. 4. 2014, na način, da prekrije imena, priimke ter delovna mesta fizičnih oseb;
  • Podatke o projektu z ref. št. 1 na način, da v dokumentu prekrije podatke pod »Kontaktna oseba pri investitorju (ime, priimek, telefonska številka, e-naslov)«, »Investicijska vrednost projekta ter ime, priimek in delovno mesto podpisnika za investitorja«;
  • Soglasje HŽ Infrastruktura d.o.o., Zagreb, z dne 18. 1. 2013, na način, da prekrije poročevalce ter ime, priimek in delovno mesto podpisnikov;
  • Obratovalno dovoljenje Javne agencije za železniški promet Republike Slovenije, št. 37560-16/2007 ZP 33-01007 z dne 10. 11. 2014;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1559/2008 – FK z dne 13. 8. 2008 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta in podatke o prvo navedenem odgovornem projektantu;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-160/2009 – FK z dne 21. 1. 2009, na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta in podatke o prvo navedenem odgovornem projektantu;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1685/2009 – FK z dne 28. 10. 2009, na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta in podatke o drugo navedenem odgovornem projektantu;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1684/2009 – FK z dne 28. 20. 2009 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta in podatke o drugo navedenem odgovornem projektantu;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1683/2009 – FK z dne 28. 10. 2009, na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta in podatke o drugo navedenem odgovornem projektantu;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1554/2009 – FK z dne 8. 10. 2009 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-3608/2010 – FK z dne 10. 6. 2010, na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o drugo navedenem odgovornem projektantu in podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1690/2009 – FK z dne 28. 10. 2009, na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta in podatke o drugo navedenem odgovornem projektantu;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2.-3607/2010 – FK z dne 10. 6. 2010, na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta in podpisnika sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-414/2009 – FK z dne 4. 3. 2009, na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta in podatke o odgovornem projektantu;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1146/2009 – FK z dne 21. 7. 2009, na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta in podatke o odgovornem projektantu;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.4.-2859/2009 – FK z dne 21. 12. 2009, na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o odgovornem projektantu in podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1558/2009 – FK z dne 8. 10. 2009 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta in podatke o odgovornem projektantu;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1691/2009 – FK z dne 26. 10. 2009, na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta in podatke o odgovornem projektantu;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-1591/2010 – FK z dne 10. 3. 2010, na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o odgovornem projektantu in podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-2285/2010 – FK z dne 9. 4. 2010, na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o odgovornem projektantu in podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1552/2009 – FK z dne 8. 10. 2009, na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta in podatke o odgovornem projektantu;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1147/2009 – FK z dne 21. 7. 2009, na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta in podatke o odgovornem projektantu;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1555/2009 – FK z dne 8. 10. 2009, na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta in podatke o odgovornem projektantu;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1692/2009 – FK z dne 28. 10. 2009, na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta in podatke o odgovornem projektantu;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.4.-2860/2009 – FK z dne 21. 12. 2009, na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o odgovornem projektantu in podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-6721/2010 – FK z dne 18. 11. 2010, na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o odgovornem projektantu in podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-936/2009 – FK 1.4.-1755 z dne 1. 6. 2009, na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1556/2009 – FK z dne 8. 10. 2009 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1553/2009 – FK z dne 8. 10. 2009 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.4.-2675/2009 – FK z dne 16. 11. 2009 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o odgovornem projektantu in podatke o podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.4.-1557/2009 – FK z dne 8. 10. 2009 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.4.-2823/2009 – FK z dne 14. 12. 2009 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o odgovornem projektantu in podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.4.-2676/2009 – FK z dne 16. 11. 2009 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o odgovornem projektantu in podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2.-4225/2010 – FK z dne 2. 7. 2010 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o odgovornem projektantu in podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-46/2009 – FK z dne 9. 1. 2009 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta in podatke o odgovornem projektantu;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-45/2009 – FK z dne 9. 1. 2009 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta in podatke o odgovornem projektantu;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-3239/2010 – FK z dne 27. 5. 2010 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o odgovornem projektantu in podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-4224/2010 – FK z dne 5. 7. 2010 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o odgovornem projektantu in podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-359/2009 – FK z dne 25. 2. 2009 na način, da prekrije e-naslov podpisnika in podatek pod »CO:« na vrhu prve strani dokumenta;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1137/2009 – FK z dne 14. 7. 2009 na način, da prekrije e-naslov podpisnika in podatek pod »CO:« na vrhu prve strani dokumenta ter podatke o odgovornem projektantu;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.4.-2653/2009 – FK z dne 12. 11. 2009 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o odgovornem projektantu in podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.4.-2592/2009 – FK z dne 15. 10. 2009 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o odgovornem projektantu in podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-2354/2010 – FK z dne 14. 4. 2010 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o odgovornem projektantu in podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1456/2009 – FK z dne 16. 9. 2009 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta in podatke o odgovornem projektantu;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1136/2009 – FK z dne 14. 7. 2009 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta in podatke o odgovornem projektantu;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-1827/2010 – FK z dne 17. 3. 2010 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o odgovornem projektantu in podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.4.-2594/2009 – FK z dne 15. 10. 2009 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o odgovornem projektantu in podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.4.-2655/2009 – FK z dne 12. 11. 2009 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o odgovornem projektantu in podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-360/2009 – FK z dne 25. 2. 2009 na način, da prekrije e-naslov podpisnika in podatek pod »CO:« na vrhu prve strani dokumenta;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-3669/2010 – FK z dne 16. 6. 2010 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta in podatke o podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-47/2009 – FK z dne 9. 1. 2009 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-48/2009 – FK z dne 9. 1. 2009 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-3240/2010 – FK z dne 27. 5. 2010 na način, da prekrije podatke o e-naslovu podpisnika in podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-1826/2010 – FK z dne 17. 3. 2010 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o odgovornem projektantu in podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-4294/2010 – FK z dne 19. 7. 2010 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o odgovornem projektantu in podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-511/2010 – FK z dne 19. 1. 2010 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o odgovornem projektantu in podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-512/2010 – FK z dne 19. 1. 2010 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o odgovornem projektantu in podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-793/2009 – FK z dne 14. 5. 2009 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta in podatke o odgovornem projektantu;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1481/2009 – FK z dne 21. 9. 2009 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta in podatke o odgovornem projektantu;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-6722/2010 – FK z dne 18. 11. 2010 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o odgovornem projektantu in podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-6413/2010 – FK z dne 2. 11. 2010 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o odgovornem projektantu in podpisniku sklepa;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-6412/2010 – FK z dne 2. 11. 2010 na način, da prekrije e-naslov podpisnika na vrhu prve strani dokumenta, podatke o odgovornem projektantu in podpisniku sklepa;
  • Potrdilo za družbo Eliop Seinalia, S.L., z dne 29. 3. 2018;
  • Izjave o ustrezni dopolnitvi projektne dokumentacije, z dne 7. 6. 2013, z dne 10. 6. 2013, z dne 17. 6. 2013, z dne 18. 6. 2013, z dne 21. 6. 2013, z dne 26. 6. 2013, z dne 28. 6. 2013 in z dne 4. 7. 2013, na način, da prekrije podatke o imenu, priimku in podpisu podpisnika;
  • Zapisnik o preverjanju opravljenih del, z dne 13. 12. 2013, na način, da prekrije podatke o podpisnikih, razen prvo navedenih direktorjev, s prilogo;
  • Zapisnik št. 2 predaje v vzdrževanje na podlagi sklenjene pogodbe na način, da prekrije prva dva stavka pod »PRISOTNI« in podatke o podpisnikih;
  • Dopis Generalnega direktorata za turške državne železnice v zvezi s pričetkom 3. Faze projekta Kosekoy - Pamukova, z dne 22. 5. 2017, na način, da prekrije podatke o podpisniku dokumenta ter podatke o imenu, priimku in telefonski številki fizične osebe pod »V vednost« (na obeh straneh dokumenta);
  • Dopis Generalnega direktorata za turške državne železnice v zvezi s postopkom izvršitve projektov signaliziranja, z dne 12. 1. 2017, na način, da prekrije podatke o podpisniku dokumenta ter podatke o imenu, priimku in telefonski številki fizične osebe pod »V vednost« (na obeh straneh dokumenta);
  • Protokol o začetku obratovanja v kraju Kafr Ramada;
  • Protokol o začetku obratovanja dela bloka v Nawi in iz Nawe do Kafr Ramade;
  • Protokol o začetku obratovanja dela bloka v Tahanubu in iz Tahanuba do Nawe;
  • Protokol o začetku obratovanja dela bloka iz Qalyuba v Kafr Ramado na način, da prekrije ime in priimek predstavnika Eliop/Enyse;
  • Protokol o začetku obratovanja dela bloka v Shibin El Qanaterju in iz Shibin El Qanaterja v Tahanub;
  • Protokol o začetku obratovanja dela bloka iz Shibin El Qanaterja v Mashtool in iz Shibin El Qanaterja v Shoback;
  • Protokol o začetku obratovanja sistema CTC;
  • Potrdilo o skladnosti CZ IK-016/2018, z dne 19. 7. 2018, s prilogo, na način, da prekrije podatke o podpisnikih.«.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 4. 6. 2019 zahteval vpogled v dokumentacijo v odprtem postopku oddaje javnega naročila »Nadgradnja SV naprav na železniški progi št. 30 Zidani most - Šentilj-d.m.«, št. 43001-67/2018/56 (št. objave JN002412/2018-B01). Konkretno je zahteval vpogled v:

  • ponudbo izbranih ponudnikov Iskra d.d., Stegne (v nadaljevanju: Iskra d.d.) in CAF Signalling S.L., Street Juan Fermin Gilisagasti 42, PTA., 20018, San Sebastian, Španija (v nadaljevanju: CAF Signalling S.L.);
  • korespondenco med izbranima ponudnikoma in organom kot naročnikom javnega naročila.

Po njegovem mnenju v konkretnem primeru ne more biti dvoma, da so informacije o izvedbi javnega naročila na področju infrastrukture informacije javnega značaja v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Izvedba javnih naročil na infrastrukturnem področju zagotovi sodi v delovno področje organa, kar pomeni, da ima prosilec pravico zahtevati vpogled v dokumentacijo, povezano z izvedbo javnega naročila. Poudaril je, da je predmetni postopek javnega naročila že pravnomočno zaključen, kar pomeni, da so skladno s četrtim odstavkom 35. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3)[1] javni že na podlagi izrecne zakonske določbe.

 

Organ je družbi Iskra d.d. in CAF Signalling S.L. pozval, da priglasita morebitno stransko udeležbo.

 

Družbi Iskra d.d. in CAF Signalling S.L. (v nadaljevanju: stranska udeleženca) sta stransko udeležbo priglasili po pooblaščeni odvetniški družbi z dopisom z dne 2. 7. 2019. Uvodoma sta se stranska udeleženca sklicevala na določbe prvega odstavka 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[2] in 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[3] ter določbe, na podlagi katerih se štejejo določeni podatki kot javni (tretji odstavek 2. člena ZPosS in tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). Nadalje sta navedla podatke, ki sta jih označila kot poslovno skrivnost s Sklepom o poslovni skrivnosti z dne 26. 7. 2018 (v nadaljevanju: Sklep) in Pravilnikom o varovanju poslovne skrivnosti (v nadaljevanju: Pravilnik), in ju tudi priložila. Poudarila sta, da je treba kot poslovno skrivnost obravnavati vse priloge ponudbene dokumentacije ter izjasnitve in korespondenco med stranskima udeležencema in naročnikom. Stranska udeleženca sta namreč vso korespondenco z organom označila kot poslovno skrivnost in opremila z aktom o varovanju poslovne skrivnosti, saj tudi izjasnitve vsebujejo tehnološke opise in kalkulativne elemente, kot so strukturna cena, vrednost posamezne urne postavke ter druge ekonomsko tehnične opise in skrivnosti. V nadaljevanju sta se opredelila do posameznih podatkov, kot sledi.

Razkritje osebnih podatkov ključnega kadra, poslovnih partnerjev in referenčni potrdil

Osebni podatek je vsak podatek, ki ni anonimiziran tako, da posameznik ni ali ni več določljiv. Med osebne podatke spadajo ime, priimek in izobrazba vodje projekta izvajalca, odgovornega projektanta, odgovorne vodje posameznih del za gradbena dela, odgovornih vodij posameznih del za elektro dela (v nadaljevanju: ključni kadri) ter imena in drugi osebni podatki preostalih oseb, s katerimi sta stranska

udeleženca kot izbrana ponudnika izpolnjevala referenčne pogoje, pa tudi imena in osebni podatki oseb, ki so referenčna potrdila podpisale. Kot pravne podlage sta izpostavila tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, 8. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1)[4] ter tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. V zvezi s slednjo določbo sta navedla, da v konkretnem primeru ne gre za javne uslužbence ali funkcionarje, ki bi bili navedeni v okviru opravljanja delovnega razmerja ali javne dokumentacije, saj je celoten ključen kader zaposlen pri gospodarskih družbah, ki imajo naravo pravne osebe zasebnega prava. Podana pa tudi ni izjema porabe javnih sredstev, saj sredstva za izvedbo javnega naročanja pridobi gospodarska družba sama oziroma izbrani ponudnik. Nihče od ključnega kadra pa tudi ni pooblaščenec za zastopanje, katerega podatki so javni v skladu z določbami Zakona o sodnem registru[5]. Po njunem mnenju tudi ni podana izjema po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Upoštevajoč sodno prakso[6] razkritje osebnih podatkov ključnega kadra ne ogroža ključnih vrednost oziroma dobrin širše javnosti ter tako javni interes za razkritje osebnih podatkov ni podan. Poudarila sta, da zahtevanih podatkov ni dovoljeno posredovati tretjim osebam (vključno s konkurenčnimi ponudniki ali drugimi prosilci za dostop do teh informacij) na kakršenkoli način, niti ni dopusten vpogled, razen zaradi pregleda ponudbe s strani naročnika. Pri tem sta se ponovno sklicevala na Sklep in Pravilnik, Pravilnik o postopkih in ukrepih za varovanje osebnih podatkov z dne 1. 10. 2007 ter veljavno zakonodajo. Konkretno sta navedla, da določeni posamezniki ključnega kadra predstavljajo poslovne partnerje, prav tako bi razkritje podatkov na obrazcih »Podatki o kadrovski zmogljivosti«, ESPD obrazcih,… lahko predstavljalo morebitno izgubo ekonomske in konkurenčne prednosti na odprtem relevantnem trgu. Obstaja verjetna nevarnost, ki temelji na gotovosti, da bi konkurenčna podjetja posegla v poslovni odnos med stranskima udeležencema in ostalimi gospodarskimi subjekti, s katerimi sodelujeta kot partnerja ali podizvajalca ter tako onemogočila možnost konkuriranja na bodočih javnih naročilih. Stranska udeleženca sta namreč svojo tehnično in strokovno sposobnost dokazovala tudi s kadri drugih gospodarskih družb, ki sta jih priglasila v ponudbi kot partnerje ali kot podizvajalce. Glede na to, da so morali ponudniki v ponudbi ponuditi svojo tehnologijo oziroma svoje rešitve, ki predstavljajo »know how« ponudnika, so za izvajanje le-te ključni kadri, s katerimi nameravata izvesti predmetno javno naročilo. Njihovo razkritje bi lahko povzročilo, da bi bil kader pod pritiskom konkurenčnih podjetij, ki bi jih ta zaradi specifičnih znanj lahko poskusila prevzeti, s čimer bi stranski udeleženec utrpel škodo. Upoštevaje navedeno in glede na podatke v dokumentaciji, ki je bila priložena v postopku javnega naročila, bodo z razkritjem zahtevanih osebnih podatkov posamezniki ključnega kadra postali določljivi. Po njunem stališču gre tako za varovane osebne podatke, za katere niso podani razlogi za njihovo razkritje, zato je podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je bilo za dokazovanje tehnične in strokovne sposobnosti potrebno navesti kadre in njihove reference, je po njunem mnenju javnemu interesu zadoščeno, če se razkrijejo Potrdila o kadrovski zmogljivosti, na katerih se zakrijejo podatki o imenu in priimku oseb ključnega kadra ter drugi podatki, na podlagi katerih jih je mogoče identificirati. Razkrijejo se lahko dokazila o vpisu IZS, razen podatkov, na podlagi katerih je mogoče identificirati ključne kadre. Za javni interes je ključno dejstvo, ali je izbrani ponudnik oziroma v konkretnem primeru stranski udeleženec s prijavljenimi kadri izpolnil razpisne zahteve, ne pa tudi, kdo je ta ključni kader. Ob tem sta še opozorila, da posamezna dokazila obsegajo tudi osebne podatke oseb, s katerimi nista dokazovala svoje tehnične in strokovne usposobljenosti oziroma niso bili zahtevani z razpisno dokumentacijo. Enako velja tudi za reference priglašenega ključnega kadra. V zvezi z navedenim sta izpostavila odločitev IP št. 090-297/2015, iz katere izhaja, da zasebni subjekti kot referenčni naročniki niso zavezani k izvajanju postopkov po ZJN in tudi ne razpolagajo z javnimi sredstvi. Nadzor nad razpolaganjem s sredstvi zasebnega sektorja zato po stališču IP posledično ni podvrženo zahtevam po transparentnosti v obliki zagotavljanja javnosti podatkov. Ponudnika sta te podatke določila kot poslovno skrivnost.

Tehnološka oprema

Celotno slikovno gradivo o ponujenem predmetu javnega naročila, vključno z vsemi tabelami, skicami, grafi, slikami, diagrami in drugimi slikovnimi ponazoritvami, ki se nanašajo na ponujen predmet javnega naročila, tehnične opise, karakteristike in lastnosti ponujenega predmetnega javnega naročila ter celoten tehnični del ponudb, je prav tako označeno kot poslovna skrivnost. Organ kot naročnik je v razpisni dokumentaciji (upoštevaje določilo a) točke petega odstavka 68. člena ZJN-3) določil tehnične specifikacije na način, da je podal zahteve glede funkcionalnosti predmeta javnega naročanja. Povedano drugače, določil je cilje, ki naj jih ponujeni predmet javnega naročila izpolnjuje, ponudniki pa so bili tisti, ki so način izbrali oziroma so morali poiskati rešitev, kako izpolniti tehnične zahteve. Navedeno izhaja tudi iz dokumenta »Funkcionalne zahteve za signalnovarnostne naprave« razpisne dokumentacije. Naročnik torej ni v naprej določil tehnologije, ki jo je zasledoval z javnim naročilom, temveč je izbiro le-te prepustil ponudnikom pod pogojem, da ta izpolnjuje naročnikove končne oziroma ciljne tehnične zahteve. Tehnične oziroma tehnološke rešitve, ki so jih ponudniki ponudili, tako predstavljajo »know how« stranskih udeležencev, saj sta jih razvijala posebej za naročnika. Navedeni podatki so vsebovani v Mapi 2 in Mapi 3 ponudbene dokumentacije oziroma na straneh 248-831 ponudbe, kjer je predstavljena podrobna tehnična rešitev v skladu z zahtevami in specifikacijami naročnika z vsemi podrobnimi opisi opreme, podrobnimi predstavitvami komponent, materialov, tehnologij, protokolov, varnostnih skript, varnostnih poročil, varnostnih ključev, podrobnih opisov vgradnje naprav na posamezno železniško postajo, podrobnih opisov naprav, podrobnih načrtov, podrobnih opisov testiranja, detajlni terminski plan spuščanja v pogon, podrobni terminski plan vgradnje posamezne naprave od faze načrtovanja, projektiranja, izgradnje, zamenjave, spuščanja v pogon, faze testiranja in usposabljanja naročnika. Zraven so priložena CENELEC ISA varnostna poročila neodvisnih izvedencev, varnostne analize naprave, programska koda, aplikacije, programska orodja, povezovalne sheme, načrti, metodologija uporabljanja aplikacij. Vse navedeno predstavlja »know-how« stranskih udeležencev, njegovo razkritje pa bi povzročilo škodo, saj bi se razkrila njegova tehnološka prednost pred ostalimi konkurenčnimi podjetji oziroma ponudniki, pri tem pa bi stranska udeleženca utrpela tudi veliko finančno izgubo na drugih javnih (v okviru javnih naročil) in zasebnih projektih. Konkurenčna podjetja bi lahko uporabila njune rešitve, saj vsako podjetje oziroma ponudnik na omenjenem področju, kot je predmet javnega naročanja, uporablja drugačne oziroma svoje rešitve. Na podlagi navedenega stranska udeleženca navedenih podatkov ne dovoljujeta razkrivati.

Ponudbena cena

Stranska udeleženca sta kot poslovno skrivnost označila tudi strukturo ponujene cene in kalkulativne elemente, ki se nahajajo v ponudbenem predračunu in Vzdrževanje nadgradnje SV naprav Zidani Most- Šentilj (Tabela 1, Tabela 2, Tabela 3, Tabela 4, Tabela 5a in Tabela 5b), ki so podlaga za izračun ponudbene cene. Navedeni podatki ne morajo predstavljati podatkov, ki so po zakonu javni, saj so nezdružljivo povezani s ponujeno tehnologijo, ki jo je mogoče prek cen tudi identificirati, kar sta tudi podrobneje pojasnila. Določilo iz drugega odstavka 35. člena ZJN-3 namreč ne določa, da je lahko javen podatek strukturna cena. Strukturna cena vsebuje podatke, iz katerih je mogoče izluščiti uporabo tehnologije, ceno materiala, ceno delovne sile, ki predstavlja konkurenčno prednost posameznega ponudnika pred ostalimi ponudniki v postopku javnega naročanja in je lahko oblikovana tudi na način, da je specificirana po posameznih elementih, tako da na videz predstavlja ceno na enoto, čeprav po vsebini to ni. Glede konkretnega primera pa ja potrebno poudariti, da je bil predmet javnega naročanja elektronski signalnovarnostni sistem, pri čemer je vsak ponudnik ponudil svojo rešitev, kot že navedeno. Da v obravnavanem primeru podatki iz predračuna iz predhodno omenjenih tabel ne predstavljajo cene na enoto, izkazuje tudi merilo, saj kot merilo ni bila določena najnižja cena ponujene tehnologije, temveč ekonomsko najugodnejša ponudba, ki obsega tudi celotne stroške korektivnega in preventivnega vzdrževanja za obdobje 20 let ter stroške nadgradnje signalnovarnostnega sistema. Navedeno pomeni, da so stroški korektivnega in preventivnega vzdrževanja tekom uporabe nižji, če je ponujena tehnologija boljša oziroma učinkovitejša in se ne kvari. Ob tem je opozoril na višino nižje ponudbe glede na ponudbo neizbranega ponudnika, kar je posledica ponujene tehnologije. Glede na 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ menita, da sta lahko izvzeta iz oznake poslovne skrivnosti le obrazec ponudbe in rekapitulacija iz ponudbenega predračuna (A) NOTRANJE NAPRAVE, B) ZUNANJE NAPRAVE – kompleti, C) ZUNANJE NAPRAVE – komadi in D) OSTALI STROŠKI). Zgolj navedena dokumenta sta bila ključna za razvrstitev ponudbe na podlagi točke 3.3 Navodil za pripravo ponudbe določenega podmerila »a) Ponudbena cena iz ponudbenega predračuna za izvedbo z DDV, kot je razvidna iz obrazca ponudbe (maksimalno 75 točk). Že iz te dikcije izhaja, da se je naročnik zavedal, da se preostali podatki nanašajo na tehnologijo in da jih je potrebno zaščititi, temu pa pritrjuje tudi točka 4.1.5. Razkritje cen iz predračuna lahko tako razkrije metodologijo oblikovanja cene, ki je posledica ponujene ponudnikove tehnologije. Nasprotujeta tudi razkritju podatkov iz specifikacije vzdrževanja (priloge 1-6), ker gre za podatke, ki so neločljivo povezani s ponudbenim predračunom. Ne nasprotujeta pa razkritju tistega dela podatkov, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru merila, in zato ne predstavljajo poslovne skrivnosti. Gre za končni podatek iz Tabele 5a – Strošek korektivnega in preventivnega vzdrževanja, vključno s storitvami, za obdobje 20 let, ki so bili upoštevani pri ocenjevanju podmerila pod točko c) ter končni podatek »Skupni strošek po sklopih« in »Celotni skupni strošek za ocenjevanje« iz Tabele 4 – Predvideni stroški paketnih sprememb v okviru podmerila pod točko d). Preostali podatki v tabelah predstavljajo podrobne cene, iz katerih je mogoče razbrati ceno z urno postavko, časom trajanja posamezne aktivnosti, obsegom izvajanja aktivnosti v času vzdrževanja, podrobnim tehničnim opisom aktivnosti in nalog, detajlnim cenikom rezervnih delov in tudi natančnim popisom rezervnih delov, kataloškimi številkami, produktnimi številkami in tehnološkimi podatki kot so življenjska doba posamezne naprave, podroben opis vzdrževanja. Opisani podatki in cene skupaj s podatki in cenami iz predračuna predstavljajo strukturno ceno in kalkulativne elemente in bi z njihovim razkritjem (cen iz omenjenih Tabel in cen iz zgoraj navedenih zavihkov predračuna) uničilo tehnološko (»know - how«) ekonomsko prednost stranskih udeležencev pred konkurenco, saj bi se dalo iz omenjenih cen izluščiti, koliko časa izbrani ponudnik potrebuje za izvedbo posamezne operacije in storitve ter posledično bi znala izkušena konkurenčna podjetja (kot sta npr. neizbrana ponudnika) ugotoviti metode, materiale in postopke, katere stranski udeleženec kot izbrani ponudnik uporablja za doseganje svoje tehnološke prednosti. Poleg tabel je stranski udeleženec namreč še priložil podrobne tehnične opise, kako je potrebno posamezno komponento signalno varnostne naprave vzdrževati, njihove karakteristike in tudi podrobne postopke, kako se katera napravi vgradi, nastavi, parametrira ter servisira in vsi podatki skupaj s podatki iz zgoraj navedenih zavihkov predračuna tvorijo oziroma predstavljajo proizvajalčev »know - how«. Kot je bilo že navedeno, organ je določil funkcionalne tehnične zahteve, na podlagi katerih so bile ponujene tehnologije in organ je lahko v okviru preverjanja in pregledovanja ponudb preverjal le, ali tehnologija izpolnjuje funkcionalne zahteve. Od same tehnične rešitve pa je bilo odvisno oblikovanje cene in njeni stroški vzdrževanja. Ponujena dobava blaga in storitev stranskih udeležencev predstavlja visoko tehnološko kriptirane rešitve na področju signalno varnostnih naprav za vodenje in upravljanje železniškega prometa, kjer se po CENELEC predpisih zahteva najvišja stopnja varnosti in je razvojni cikel teh sistemov povezan z visokimi finančnimi vložki podjetja, zato bi razkritje teh tehnoloških rešitev, programske kode aplikacij, programskih orodij, tehničnih opisov, varnostnih certifikatov, CENELEC 5IL4 certifikatov, povezovalnih shem, načrtov, metodologij uporabljanja aplikacij, kriptirnih ključih za varnostne sheme Itd., ki jih izbrani ponudnik uporablja, predstavljajo razkritje tehnološke prednosti pred konkurenco, kakor tudi posledično finančni izpad na drugih projektih, saj bi s tem konkurenca prišla do »know – how-a« stranskih udeležencev. Vsak ponudnik namreč uporablja drugačne rešitve. Glede občutljivosti razkritja tovrstnih podatkov je že britanski pooblaščenec[7] poudaril, da ponudniki delujejo v visoko konkurenčnem okolju, kjer tekmujejo drug z drugim s ponujanjem podobnega blaga in storitev. Ponudnik se lahko od ostale konkurence loči le na podlagi uporabe drugačne metode oziroma v konkretnem primeru rešitve, zato je potrebno zaščiti ponudnikov poslovni interes. Pri tem je treba upoštevati še stopnjo podobnih storitev, ki se bodo izvedle ter da je vsebina in namen nerazkritja podatkov predvsem v zagotovitvi razlikovanja med cenovnimi modeli, ponudbenimi strategijami in organizacijskimi strukturami, na podlagi katerih je mogoče pridobiti konkurenčno prednost. V obravnavanem primeru bi se zmanjšala konkurenčna prednost stranskih udeležencev pred ostalimi ponudniki na prihodnjih razpisih. Ministrstvo za infrastrukturo je namreč objavilo že oziroma še bo več razpisov s podobno ali enako vsebino kot npr. Vzpostavitev daljinskega vodenja železniškega prometa na javni železniški infrastrukturi v Republiki Sloveniji, Izvedba centralnega nadzornega sistema SCADA,…, kje nameravata stranska udeleženca uporabiti isto tehnologijo in metodologijo oblikovanja cene. V javnem interesu je, da izvedbo javnega naročila pridobi ponudnik z naprednejšo tehnologijo, ki ima za posledico nižjo porabo javnih sredstev, in z razkritjem podatkov, iz katerih je mogoče posredno identificirati tehnologijo, ne bo poseženo zgolj v poslovni interes ponudnika, ampak bo imelo za posledico tudi višjo porabo sredstev, saj bodo metodologijo oblikovanja cene uporabili tudi preostali ponudniki, izhodišča ponudnikov glede oblikovanja cene pa bodo izenačena, kar pomeni, da ponudbene cene ne bodo bistveno odstopale oziroma bodo podobne. Na drugi strani pa izbrani ponudnik, ki ponudi naprednejšo tehnologijo, kar se odraža tudi pri oblikovanju cene, ne bi smel biti »kaznovan« z njenim razkritjem oziroma poseganjem v njegov poslovni interes zgolj zato, ker mu je bilo na enem izmed javnih razpisov dodeljeno javno naročilo. S tem bi bila namreč stranska udeleženca postavljena v inferiorni položaj, saj bi bila odkrita njegova konkurenčna prednost, med tem ko sam ne bi imel možnosti razpolagati s podatki o tehnologiji in metodologiji oblikovanja cene drugih konkurentov, ki želijo priti do podatkov izbranega ponudnika. Zahteva po razkritju porabe javnih sredstev, ki ga zasleduje načelo transparentnosti v okviru javnega naročanja, je razvidna že iz obrazcev ponudbe, rekapitulacije, iz podatka, ki se nanaša na celotne stroške korektivnega in preventivnega vzdrževanja, vključno s storitvami, za obdobje 20 let ter iz celotnih skupnih stroškov nadgradnje. V javnem interesu bi morala biti višina porabe javnih sredstev, ne pa razkritje tehnologije in poseganje v poslovni interes ponudnikov in njihov konkurenčni položaj na trgu.

Izdajatelj finančnega zavarovanja

Po mnenju stranskih udeležencev informacija o izdajatelju finančnega zavarovanja ne predstavlja podatka, ki je javen po zakonu, prav tako ne gre za podatek, ki bi se nanašal na kršitev zakona ali dobrih poslovnih običajev. Podatek tudi ni povezan s porabo javnih sredstev, zato je nesmiselno razkrivanje podatka, katera finančna institucija je stranskemu udeležencu izdala finančno zavarovanje za resnost ponudbe za konkretni pravni posel. Z vidika načela transparentnosti je lahko javen zgolj podatek, da je bila stranskemu udeležencu izdana bančna garancija v zahtevani višini. Podatek o izdajatelju namreč sodi v poslovno sfero stranskih udeležencev, ki je v poslovnem oziroma pogodbenem razmerju s finančno institucijo. Pri tem sta poudarila, da lahko izda finančno zavarovanje katerakoli finančna institucija in ni nujno, da gre za finančno institucijo, ki je razvidna iz podatkov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanj: AJPES), ter prav tako ne gre za podatek, ki bi bil opredeljen kot pogoj ali merilo.

Sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo iz naslova opravljanja dejavnosti

Sklenitev zavarovanja odgovornosti za škodo iz naslova opravljanja dejavnosti je bila zahtevana v okviru izvajanja pogodbe za »Nadgradnjo SV naprav na železniški progi št. 30 Zidani Most-Šentilj-d.m.«. Navedeni podatki niso bili opredeljeni ne kot pogoj in ne kot merilo, zato upoštevaje odločitev IP št. 090-204/2012/63 z dne 10. 10. 2014 ne gre za podatke, ki bi se nanašali na porabo javnih sredstev in bi bili kot taki pomembni za javnost. Razkritje teh podatkov bi za stranska udeleženca predstavljalo poseg v njune poslovne interese ter povzročilo škodo.

Dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih

Ne strinjata se z razkritjem podatkov, ki se nanašajo na dokazila o plačanih davkih in prispevkih ter se pri tem sklicujeta na določbe 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter 8. člena in prvega odstavka 15. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2)[8]. Gre za absolutno izjemo, ki ne zahteva izvedbe škodnega testa.

Potrdilo bank o solventnosti

Poslovno skrivnost razdelimo na poslovne in tovarniške, kjer prva zajema podatke o finančnem, tržnem in kadrovskem položaju podjetja. Z namenom ohranjanja konkurenčnih prednosti in preprečitve gospodarske škode, gospodarska družba ščiti določene podatke kot poslovno skrivnost. Informacije njenem poslovanju in nastopanju na trgu, predvsem tiste, ki se nanašajo na prihodnje delovanje, so zato zanimive za konkurente. Podjetje se na trgu sooča z nedostopnostjo določenih informacij, obenem pa mora ščititi lastne zaupne podatke. Konkurenčna prednost podjetja je osrednji dejavnik njegovega uspešnega poslovanja, rasti in razvoja. Gospodarska družba lahko ohrani svoj konkurenčni položaj, če so te informacije varovane kot poslovna skrivnost. Poseg v poslovno skrivnost lahko predstavlja dejanje nelojalne konkurence in hkrati pomeni kršitev osebne pravice pravne osebe. Glede dokazil o stanju na bančnem računu ter dokazila o solventnosti stranska udeleženca poudarjata, da so zadevni podatki zasebnopravne narave in tako predmet poslovne skrivnosti gospodarske družbe. Takšne informacije so pridobljene na podlagi poslovodnega računovodstva, in sicer so pripravljene za notranje uporabnike in so kot takšne varovane kot poslovna skrivnost. Na podlagi teh informacij se poslovodstvo odloči, ali bo sodelovalo v postopku javnega naročanja ali ne. Navedene informacije je stranski udeleženec poslal javnemu naročniku z namenom sklenitve pogodbe in ne razkritja teh informacij tretjim osebam. Poleg tega dokument vsebuje tudi informacije, ki niso javno dostopne in tako bi posredovanje teh dokumentov prosilcu oziroma konkurenčnemu podjetju povzročilo občutno škodo. Posredovanje teh dokumentov je predvsem problematično, ker se nanašajo na podatke podizvajalca, saj bi s pridobitvijo informacij, konkurenčna podjetja lahko škodovala poslovnemu odnosu med izbranim ponudnikom in njegovim podizvajalcem ter tako povzročila izbranemu ponudniku občutno škodo. T.i. škodni test je vsebovan v drugem odstavku 6. člena ZDUZ, in sicer se dostop do zahtevanih informacij dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Pri izvedbi škodnega testa ni brez pomena morebitno konkurenčno razmerje med prosilcem ter izbranim ponudnikom. Pri tem stranska udeleženca izpostavljata, da prosilcu ni potrebno utemeljevati pravnega interesa za vložitev zahteva za dostop do informacije, ki bi domnevno bile informacije javnega značaja, v postopku javnega naročanja. Javni interes gospodarske družbe je tako potrebno glede na te okoliščine izrazito bolj presojati, saj velikokrat lahko prevladuje nad javnim Interesom do razkritje teh informacij.

Poleg tega sta izpostavila, da ne gre za izjemo po 1. alineji tretjega odstavka 6 člena ZDIJZ, po kateri se  lahko dovoli dostop do zahtevanih informacij, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Stranska udeleženca sta mnenja, da so te informacije zasebne narave in se zgolj nanašajo na uspešnost poslovanja gospodarske družbe ter tako nimajo nikakršnega vpliva na porabo javnih sredstev. Tretji odstavek 6. člena ZDIJZ je institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. Da bi se dosegel namen, ki ga navedena določba zasleduje, tj. seznanitev javnosti o načinu razpolaganja s sredstvi, ki jih organ prejema za storitve, ki jih izvaja kot predmet javnega naročanja, je sklenjena pogodba med izbranim ponudnikom in naročnikom javno objavljena.

 

Organ je stranskima udeležencema s sklepom št. 090-38/2019/4 z dne 8. 7. 2019 priznal status stranskih udeležencev.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-38/2019-6 z dne 6. 8. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca ugodil oziroma delno ugodil, v delu zahteve pa dostop zavrnil. Organ je dostop do zahtevanih podatkov zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov (točka 2 izreka izpodbijane odločbe) in zaradi varstva poslovnih skrivnosti (točka 3 izreka izpodbijane odločbe). Za določene dokumente je organ ugotovil, da obsegajo podatke, ki štejejo kot osebni podatki v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, vendar jih je mogoče izločiti, zato je odločil o delnem dostopu po 7. členu ZDIJZ. Organ pa je presojal dokumente tudi z vidika izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem je upošteval določbe 39. člena ZGD-1 in drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Ker so vsi ponudniki dokumente vidno in nedvoumno označili kot poslovno skrivnost ter predložili pisne odredbe o varovanju poslovne skrivnosti, se organ ni nadalje spuščal v presojo objektivnega kriterija, torej v samo pomembnost tako označenih podatkov, niti v vprašanje, ali bi z razkritjem zahtevanih podatkov nastala občutna škoda. Preverjal pa je, ali zahtevane informacije vsebujejo podatke, ki so javni že na podlagi zakona in ki po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1 ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, kar velja v primeru subjektivnega in objektivnega kriterija. Ker so predmet zahteve podatki oziroma dokumenti, ki so bili pridobljeni v okviru postopka javnega naročanja po ZJN-3, je organ ugotavljal, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb ZJN-3. Upoštevaje navedeno določbo je organ prosilcu v delu zahteve ugodil (1. točka izreka izpodbijane odločbe), v delu zahteve delno ugodil (2. točka izreka izpodbijane odločbe,) v pretežnem delu pa zavrnil (3. točka izreka izpodbijane odločbe) zaradi varstva poslovne skrivnosti.

 

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 29. 8. 2019, in sicer zoper točko 3 izreka izpodbijane odločbe. Med drugim je navedel, da je eno osnovnih razlagalnih pravil, da je treba izjeme razlagati zelo restriktivno[9], kar pomeni, da bi tudi prvostopenjski organ moral zahtevi, ki se nesporno nanaša na informacijo javnega značaja, ugoditi v celoti. Le izjemoma bi lahko zavrnil dostop do posameznega dokumenta, kar pa bi moral tudi konkretno utemeljiti pri vsakem posameznem dokumentu. Prvostopenjski organ pa je ubral ravno obraten pristop, kot ga predpisuje ZDIJZ, in je zahtevo prosilca povsem pavšalno in nekonkretizirano zavrnil praktično v celoti. Organ se je namreč povsem splošno skliceval, da so zahtevani dokumenti poslovna skrivnost. Splošna, neselektivna in neobrazložena uporaba izjem zagotovo ni v skladu z zakonom, takšen nezakonit pristop organa pa ima za posledico, da je prosilcu neupravičeno zavrnil dostop do informacij, ki bi morale biti javno dostopne. Navedel je, da je informacije zahteval, da bi preveril obstoj nepravilnosti in napak pri izvedbi postopka javnega naročila, navsezadnje je možnost preverjanja delovanja državnih organov eden izmed osnovnih namenov ureditve dostopa do informacij javnega značaja. S svojo odločitvijo je organ namen prosilca, ki je tudi namen ureditve ZDIJZ, povsem onemogočil, zato je nujno, da njegovo postopanje in vsebinsko odločanje preuči pritožbeni organ. Prav tako iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj je organ glede predmetnih dokumentov ocenil, da ustrezajo kriterijem poslovne skrivnosti, ne glede na to pa je mnenja, da je organ neutemeljeno označil kot poslovno skrivnost informacije, ki so javne že na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 in drugega odstavka 35. člena ZJN-3. V zvezi s tem je navedel še, da se je organ skliceval na napačno oziroma neobstoječo pravno podlago, saj od 20. 4. 2019 velja ZPosS, ki omenjeno področje ureja samostojno in celovito ter je med drugim razveljavil tretji odstavek 39. člena ZGD-1. Povedano drugače, organ pri presoji poslovne skrivnosti ni uporabil pravilne pravne podlage. Po ZPosS se namreč za poslovno skrivnost ne morejo šteti informacije, ki so javne po zakonu, ne glede na subjektivno opredelitev. Upoštevati je treba, da so zahtevane informacije, ki jih je organ pridobil v postopku javnega naročila. Iz tega razloga bi jih moral organ presojati po ZJN-3, vendar takšna presoja iz izpodbijane odločbe ne izhaja, saj organ pravila ZJN-3 citira le na splošno, brez pojasnila ali in kako jih je apliciral. Temeljna načela ZJN-3 zagotavljajo javnost javnih naročil in nadzor nad pravilnostjo dela javnega sektorja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Pritožbeni organ tudi poudarja v svojih odločbah, da morajo biti postopki javnih naročil transparentni, s tem pa je povezana tudi zakonodajalčeva zahteva po javnosti podatkov, ki jih organi ustvarijo ali pridobijo v postopkih javnih naročil. Ponudniki in naročniki se morajo torej že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati polnega varstva poslovne skrivnosti v dokumentih, ki so bili pridobljeni oziroma so nastali na podlagi postopka javnega naročila. ZJN-3 zaradi načela transparentnosti v drugem odstavku 35. člena izrecno določa javnost nekaterih podatkov, za katere izjema poslovne skrivnosti ne velja. Skladno z navedeno določbo bi torej organ prosilcu moral dovoliti (vsaj) dostop do vseh podatkov, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru meril, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije. Gre za široko zastavljeno določbo, ki pa jo je organ očitno povsem ignoriral, saj je prosilcu zavrnil dostop do praktično vseh dokumentov, iz katerih bi bilo razvidno, ali je izbrani ponudnik izpolnjeval pogoje, predpisane z razpisno dokumentacije ter do dokumentov s podatki, na podlagi katerih bi ponudbe morale biti razvrščene. Podatki o izpolnjevanju tehničnih in kadrovskih pogojev, preteklih referencah, o pridobitvi ustreznih potrdil, dovoljenj, certifikatov. Povsem enako velja tudi za vso komunikacijo, ki je med postopkom javnih naročil potekala med organom in izbranima ponudnikoma. Omenjena komunikacija predstavlja delo organa in se nanaša le na konkretna navodila, povezana z vsebino razpisne dokumentacije in samim postopkom. Kolikor je organ tekom postopka deloval v skladu z zakonom in svojimi pooblastili, torej tovrstna komunikacija po sami logiki stvari ne more vsebovati poslovnih skrivnosti. V primeru, da bi obveljala odločitev organa o zavrnitvi zahteve prosilca, bi to pomenilo, da je deklarirana javnost in transparentnost postopkov javnega naročanja zgolj črka na papirju, saj bi lahko vsak naročnik neizbranim ponudnikom in celotni javnosti povsem onemogočil dostop do vseh relevantnih informacij zgolj s splošnim sklicevanjem na poslovno skrivnost. Po njegovem mnenju bi mu moral organ dovoliti vpogled:

- v podpisano vzdrževalno pogodbo s pripadajočimi prilogami,

- dopis in dokumentacijo, s katero je organ zagovarjal svojo odločitev pri Državni revizijski komisiji,

- dopise/pojasnila izbranih kandidatov s prilogami, ki so bili odgovori na dopis organa, v katerem je slednji med drugim pozival izbrana ponudnika na popravek ponudbe v elektronski obliki,

- Excel obliko ponudbe (prvotna in popravljena verzija),

- celotno popravljeno ponudbo (ponudbeni predračun) za osnovno pogodbo,

- celotni ponudbeni predračun za podporo vzdrževanju,

- terminski plan ponudnika za izvedbo projekta,

- interne zapisnike,

- poročila komisije za oceno ponudb,

- številna predložena uradna dovoljenja, soglasja, reference in potrdila.

Navedel je tudi, da si ne more predstavljati, kako bi lahko bili obe verziji ponudbenega predračuna v obliki Excel tabel (po njegovem prepričanju je prišlo do nedovoljenih posegov v tabele, ki niso samo popravek računske operacije) poslovna skrivnost in javno nedostopen podatek. Gre namreč za podatke, ki ne morejo biti poslovna skrivnost po drugem odstavku 35. člena ZJN-3. Omenjena dokumentacija se namreč neposredno nanaša na ceno ponudbe in vrednosti posameznih postavk, zato bi moral biti vsakršen dvom javnosti takšnih informacij odveč. Tudi če bi pritožbeni organ ocenil, da je del komunikacije med organom in izbranima ponudnikoma poslovna skrivnost, ne more biti dvoma, da morajo biti javno dostopna pojasnila v zvezi s spreminjanjem Excel tabel v ponudbenem predračunu. Organ tako pri odločanju ni upošteval tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Celoten postopek javnega naročanja namreč pomeni porabo javnih sredstev, vse pogodbe in dogovori med naročnikom in izbranim ponudnikom pa porabo javnih sredstev regulirajo, kar pomeni, da tovrstni dokumenti ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Opozoril je še, da v popisu ponudbene dokumentacije ni opaziti dokumenta »simulacija velike postaje (Pragersko), ki je sicer zagotovo del ponudbene dokumentacije. Dejstvo, da je odločba ne omenja, pomeni, da o v tem delu zahteve prosilca sploh še ni bilo odločeno. Iz vsega navedenega izhaja, da je prvostopenjski organ zahtevo prosilca v večjem delu zavrnil povsem neutemeljeno, predvsem pa brez vsakršnih pojasnil. Izpodbijana odločba je torej neobrazložena, razlogi za zavrnitev dostopa do posameznih informacij pa prosilcu tako sploh ne morejo biti znani. Obrazložitev odločbe nikakor ni sama sebi namen, ampak je ključna zaradi zagotovitve pravice strank postopka do pravnega sredstva in pravice do enakega varstva pravic. Obrazložena odločba je bistveni del poštenega postopka. Z njo je pristojni organ dolžan na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejel svojo odločitev. Stranke postopka imajo pravico odločitve državnih organov preizkusiti in v primeru, da menijo, da odločitev ni pravilna, takšno odločitev izpodbijati s pravnim sredstvom. To pravico pa stranke lahko izvršujejo le v primeru, če je iz odločbe mogoče razbrati, na podlagi katerih dejstev je pristojni organ sprejel svojo odločitev. Le tako je namreč mogoče napravi preizkus, ali je odločitev pravilna ali ne. V konkretnem primeru izpodbijana odločba ne vsebuje pojasnil, zakaj dostop do posameznih dokumentov prosilcu ni dovoljen, odločba torej ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih in se je ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev upravnega postopka. Še pomembneje je, da je zavrnitev zahteve prosilca za dostop do javnih informacij v tako velikem obsegu zagotovo neutemeljena in v nasprotju z določbami ZDIJZ. Očitno je, da se organ ni trudil iskati ravnovesja med interesi javnosti in transparentnostjo ter interesi ponudnika po ohranitvi poslovnih skrivnosti, ampak je prosilcu zavrnil dostop praktično do celotne ponudbene dokumentacije, s čimer je prekršil izrecno določbo drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Prosilec je prepričan, da bo pritožbeni organ ob pregledu zahtevane dokumentacije in upoštevanju relevantnih zakonskih določb ugotovil, da je organ neutemeljeno zavrnil dostop do informacij javnega značaja.

 

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-38/2019-8 z dne 9. 9. 2019, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil spis zadeve št. 090-38/2019 in dokumente predmetnega javnega naročila

 

IP je z dopisom št. 090-206/2019/2 z dne 23. 9. 2019 s pritožbo prosilca seznanil stranska udeleženca in ju pozval k morebitni priglasitvi stranske udeležbe. Stranska udeleženca sta kot soponudnika pri predmetnem javnem naročilu priglasila stransko udeležbo po pooblaščeni odvetniški družbi, z dopisom z dne 1. 10. 2019. Po njunem mnenju je pritožba prosilca neutemeljena v celoti, v njej očitane kršitve organa pa niso podane, zato sta predlagala IP, da pritožbo prosilca zavrne kot neutemeljeno. Stranska udeleženca sta se tudi konkretneje opredelila glede dostopa do zahtevanih podatkov, kot to izhaja že iz njunega dopisa z dne 2. 7. 2019, povzetega predhodno, zato njunih navedb IP v izogib ponavljanju na tem mestu ne navaja ponovno.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

  1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP uvodoma ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v 3. točki izreka, s katero je organ zavrnil dostop do posameznih dokumentov, ki so tako predmet presoje IP:

Mapa 1/4

  • Sklep o določitvi dela ponudbene dokumentacije za poslovno skrivnost z dne 26. 7. 2018;
  • Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti z dne 23. 3. 2015;
  • Skupna ponudba Iskra, d.d., in CAF Signalling S.L. 10-SV-023/2018 in Dodatek k ponudbi;
  • Izpolnjeni ESPD obrazci za družbe Iskra, d.d., CAF Signalling S.L., GM PROJEKT, d.o.o., Železničko projektno društvo d.d., SUING d.o.o., PAP INFORMATIKA INŽENIRING, d.o.o., in GINEX INTERNATIONAL d.o.o.;
  • Zahteva GM Projekt d.o.o. za neposredno plačilo;
  • Zahteva SUING d.o.o. za neposredno plačilo;
  • Zahteva GINEX INTERNATIONAL d.o.o. za neposredno plačilo;
  • Zahteva Željezničko projektno društvo d.d. za neposredno plačilo;
  • Pooblastila družb CAF Signalling S.L., SUING d.o.o. in Željezničko projektno društvo d.d. za vročanje v Republiki Sloveniji (za ponudnike, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji);
  • Tehnična in strokovna usposobljenost;
  • Referenca 1 (točka 3.2.3.3);
  • Podatki o projektu z ref. številko 1;
  • Podatki o referenčnem delu za Željezničko projektno društvo;
  • Podatki o referenčnem delu 1 za družbo Iskra, d.d.;
  • Podatki o referenčnem delu 1 za družbo CAF Sigmalling S.L.;
  • Potrdilo za družbo Eliop Seinalia, S.L. o namestitvi signalizacijskega povezovanja z dne 29. 3. 2018;
  • Pogodba št. 1028 z dne 14. 11. 2012;
  • Podatki o referenčnem delu 1 za družbo PAP INFORMATIKA INŽENIRING, d.o.o.;
  • Referenca 2 za CAF Signalling S.L.;
  • Podatki o referenčnem projektu 2 za CAF Signalling S.L.;
  • Podatki o referenčnem delu 1 za družbo CAF Sigmalling S.L;
  • Podatki o referenčnem projektu 2 za CAF Signalling S.L.;
  • Potrdilo za družbo Eliop Seinalia, S.L. o namestitvi signalizacijskega povezovanja z dne 29. 3. 2018;
  • Pogodba št. 1028 z dne 14. 11. 2012;
  • Podatki o kadrovskih zmogljivostih kot seznam ključnih kadrov;
  • Podatki o kadrovskih zmogljivostih za vodjo projekta izvajalca;
  • Podatki o referenčnem delu 2 (osebna referenca vodje projekta);
  • Potrdilo Inženirske zbornice Slovenije (za vodjo projekta);
  • Dokument družbe Iskra, d.d., o imenovanju vodje projekta, z dne 1. 7. 2008;
  • Podatki o kadrovskih zmogljivostih za odgovornega projektanta;
  • Potrdilo Inženirske zbornice Slovenije (za odgovornega projektanta);
  • Podatki o referenčnem delu 2 (osebna referenca odgovornega projektanta);
  • Polica družbe Iskra, d.d. – zavarovanje;
  • Podatki o kadrovski zmogljivosti odgovornega vodje posameznih del za gradbena dela;
  • EU potrdilo za odgovorno vodjo posameznih del za gradbena dela, št. 400-00/16-01/25 z dne 12. 12. 2016;
  • Podatki o kadrovski zmogljivosti odgovornega vodje del;
  • Potrdilo Inženirske zbornice Slovenije (za odgovornega vodje posameznih del);
  • Podatki o kadrovski zmogljivosti odgovornega vodje del;
  • Potrdilo Inženirske zbornice Slovenije (za odgovornega vodje posameznih del);
  • Podatki o kadrovski zmogljivosti odgovornega vodje del za elektro dela;
  • Sklep o imenovanju odgovornega vodje posameznih del št. S-AZP 20/07 z dne 10. 12. 2007;
  • Mnenje v zvezi z verifikacijo železniških podsistemov in delov podsistemov po nacionalnih predpisih, št. 007-401/2015/3-00611140 z dne 16. 11. 2015;
  • Reference osebja z dne 20. 7. 2018;
  • Akreditacija ECA 1/EI530 in Tehnična priloga k akreditaciji št. 1/EI530;
  • Življenjepis.

 

Mapa 2/4

  • Tehnična dokumentacija, 1. Poročilo, CAF Signalling, 2016 (označena stran z zaporedno št. 2 od 00249 do 000322) s prilogo 1: Zdravstvena in varnostna politika pri delu, prilogo 2: Certifikat sistema upravljanja za varnost in zdravje, priloga 3: Certifikat sistema okoljskega upravljanja,
  • Navodila za uporabo programa Diagnostika XP, Verzija 1.0.0.,
  • Tehnološki opis predvidene faze del postavitve novih SV naprav na odseku proge Zidani most-Šentilj, Ljubljana 4. 6. 2018,
  • Skica časovnica z dne 30. 7. 2018,
  • Potrdilo, da je podjetje CAF Signalling opravilo izvedbo namestitve avtomatskega bloka in daljinskega krmiljenja odseka San Sebastian – Irun, 6. 7. 2016 (2x),
  • Izjava o skladnosti S3e z dne 4. 10. 2014,
  • Neodvisna ocena varnostnega spričevala Ref. SA/ISA-S3E-CAF/REPT/003,
  • Tehnična dokumentacija 1. RAM,
  • Poročilo o Neodvisni oceni varnosti »Izvedba signalizacijskih in telekomunikacijskih sistemov na progovnem odseku Kosekoy – Pamukova, 5. 6. 2017 (2 x),
  • Varnostna analiza, izdaja: 5.0.

 

Mapa 3/4

  • Odločitev upravljavca o vgradnji proizvoda v železniško omrežje glavnih in regionalnih prog, št. 30203-7/2015-55 z dne 20. 10. 2017,
  • Priporočilno pismo SŽDC, Cheb-st, Hranice – Schirnding, CZ,
  • Izjava ES o skladnosti z dne 11. 12. 2012,
  • Izjava ES o skladnosti z dne 2. 2. 2014,
  • Zaključek ocenjevalcev glede skladnosti s SIL4 FAdC R2 z dne 13. 3. 2015,
  • ES-certifikat o ISV, certifikat o pregledu projektiranja z dne 7. 12. 2016,
  • ES-certifikat o ISV, certifikat o pregledu projektiranja z dne 17. 3. 2017,
  • D21014-1 Stopnje odpovedi (napak) ter tveganja (RAMS) Napredni števec Frauscher FAdC R2 nanašajoč se na MIL-HDBK-217F,
  • Sklep ocenjevalca v zvezi s skladnostjo s SIL4 Programska oprema plošče COM-AdC101 GS02 in njena integracija v sistem štetja osi FAdC R2,
  • Zaključek ocenjevalcev glede skladnosti s SIL4 FAdC R2 z dne 13. 3. 2015,
  • Dovoljenje za vgradnjo v proge št. 2611-16/2004/23-0006755 z dne 30. 3. 2015,
  • Odločba o dovoljenju za obratovanje naprave za avtomatsko zavarovanje cestnega prehoda v nivoju BUES 2000, proizvajalca SCHEID – BACHMAN na slovenskih železnicah, št. 268-36/00ZP18 z dne 20. 6. 2001,
  • Obratovalno dovoljenje št. 37560-87/2008 ZP 17 – 03305 z dne 17. 1. 2011,
  • Obratovalno dovoljenje št. 37560-86/2008 ZP 26-03305 z dne 9. 11. 2011,
  • Tabela Indoor/Outdoor Equipement,
  • EU – izjava o skladnosti z dne 2. 9. 2015,
  • Potrdilo glede tehnike železniških prehodov z dne 14. 3. 2012,
  • EG – izjava o skladnosti z dne 9. 9. 2015,
  • EU – izjava o skladnosti z dne 2. 9. 2015,
  • Presoje varnostnih primerov in izjav o skladnosti za železniške nadzorne in upravljalske sisteme z dne 6. 2. 2001,
  • Neodvisno poročilo o oceni varnosti z dne 18. 5. 2015,
  • Certifikat skladnosti CZ IK – 07/2015 z dne 16. 3. 2015,
  • Odločitev upravljavca o vgradnji proizvodov v železniško progo, št. 2.2-2355/11 z dne 7. 7. 2011,
  • Tirna analiza PM 500, Analiza zanesljivosti, z dne 30. 7. 2015,
  • Tirna analiza PM 1020, Analiza zanesljivosti, z dne 30. 7. 2015,
  • Seznam elementov, naprav in sistemov s področja SV naprav, za katere se šteje, da imajo pridobljeno dovoljenje za vgradnjo v železniško infrastrukturo, št. 1/2-331/07 z dne 28. 2. 2007,
  • Izjava Holdinga Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2.3-433/05 z dne 10. 3. 2005,
  • Elektronski sporočili z dne 9. 10. 2017, Predmet: AW:L700H MTBF,
  • Potrdilo o skladnosti št. ITCF-CCP-15-010,
  • Potrdilo o skladnosti št. ITCF-CCP-16-004,
  • Potrdilo o skladnosti št. ITCF-CCP-028-15, s prilogo št. 1 in 2,
  • Poročilo o preskusu št. R-EM-014-1214-08EA,
  • Tehnični list, Svetlobni vir z diodami, ki oddajajo svetlobo (LED),
  • Tehnični list, Svetlobni vir z diodami, ki oddajajo svetlobo (LED) za mejne tirne in premikalne sisteme,
  • ECM LED Enote za signale, uporabljene na romunski železnici (CFR) z dne 24. 5. 2018,
  • ECM LED signali, uporabljeni na hrvaških železnicah (HŽ) z dne 3. 4. 2017,
  • Izračun zanesljivosti,
  • Lista ustreznosti z dne 3. 6. 2018.

 

Mapa 4/4

  • Priloge pogodbe izvajanju podpore vzdrževanju, v skladu z zahtevo iz točke 4.1.4. navodil (Tabele 1-4 ter 5a in 5b):

∙ Tabela 1 – Paketi sprememb – mala postaja,

∙ Tabela 2 – Paketi sprememb – velika postaja,

∙ Tabela 3 – Cenik opreme in dodatnih in rezervnih delov,

∙ Tabela 4 – Predvideni stroški paketnih sprememb,

. Tabela 5a - Stroški storitev korektivnega in preventivnega vzdrževanja v življenjski dobi,

∙ Tabela 5b – Stroški storitev korektivnega in preventivnega vzdrževanja v življenjski dobi;

  • Sledljivost opreme, opisane v Tabeli 3;
  • Priloga 7 – Opis obsega potrebnih del za posamezne pakete sprememb podanih v tabeli 4 in izjavo;
  • Simulacija postaje Laško – tabela,
  • Priloga 8 – opis vzdrževanja in potrebne opreme za vzdrževanje,
  • Načrt vzdrževanja, različica:1, Projekt: IOP0117 Zidani most – Šentilj;
  • dokument Delovni postopki, različica:1, Projekt: IOP0117 Zidani most – Šentilj;
  • dokument Doslednost vzdrževanja: IOP0117 Zidani most – Šentilj;
  • dokument Načrt usposabljanja, različica: 0.1, Projekt: IOP0117 Zidani most – Šentilj;
  • dokument Organizacija vzdrževanja, različica: 1, Projekt: IOP0117 Zidani most – Šentilj;
  • dokument Življenjski cikel, različica: 1, Projekt: IOP0117 Zidani most – Šentilj;
  • Tabela – osnovna oprema BUES 2000, z dne 25. 5. 2018;
  • Tabela 5a – Strošek korektivnega in preventivnega vzdrževanja v življenjski dobi – oprema in rezervni deli;
  • dokument Galaxy 5500, Schneider Elektric;
  • Ponudbeni predračun;
  • Zavarovanje za resnost ponudbe, z dne 24. 7. 2018;
  • Vzorec pogodbe;
  • Obvestilo o naročilu, št. JN00241272018-801;
  • Izpolnjeni ESPD obrazec za družbo Q TECHNA, d.o.o.;
  • Zahteva družbe Q TECHNA, d.o.o. z dne 26. 7. 2018 za neposredno plačilo in pooblastilo direktorja družbe Q TECHNA, d.o.o., z dne 20. 7. 2018;
  • Izpolnjeni ESPD obrazec za družbo ECA, ENTIDAD COLABORADORA DE LA, Španija.

 

Mapa 1/2 (izjasnitve stranskih udeležencev)

  • Dodatna pojasnila in dokazila, št. 43001-67/2018/32 z dne 16. 11. 2018;
  • Ponudbeni predračun (rekapitulacija);
  • Pooblastila soponudnikov za pridobitev podatkov iz kazenske evidence za pravne osebe;
  • Pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenske evidence za fizične osebe;
  • Potrdila Ministrstva za pravosodje Kraljevine Španije za družbo CAF Signalling S.L., z dne 8. 11. 2018;
  • Potrdila Ministrstva za pravosodje Kraljevine Španije za zastopnike družbe CAF Signalling S.L.;
  • Potrdila Davčne uprave, Posebni urad Baskije;
  • Potrdila o poravnanih obveznostih iz področja socialne varnosti za CAF Signalling S.L. z dne 2. 7. 2018, 1. 8. 2018 in 3. 9. 2018;
  • Potrdilo glede davčnih obveznosti – sklepanje pogodbe z javnimi upravami, z dne 3. 7. 2018 in 8. 8. 2018;
  • Izjave generalnega direktorja in pooblaščenega zastopnika družbe CAF Signalling S.L.;
  • Potrdilo uradne osebe Poslovnega registra Pokrajine Gipuzkoa za družbo CAF Signalling S.L.;
  • Potrdilo o registrirani dejavnosti družbe CAF Signalling S.L.;
  • Potrdilo banke za družbo CAF Signalling S.L., z dne 31. 8. 2018;
  • Potrdila iz kazenske evidence za družbo SUING d.o.o., z dne 6. 11. 2018;
  • Potrdilo iz kazenske evidence za zastopnika družbe SUING d.o.o., z dne 6. 11. 2018;
  • Potrdilo o plačanih obveznostih za družbo SUING d.o.o., z dne 31. 7. 2018;
  • Izjavo v zvezi s plačili za delo z dne 12. 11. 2018;
  • Potrdilo za družbo SUING d.o.o. z dne 15. 11. 2018;
  • Potrdilo Sodnega registra za družbo SUING d.o.o., z dne 8. 11. 2018;
  • Izpisek iz Sodnega registra za družbo SUING d.o.o., z dne 31. 7. 2018;
  • Potrdilo banke o solventnosti družbe SUING d.o.o., z dne na dan 4. 11. 2018;
  • Potrdilo o nekaznovanosti za družbo Željezničko projektno društvo d.d., z dne 31. 10. 2018;
  • Potrdila iz evidence o prekrških in kazenske evidence za zastopnike družbe Željezničko projektno društvo d.d., z dne 31. 10. 2018;
  • Potrdilo Ministrstva za finance Republike Hrvaške, Davčne uprave, Območnega urada Zagreb, Izpostave center, z dne 31. 7. 2018, za Željezničko Projektno društvo d.d.;
  • Izjavo direktorja za Željezničko Projektno društvo d.d., z dne 7. 11. 2018;
  • Potrdilo Ministrstva za pravosodje Republike Hrvaške, Uprave za kazensko pravo, Oddelka za kazenske evidence, št. 1. R2-470/2018 z dne 7. 11. 2018, za Željezničko Projektno društvo d.d.;
  • Potrdilo Gospodarskega sodišča Republike Hrvaške, št. R3-17403/18 z dne 5. 11. 2018, za Željezničko Projektno društvo d.d.;
  • Izpis iz sodnega registra Gospodarskega sodišča v Zagrebu, z dne 5. 11. 2018;
  • Potrdilo o solventnosti za Željezničko Projektno društvo d.d., z dne 22. 8. 2018;
  • Potrdilo o poslovanju družbe Željezničko projektno društvo d.d., z dne 31. 10. 2018;
  • Podatki o kadrovskih zmogljivostih odgovornega vodja del (2x); 
  • Pregledni plan dionice Drivenik – Škrljevo;
  • Projekt »KOMANDNI STOL ŠKRLJEVO«;
  • Sklep o pripojitvi družbe z dne 25. 4. 2018;
  • Podatke o projektu z ref. številko 1 za družbo CAF Signalling S.L.;
  • Referenco Generalnega direktorata za turške državne železnice, Oddelka za infrastrukturo, z dne 14. 4. 2014;
  • Podatke o projektu z ref. št. 1;
  • Soglasje HŽ Infrastruktura d.o.o., Zagreb, z dne 18. 1. 2013;
  • Obratovalno dovoljenje Javne agencije za železniški promet Republike Slovenije, št. 37560-16/2007 ZP 33-01007 z dne 10. 11. 2014;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1559/2008 – FK z dne 13. 8. 2008;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-160/2009 – FK z dne 21. 1. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1685/2009 – FK z dne 28. 10. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1684/2009 – FK z dne 28. 20. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1683/2009 – FK z dne 28. 10. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1554/2009 – FK z dne 8. 10. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-3608/2010 – FK z dne 10. 6. 2010;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1690/2009 – FK z dne 28. 10. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2.-3607/2010 – FK z dne 10. 6. 2010;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-414/2009 – FK z dne 4. 3. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1146/2009 – FK z dne 21. 7. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.4.-2859/2009 – FK z dne 21. 12. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1558/2009 – FK z dne 8. 10. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1691/2009 – FK z dne 26. 10. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-1591/2010 – FK z dne 10. 3. 2010;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-2285/2010 – FK z dne 9. 4. 2010;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1552/2009 – FK z dne 8. 10. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1147/2009 – FK z dne 21. 7. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1555/2009 – FK z dne 8. 10. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1692/2009 – FK z dne 28. 10. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.4.-2860/2009 – FK z dne 21. 12. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-6721/2010 – FK z dne 18. 11. 2010;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-936/2009 – FK 1.4.-1755 z dne 1. 6. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1556/2009 – FK z dne 8. 10. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1553/2009 – FK z dne 8. 10. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.4.-2675/2009 – FK z dne 16. 11. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.4.-1557/2009 – FK z dne 8. 10. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.4.-2823/2009 – FK z dne 14. 12. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.4.-2676/2009 – FK z dne 16. 11. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2.-4225/2010 – FK z dne 2. 7. 2010;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-46/2009 – FK z dne 9. 1. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-45/2009 – FK z dne 9. 1. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-3239/2010 – FK z dne 27. 5. 2010;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-4224/2010 – FK z dne 5. 7. 2010;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-359/2009 – FK z dne 25. 2. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1137/2009 – FK z dne 14. 7. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.4.-2653/2009 – FK z dne 12. 11. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.4.-2592/2009 – FK z dne 15. 10. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-2354/2010 – FK z dne 14. 4. 2010;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1456/2009 – FK z dne 16. 9. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1136/2009 – FK z dne 14. 7. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-1827/2010 – FK z dne 17. 3. 2010;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.4.-2594/2009 – FK z dne 15. 10. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.4.-2655/2009 – FK z dne 12. 11. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-360/2009 – FK z dne 25. 2. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-3669/2010 – FK z dne 16. 6. 2010;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-47/2009 – FK z dne 9. 1. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-48/2009 – FK z dne 9. 1. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-3240/2010 – FK z dne 27. 5. 2010;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-1826/2010 – FK z dne 17. 3. 2010;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-4294/2010 – FK z dne 19. 7. 2010;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-511/2010 – FK z dne 19. 1. 2010;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-512/2010 – FK z dne 19. 1. 2010;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-793/2009 – FK z dne 14. 5. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 1.-1481/2009 – FK z dne 21. 9. 2009;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-6722/2010 – FK z dne 18. 11. 2010;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-6413/2010 – FK z dne 2. 11. 2010;
  • Sklep družbe Slovenske železnice, d.o.o., št. 2.2-6412/2010 – FK z dne 2. 11. 2010;
  • Potrdilo za družbo Eliop Seinalia, S.L., z dne 29. 3. 2018;
  • Izjava o ustrezni dopolnitvi projektne dokumentacije, z dne 7. 6. 2013;
  • Izjava o ustrezni dopolnitvi projektne dokumentacije, z dne 10. 6. 2013;
  • Izjava o ustrezni dopolnitvi projektne dokumentacije, z dne 7. 6. 2013;
  • Izjava o ustrezni dopolnitvi projektne dokumentacije, z dne 17. 6. 2013;
  • Izjava o ustrezni dopolnitvi projektne dokumentacije, z dne 18. 6. 2013;
  • Izjava o ustrezni dopolnitvi projektne dokumentacije, z dne 18. 6. 2013;
  • Izjava o ustrezni dopolnitvi projektne dokumentacije, z dne 21. 6. 2013;
  • Izjava o ustrezni dopolnitvi projektne dokumentacije, z dne 26. 6. 2013;
  • Izjava o ustrezni dopolnitvi projektne dokumentacije, z dne 28. 6. 2013;
  • Izjava o ustrezni dopolnitvi projektne dokumentacije, z dne 4. 7. 2013;
  • Zapisnik o preverjanju opravljenih del, z dne 13. 12. 2013;
  • Zapisnik št. 2 predaje v vzdrževanje na podlagi sklenjene pogodbe;
  • Dopis Generalnega direktorata za turške državne železnice v zvezi s pričetkom 3. Faze projekta Kosekoy - Pamukova, z dne 22. 5. 2017;
  • Dopis Generalnega direktorata za turške državne železnice v zvezi s postopkom izvršitve projektov signaliziranja, z dne 12. 1. 2017;
  • Protokol o začetku obratovanja v kraju Kafr Ramada;
  • Protokol o začetku obratovanja dela bloka v Nawi in iz Nawe do Kafr Ramade;
  • Protokol o začetku obratovanja dela bloka v Tahanubu in iz Tahanuba do Nawe;
  • Protokol o začetku obratovanja dela bloka iz Qalyuba v Kafr Ramado;
  • Protokol o začetku obratovanja dela bloka v Shibin El Qanaterju in iz Shibin El Qanaterja v Tahanub;
  • Protokol o začetku obratovanja dela bloka iz Shibin El Qanaterja v Mashtool in iz Shibin El Qanaterja v Shoback;
  • Protokol o začetku obratovanja sistema CTC;
  • Potrdilo o skladnosti CZ IK-016/2018, z dne 19. 7. 2018, s prilogo.«.

 

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki. Organ jih je namreč IP tudi posredoval. Sporno v obravnavanem primeru pa je, ali so zgoraj navedeni dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja. Ker je organ zavrnil dostop do predmetnih dokumentov iz razloga varstva poslovne skrivnosti, se IP najprej opredeljuje do te izjeme.

 

  1. Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Kot že navedeno, je zavezanec dostop do zahtevanih podatkov zavrnil zaradi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zavezanec v skladu s to določbo zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[10] pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakon, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[11], ki je začel veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da se presoja IP nanaša na dokumente, ki so nastali pred uveljavitvijo ZPosS, je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe členov 39 in 40 ZGD-1, ki sta veljala pred uveljavitvijo ZPosS, in tako ni sledil pritožbeni navedbi prosilca, da bi moral organ upoštevati ZPosS.

 

Pojem poslovne skrivnosti in varstvo poslovne skrivnosti ureja ZGD-1, ki v določbah členov 39. in 40. razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom iz prvega odstavka prejšnjega člena, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost (prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1).

 

Izhajajoč iz določb 39. člena ZGD-1 je tako IP najprej presojal obstoj subjektivnega kriterija za določitev poslovne skrivnosti, na katerega se sklicuje organ. Poslovni subjekt je namreč tisti, ki ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje, zato ima tudi vedenje, koliko bi razkritje zahtevanega dokumenta vplivalo na njen konkurenčni položaj na trgu. Kot izhaja iz pravne teorije (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2002), se subjektivni kriterij poslovne skrivnosti odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Ob navedenih kriterijih je relevantno še, da odredba ne more veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ne spušča v vprašanje, kakšen pomen imajo

zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je prepuščena njemu samemu.

 

V zvezi s presojo subjektivnega kriterija je IP ugotovil, da je stranski udeleženec posredoval s ponudbo tudi Sklep družbe Iskra, d.d., o določitvi dela ponudbene dokumentacije za poslovno skrivnost z dne 22. 11. 2018 (v nadaljevanju: Sklep) in Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti družbe Iskra, d.d., z dne 23. 3. 2015 (v nadaljevanju: Pravilnik). Iz Sklepa izhaja, da se kot poslovna skrivnost družbe še posebej določajo deli ponudbe, ki se nanašajo na:

  • podatke, ki vsebujejo osebne podatke o prijavljenem kadru;
  • celotno slikovno gradivo o ponujenem predmetu javnega naročila (vključno s tabelami, skicami, grafi, diagrami in drugimi slikovnimi ponazoritvami, npr. terminski plan);
  • strukturo ponudbene cene in kalkulativne elemente;
  • tehnične opise, karakteristike in lastnosti ponujenega predmeta javnega naročila ter celoten tehnični opis in tehnične pogoje, ki so bili osnova za oceno ponudbe (npr. seznam ponudnikove opreme);
  • pogodbe o sodelovanju s podizvajalci ali partnerji;
  • referenčna potrdila o izvedenih projektih in kadrih ponudnika;
  • potrdila bank o solventnosti;
  • izdajatelju finančnega zavarovanja;
  • sklenjenih zavarovanjih za škodo iz naslova opravljanja dejavnosti.

Iz Pravilnika pa med drugim izhaja, da družba Iskra, d.d., šteje kot poslovno skrivnost tudi:

  • vse podatke o poslovnih partnerjih, cene, popuste, plačilne roke, račune, predračune, vse pogodbe, ki jih sklepa,…;
  • finančni položaj družbe in aktivnosti;
  • ponudbe za javne razpise, zlasti vsa dokumentacija družbe, vključno s tehničnimi rešitvami, oddana v okviru prijave na javni razpis, dokler ni javno objavljen izid takih postopkov;
  • osebni podatki, ki so zbrani v družbi in varovani kot osebni podatki skladno s Pravilnikom o postopkih in ukrepih za varovanje osebnih podatkov družbe Iskra Sistemi, Avtomatizacija procesov, d.d., z dne 1. 10. 2007, ter z veljavno zakonodajo.

Pravilnik določa kot poslovno skrivnost tudi tiste podatke, ki niso določeni za poslovno skrivnost s sklepom, če je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 2. člena). Iz 1. člena Pravilnika pa izhaja, da je namen tega pravilnika zaščita konkurenčne sposobnosti družbe in vseh odvisnih družb ter tudi varovanje zaupnih podatkov poslovnih partnerjev, s katerimi se seznanijo zaposleni družbe ter pogodbeni sodelavci pri sodelovanju s le-temi.

 

Iz navedenih aktov izhaja, da je stranski udeleženec pravočasno označil zahtevane podatke kot poslovno skrivnost s pisnim Sklepom in Pravilnikom. Povedano drugače, navedena akta predstavljata pisno odredbo o varovanju poslovne skrivnosti, kot jo za izpolnjevanje subjektivnega kriterija za določitev poslovne skrivnosti zahteva določba prvega 39. člena ZGD-1. Takšna določitev poslovne skrivnosti pomeni, da se v danem primeru ni mogoče spuščati v presojo o sami pomembnosti tako označenih podatkov, niti v vprašanje, ali bi z razkritjem zahtevanih podatkov nastala občutna škoda. To pomeni, da ni mogoče ugotavljati oziroma družbi ni treba dokazovati, da bi z razkritjem podatkov nastala natančno določena in obrazložena škoda v smislu konkurenčne prednosti. ZGD-1 je namreč v prvem odstavku 39. člena omogočil družbi, da ta sama, s svojim aktom in s svojo voljo, kot poslovno skrivnost označi katerekoli podatke in na takšen način poskrbi za njihovo varnost. Ob tem IP še navaja, da so predmetni dokumenti vidno označeni kot »poslovna skrivnost«. Ne glede na to pa IP na tem mestu poudarja, da določenih dokumentov ni štel za poslovno skrivnost stranskih udeležencev, in sicer dokumentov državnih organov in javne agencije (dovoljenja, mnenje,…) ter dokumentov javnega naročila kot sta vzorec pogodbe in razpisna dokumentacija predmetnega javnega naročila.

 

Ker je IP ugotovil, da je pri večini dokumentov izpolnjen subjektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti, IP ni bil dolžan presojati tudi obstoja objektivnega kriterija. Nadalje je IP presodil še, ali pridejo v poštev določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, v skladu s katerimi se ne morejo za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V zadnjem odstavku torej ZGD-1 napotuje na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki morajo biti javni. Določba tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 velja tako v primeru subjektivnega, kot objektivnega kriterija obstoja poslovne skrivnosti. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Ker v obravnavanem premeru prosilec zahteva dostop do dokumentov, ki so bili pridobljeni v okviru postopka javnega naročanja, ki je urejen v ZJN-3, je primarno treba ugotoviti, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb ZJN-3.

 

ZJN-3 ureja zaupnost v določbah člena 35. V skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 so vselej javni naslednji podatki: specifikacija ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Poleg tega IP poudarja, da gre v obravnavanem primeru za izbranega ponudnika, zato je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. IP ob tem poudarja, da je bilo v obravnavanem postopku javnega naročila temeljno merilo za izbor ponudnika cena, vendar pa se na najugodnejšo ceno ni mogoče opreti, če ponudnik ne izpolnjuje pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. Glede na to, da gre v obravnavanem primeru za dokumentacijo stranskih udeležencev kot izbranih soponudnikov, IP ugotavlja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila. IP dodaja, da je tudi Upravno sodišče[12] že večkrat potrdilo odločitev IP, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika, ki izkazujejo izpolnjevanje zahtevanih pogojev javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot to navaja tudi prosilec.

 

Iz odločitve organa[13] izhaja, da je organ pregledal tri ponudbe, ki jih je prejel, pri čemer je ugotovil, da: - ponudba ponudnika AŽD Praha s.r.o. ni izpolnjevala pogojev za sodelovanje ter ni ustrezala potrebam in zahtevam naročnika, določenih v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila;

- ponudba soponudnikov Siemens Mobility GmbH, Siemens Mobility d.o.o. in Ostria d.o.o. je presegala naročnikova zagotovljena sredstva;

- izbrana ponudba družb Iskra, d.d., in CAF Signalling S.L. pa je v celoti izpolnjevala vse zahteve in pogoje iz razpisne dokumentacije.

 

Ob dejstvih, da sta stranska udeleženca kot soponudnika s ponudbo na predmetnem javnem naročilu uspela, da je bilo merilo za izbiro najugodnejše ponudbe ekonomsko najugodnejša ponudba in da se je na najugodnejšo ceno mogoče opreti samo, če ponudnik izpolnjuje pogoje, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji, je IP ocenil, da za poslovno skrivnost ne morejo biti določeni dokumenti oziroma podatki, ki sta jih morala stranska udeleženca kot soponudnika priložiti ponudbi, da jima je naročnik priznal sposobnost ponudnika, oziroma podatki, na podlagi katerih je naročnik ugotavljal izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije. Navedeno velja za dokumente oziroma podatke, o katerih je IP odločil v točki 1 izreka te odločbe.

 

IP je pri presoji dokumentov upošteval Navodila organa za pripravo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila), ki opredeljujejo pogoje in merila za izbor ponudb pod točko 3, in drugo razpisno dokumentacijo. Glede na razpisno dokumentacijo tako IP v nadaljevanju izpostavlja bistvene »kriterije«, ki jih je upošteval pri svoji odločitvi, da mora organ mogočite prosilcu vpogled v dokumente:

  • Merilo za izbiro najugodnejše ponudbe je bila ekonomsko najugodnejša ponudba (točka 3.3. Navodil). V primeru enakega števila točk, bi bil ugodnejši ponudnik tisti, ki je ponudil nižjo ponudbeno ceno za izvedo del. V primeru, da bi bilo pri ponudnikih z enakim številom točk enako tudi število točk za ponudbeno ceno, bi o najugodnejši ponudbi odločil žreb. Kot že navedeno, javni del ponudbe predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo.
  • Podatke za ponudbo in dodatek k ponudbi sta stranska udeleženca kot soponudnika vpisala v obrazec, kot ga je pripravil organ kot naročnik. Tudi ponudbeni predračun (rekapitulacija) je bil določen s strani naročnika, kot to izhaja iz objavljene razpisne dokumentacije. Ponudnik je moral stroške konkretno oziroma podrobno razdelati po notranjih napravah, zunanjih napravah – kompleti, zunanjih napravah – komadi in na ostale stroške (projektiranje in ostala dokumentacija, certificiranje, testiranje in ostalo). Npr. iz Navodil (točka 4.1.5) med drugim izhaja, da predračun sestavljata rekapitulacija predračunske vrednosti za izvedbo nadgradnje in podrobna specifikacija te vrednosti, strukturirana po vrstah del, navedenih v specifikaciji naročila. Prav tako je bilo določeno, da mora ponudnik izpolniti s cenami vse pozicije, podane v ponudbenem predračunu.
  • V zvezi s tehničnimi opisi ponujene rešitve je mogoče ugotoviti, da je moral ponudnik za ponujeno rešitev priložiti opis ponujene rešitve z glavnimi značilnostmi sistema in naprav skladno z zahtevo iz točke 3.2.3.4. Navodil. Navodila izrecno določajo, kakšne tabele je bilo treba priložiti ponudbi, priložiti pa je bilo treba tudi opisa obsega potrebnih del za posamezne pakete sprememb v tabeli 4 Opis vzdrževanja in potrebne opreme za vzdrževanje (za SV sisteme in naprave, ki še nimajo dovoljenja za vgradnjo oziroma odločitve upravljavca o vgradnji), kot to izhaja iz spremnega dopisa k dokumentom v mapi 4/4. Nadalje je mogoče ugotoviti, da je tudi uvodoma mapi 2/4 (ki obsega med drugim tehnično dokumentacijo, neodvisno oceno varnostnega spričevala, poročilo o neodvisni oceni varnosti in varnostno analizo) navedeno »za dokazovanje izpolnjevanja tehničnih specifikacij v skladu z zahtevo iz točke 4.1.3. Navodil in izpolnjeno listo ustreznosti«. Iz Tehničnega poročila tudi izhaja, da je predmet dokumenta predstavitev tehnične rešitve, ki je potrebna za izvedbo del v zvezi s predmetnim javnim naročilom (prvi stavek). Prav tako tudi iz dokumenta »Tehnološki opis predvidene faze del postavitve novih SV naprav na odseku proge Zidani most – Šentilj«, z dne 4. 6. 2018, uvodoma izhaja, da gre za posredovanje tehnološkega opisa posamezne postavitve novih SV naprav na postajah v skladu z navodili razpisne dokumentacije. Povedano drugače, že iz navedb stranska udeležencev v razpisni dokumentaciji izrecno izhaja, da so podatki namenjeni za dokazovanje v predmetnem javnem naročilu.
  • Razlogi za izključitev so veljali za vsak gospodarski subjekt, ki je nastopal v ponudbi (ponudnik, partner, podizvajalec), razen razloga, ki se je nanašal na povprečni čisti letni prihodek pod točko 3.2.2.1. Poudariti pa je treba še, da so podizvajalci navedeni v sklenjeni in javno objavljeni pogodbi med naročnikom in stranskima udeležencema, s tem da ju pogodba zavezuje, da morata skleniti aneks k pogodbi za vse podizvajalce, ki jih izvajalec ni navedel v ponudbi, preden jih angažirata za določeno delo. V takem primeru morata naročniku posredovati predlog za vključitev podizvajalca v izvajanje del, v katerem morata navesti razlog, zaradi katerega je prišlo do potrebe po vključitvi podizvajalca v izvajanje del in ga vsebinsko utemeljiti in predlogu priložiti dokumente o izpolnjevanju pogojev iz določb razpisne dokumentacije, ter podatke in dokumente v skladu z veljavnim Zakonom o javnem naročanju. Predlogu mora biti predložena vsa dokumentacija, ki bo izkazovala izpolnjevanje navedenih pogojev.[14]
  • Stranska udeleženca sta morala za uporabo zmogljivosti drugih gospodarskih subjektov dokazati naročniku, da bosta imela na voljo potrebna sredstva (npr. predložiti zagotovila teh subjektov v ta namen), kot to izhaja iz točke 2.5.4 Navodil.
  • Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD) je predpisan z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/7 z dne 5. 1. 2016 o določitvi standardnega obrazca za enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila[15]. ESPD je lastna izjava, ki se uporablja kot predhodni dokaz, da gospodarski subjekt izpolnjuje zahtevane pogoje za sodelovanje, ki jih ureja 76. člen ZJN-3 in da zanj ne obstajajo razlogi za izključitev, ki jih ureja 75. člen ZJN-3. Te obrazce so morali predložiti tudi subjekti, na katere zmogljivosti sta se sklicevala stranska udeleženca.  
  • Ključni kadri so morali izpolnjevati določene pogoje oziroma izpolnjevati določene kadrovske zmogljivosti za kvalitetno izvedbo celotnega naročila (točka 3.2.3.2 Navodil), zato je IP odločil o delnem dostopu do podatkov teh oseb. Npr. vodja projekta izvajalca je moral imeti reference pri vodenju vsaj enega projekta s področja ureditve SV naprav v vrednosti vsaj 10 mio EUR z DDV, pri katerem je opravljal dela vodje projekta na strani izvajalca ali odgovornega vodje del, referenčni projekt pa je moral vsebovati zavarovanje vsaj ene postaje z vsaj 30 kretnicami, in to v zadnjih 10 letih pred objavo predmetnega javnega naročila. Kot izhaja iz Navodil, so bili v namen predložitve ponudbe priloženi pod točko 4 obrazci za podatke o kadrovskih zmogljivostih. IP se tako ne strinja z oceno stranskih udeležencev, da predstavljajo vsi podatki o ključnih kadrih varovane osebne podatke in poslovno skrivnost.
  • Upošteval je pogoje, ki jih je moral ponudnik ali podizvajalec izkazati v zvezi s projektno dokumentacijo PGD ali PZI ali IZN v zadnjih 10 (desetih) letih pred rokom za oddajo ponudb predmetnega javnega naročila, in izvedbo novogradnje ali nadgradnje ali zamenjavo notranjih in zunanjih elektronskih signalnovarnostnih naprav na javni železniški infrastrukturi (točka 3.2.3.3). Med relevantnimi kriteriji pa ni bilo določeno samo obdobje, na katerega se je moral nanašati projekt elektronskih signalnovarnostnih naprav, ampak tudi vrednost projekta, število kretnic,…
  • Priloge pogodbe izvajanju podpore vzdrževanju so bile predložene v skladu z zahtevo iz točke 4.1.4. Navodil, kar izhaja že iz spremnega dopisa k tem prilogam.
  • Priloge in dokazila za pravne in fizične osebe, ki sta jih stranska udeleženca posredovala naknadno na poziv organa kot naročnika, prav tako izkazujejo izpolnjevanje zahtevanih pogojev, kot npr. da gospodarski subjekt ali oseba, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta, ali ki ima pooblastilo za zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivih dejanj iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3.
  • Del ponudbene dokumentacije so bile tudi zahteve za naročnikovo neposredno plačilo terjatve do ponudnika in soglasje podizvajalca k neposrednemu plačilu (če podizvajalec zahteva naročnikovo neposredno plačilo), kot to izhaja iz opomnika za izdelavo ponudbe na koncu Navodil. Enako velja tudi za pooblastila za vročanje v Republiki Sloveniji (za ponudnike, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji).
  • Tehnična dokumentacija, 1. Poročilo se izrecno nanaša na predmet presojanega javnega naročila. Povedano drugače, gre za dokument, ki predstavlja tehnično rešitev, ki je potrebna za izvedbo del v zvezi s predmetom javnega naročila, kar izhaja tudi iz navedb stranskih udeležencev. Poročilo o Neodvisni oceni varnosti »Izvedba signalizacijskih in telekomunikacijskih sistemov na progovnem odseku Kosekoy – Pamukova, 5. 6. 2017, je poročilo o neodvisni oceni varnosti, ki jo je podal organ Assystem Iberia za projekt »Izvedba signalizacijskih in telekomunikacijskih sistemov« na določenem progovnem odseku, ki ga je razvila družba CAF Signalling S.L., torej družba, ki je izbrani soponudnik. Prav tako je mogoče že iz naslova projekta ugotoviti tudi, da se nanaša na področje predmetnega javnega naročila, katerega dokumenti so predmet zahteve prosilca, in sicer dobavo, namestitev in zagon signalizacijskega sistema med dvema železniškima postajama. Varnostna ocena se nanaša na ugotavljanje skladnosti projekta »Uvedba signalizacijskih in telekomunikacijskih sistemov na progovnem odseku Kosekoy – Pamukova« z vsemi varnostnimi pogoji skozi celotno življenjsko dobo, ki je potrebna za zagotovitev varne vožnje vlakov pod nadzorom sistema, ki ga dobavi družba CAF Signalling S.L., torej prav tako na relevantni sistem signalizacije, ki jo dobavlja družba kot izbrani soponudnik pri predmetnem javnem naročilu. In kot že navedeno, že v uvodu mape 2/4, v kateri se nahajajo navedeni dokumenti, je navedeno, da obsega mapa dokumente za dokazovanje izpolnjevanja zahtev tehničnih specifikacij v skladu z zahtevo iz točke 4.1.3. Navodil. Podrobneje določa zahtevano tehnično dokumentacijo točka 3.2.3.4. Navodil, kjer je med drugim izrecna zahteva že pridobljena potrebna dovoljenja za vse ponujene SV naprave in za ponujene elektronske postavljalnice, s pripadajočimi zunanjimi SV napravami, se je zahteval nivo varnosti SIL 4,… Ponudniki so tako morali predložiti dokazila o pridobljenih dovoljenjih, ustrezne izjave o skladnosti oziroma lastnostih, ustrezne certifikate, soglasja in dokazila o ustreznosti nivoja varnosti SIL 4, varnostno analizo komponent, podsistemov in sistema kot celote, generično RAM poročilo za ponujeno SV napravo, preizkusno poročilo in certifikat neodvisnega izvedenca (ISA),… Upoštevaje navedeno je tako IP ugodil zahtevi prosilca, da vpogleda poleg tehnične dokumentacije tudi v posamezne izjave skladnosti, certifikate, podatke o stopnjah odpovedi (napak) in tveganja, dovoljenja (za vgradnjo, obratovanje), analize,…
  • Kot izhaja iz odločitve organa o zahtevku za revizijo, št. 43001-67/2018/66 z dne 21. 3. 2019, konkretno točke 5, je bila pri odločitvi organa pomembna tudi dokumentacija proizvajalca Scheidt & Bachmann BUES 2000, na podlagi katere je preveril pravilnost dokumentacije za vklopna-izklopna mesta in za ostali del nivojskih prehodov.
  • Relevantnost zahtevanih pogojev in dokazil za samo odločitev organa kot naročnika izhaja tudi iz odločitve organa, št. 43001-67/2018/56 z dne 15. 2. 2019, saj je zavrnil ponudbo AŽD Praha s.r.o. zaradi neizpolnjevanja določenih zahtev naročnika kot npr.:

∙ niso bili izpolnjeni določeni zahtevani pogoji za vodjo projekta izvajalca, za odgovornega projektanta, za odgovornega vodjo posameznih del za gradbena dela ter za odgovornega vodjo posameznih del za elektro dela;

∙ ni bilo mogoče razbrati izpolnjevanja zahtevanih referenčnih pogojev pod 3.2.3.3. Navodil;

∙ niso bile izpolnjene določene zahteve iz dokumenta Specifikacija naročila (glede delovanja simulatorja).

  • Ponudbena dokumentacija izvajalca z dodatnimi pojasnili in dopolnitvami, je sestavni del pogodbe št. 2431-18-3000064 (2. člen).
  • Iz opredelitev stranskih udeležencev oziroma soponudnikov nikjer ne izhaja, da kateri od presojanih dokumentov ni bil posredovan v skladu z razpisno dokumentacijo in z namenom pridobitve javnega naročila.
  • IP ocenjuje, da je pojem »specifikacija« povsem jasen, saj že iz jezikovne razlage besede »specifikacija« izhaja, da ta pomeni, »podroben opis, oznaka česa glede na posebne, določene značilnosti«[16], kar jasno kaže na to, da se predmet naročila ne opredeli zgolj z »osnovnimi« podatki, temveč z vsemi podatki o predmetu naročila, ki so za naročnika tako pomembni, da jih je v razpisni dokumentaciji posebej opredelil. Eno izmed osnovnih načel javnega naročanja je načelo transparentnosti, gre namreč za »javno« naročilo, za kar se porabljajo javna sredstva, zato je bil zagotovo namen zakonodajalca, da z določbo v drugem odstavku 35. člena ZJN-3, omogoči kar najširši »nadzor« nad ponujenim predmetom naročila. V vsakem konkretnem postopku javnega naročila namreč naročnik opredeli predmet naročila na način, da sam določi specifikacijo blaga, ki ustreza njegovim potrebam. Povedano drugače, to pomeni, da je obseg informacij, ki sodijo v okvir »specifikacije ponujenega predmeta«, vselej odvisen od zahtev naročnika, ki jih ta opredeli v razpisni dokumentaciji. Posledično pa mora ponudnik v svoji ponudbi izkazati, da ponujen predmet ustreza vsem (ne zgolj določenim) zahtevam iz specifikacije, sicer je iz postopka izključen.
  • Ne nazadnje je potrebno posebej poudariti, da gre za javno naročilo, katerega ocenjena vrednost (brez DDV) je bila po razpisni dokumentaciji okoli 63 milijonov evrov. Povedano drugače, gre za dokumente javnega naročila, ki se nanašajo na precejšnji znesek porabe javnih sredstev (tudi evropskih, iz sklada IPE in ESSR). Organ kot naročnik je namreč s sopogodbenikoma sklenil pogodbo v višini 71.369.847,79 evrov in pogodbo za vzdrževanje dobavljenih elementov, naprav in posameznih komponent v višini 6.727.756,19 evra.

 

Ker zahtevani podatki v pretežnem delu odražajo izpolnjevanje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji, in je podlaga za njihovo razkritje drugi odstavek 35. člena ZJN-3 in 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne gre za izjemo varstva poslovne skrivnosti, zato se pritožbi prosilca v tem delu ugodi. IP je tako sledil mnenju prosilca, da gre za podatke, ki so javni na podlagi določbe 35. člena ZJN-3 in se torej ne strinja z navedbami stranskih udeležencev, da vsi podatki, dostop do katerih je organ zavrnil zaradi varstva poslovne skrivnosti, niso javno dostopni, ker ne gre za izjemo od izjem po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za dokumente oziroma podatke izbranih ponudnikov, kar pomeni, da so povezani s porabo javnih sredstev. Pri tem IP pripominja, da je treba »pojem javna sredstva« iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena razumeti širše in ga nikakor ni mogoče enačiti s pojmom »proračunska sredstva«. Tako izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37) in sodbe Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011.

 

Kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah, se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018. Ker gre v obravnavanem primeru za postopek javnega naročila in porabo javnih sredstev, je upoštevaje predhodno navedeno tako irelevantno sklicevanje stranskih udeležencev, da zasebni subjekti kot referenčni naročniki niso zavezani k izvajanju postopkov po ZJN in da pri njih ne gre za razpolaganje z javnimi sredstvi.

 

  1. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

IP je po uradni dolžnosti ugotovil še, da je v delu dokumentov, glede katerih je IP odločil, da so javno dostopni, podana izjema na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej izjema varstva osebnih podatkov. IP pred nadaljnjo obrazložitvijo izpostavlja, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[17]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[18], kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

 

Obdelava osebnih podatkov je po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih uredba določa prvem odstavku člena 6. IP je tako ugotovil, da:

  • V obravnavanem primeru ni podane pravne podlage za razkritje posameznih osebnih podatkov fizičnih oseb, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je tako zavrnil dostop do podatkov o naslovih posameznih fizičnih oseb, njihovi zaposlitvi, telefonski številki, e-naslovu, EMŠO, življenjepisu,… Ob tem IP še navaja, da lahko aktivni pooblaščeni inženirji opravljajo poklicne naloge pooblaščenih inženirjev po 4. členu Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (v nadaljevanju: ZAID)[19]. V skladu s 7. členom ZAID se v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev vpišejo posamezniki, ki izpolnjujejo določene pogoje. Imenik je javno dostopen, oziroma javno dostopni so podatki o imenu, priimku in podpisu posameznega inženirja, zato IP teh podatkov ni štel kot varovanih osebnih podatkov.
  • Niso varovani osebni podatki javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev, upoštevaje določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero so javno dostopni podatki posameznikov, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Izjema so e-naslovi in telefonske številke javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev. Da službene telefonske številke in elektronski naslovi niso prosto dostopni podatki, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja.[20] Če organ objavi te podatke, to pomeni, da je skladno z drugim odstavkom 106. člena ZVOP-1 organ sam presodil, da gre za informacije javnega značaja, ki so zaradi pomembnosti dela za namene poslovanja s strankami prosto dostopne.
  • Niso varovani osebni podatki družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen; podatki so javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o poslovnem registru[21] in Zakona o sodnem registru[22]. To velja za imena, priimke, podpise in oblike zastopanja teh oseb, ne pa tudi za podatke o njihovih naslovih, EMŠO, datumih rojstva,…

 

IP je tako odločil o delnem dostopu do zahtevanih dokumentov, v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba)[23]. Dostop do posameznih podatkov je zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov. Določeni dokumenti niti niso predmet zahteve, ki se nanaša na konkretno ponudbo izbranih ponudnikov in njuno korespondenco z naročnikom (Sklep, Pravilnik). Tudi iz pritožbenih navedb prosilca ne izhaja, da se želi seznaniti z aktoma, na podlagi katerih štejeta stranska udeleženca podatke za poslovno skrivnost. Razpisna dokumentacija in vzorci pogodb pa so že javno dostopni.

 

  1. Sklepno

 

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je podana pravna podlaga za dostop do posameznih zahtevanih podatkov oziroma dokumentov, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji v tem delu napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je tako IP delno ugodil pritožbi prosilca ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (zaradi varstva osebnih podatkov), kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (točka 3 izreka te odločbe).

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[24] oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18.

[2] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17.

[3] Uradni list RS, št. 22/19.

[4] Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo.

[5] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.

[6] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1992/2010.

[7] Zadeva št. FS50757551  z dne 27. 11. 2018.

[8] Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H in 36/19.

[9] Tako tudi Vrhovno sodišče v sklepu št. II Ips 341/2015.

[10] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS.

[11] Uradni list RS, št. 22/19.

[12] Npr. sodbe št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010, št. I U 1911/2012-30 z dne 22. 12. 2013, št. I U 1647/2017-29 z dne 6. 3. 2019 in št. II U 374/2018-23 z dne 4. 9. 2019.

[13] Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 43001-67/2018/56 z dne 15. 2. 2019 na www.enarocanje.si/Obrazci/.

[14] 9.a člen Pogodbe št. 2431-18-3000064, sklenjene med organom kot naročnikom in družbama ISKRA, d.o.o., Stegne, in CAF Signalling, S.L., Španija, ter 12.a člen pogodbe št. 2413-18-300029.

[15] UL L št. 3 z dne 6. 1. 2016, str. 16.

[16] Slovar slovenskega knjižnega jezika.

[17] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[18] Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A.

[19] Uradni list RS, št. 71/16.

[20] Npr. Odločba IP št. 090-267/2017.

[21] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.

[22] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15 in 54/17.

[23] Uradni list RS, št. 24/16.

[24] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.