Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 19.05.2016
Naslov: SAZAS - Telekom Slovenije
Številka: 0902-5/2016
Kategorija: Poslovna skrivnost
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov, iz katerih izhaja vsebina storitev Inštituta za intelektualno lastnino v zvezi z dvema izplačiloma, ki jih ima zavezanec objavljena na svoji spletni strani, in sicer na podlagi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da gre v obravnavanem primeru nedvomno za pravni posel, ki se nanaša na svetovalne storitve iz 1. alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, in da vsebina storitev izhaja iz pogodbe in računov, ki jih je zavezanec posredoval IP. Glede na to, da ZDIJZ določa kot informacije javnega značaja informacije iz sklenjenega pravnega posla, kar je v obravnavanem primeru predmetna pogodba, je IP presojal dostop do zahtevanih podatkov iz te pogodbe. IP je tako ugotovil, da je pri informaciji o vsebini storitev izpolnjen subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti in da zahtevani podatki ne predstavljajo podatkov, ki so po zakonu javni ali podatkov o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, ter da so podatki, ki so po prvem odstavku 6.a člena ZDIJZ absolutno javni, že objavljeni na spletni strani zavezanca, na katero je zavezanec v odgovoru napotil prosilca. Upoštevaje navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 0902-5/2016/6

Datum: 19. 5. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in šestega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US in 102/15; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi ZDRUŽENJA SAZAS, Špruha 19, 1236 Trzin, ki ga zastopa Matjaž Zupan (v nadaljevanju: prosilec), z dne 12. 4. 2016, zoper pisni odgovor družbe TELEKOM SLOVENIJE, d.d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec) št. 70/02/IJZjn z dne 29. 3. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilca zoper pisni odgovor družbe TELEKOM SLOVENIJE, d.d., z dne 29. 3. 2016 se zavrne.
  1. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec zahteva v elektronski obliki dokumente, iz katerih izhaja vsebina storitev, ki jih je opravil za zavezanca Inštitut za intelektualno lastnino, in sicer:

-       storitev svetovanja, pogodbena vrednost 800 EUR, datum posla 15. 12. 2014 - 31. 12. 2014, datum izplačila 5. 2. 2015, višina izplačila 1.073,60 EUR;

-       storitev svetovanja, pogodbena vrednost 12.960,00 EUR, datum posla 15. 12. 2014 - 30. 11. 2014, datum izplačila 29. 12. 2014, višina izplačila 15.811,20 EUR.

 

Zavezanec je v odgovoru št. 70/02/IJZjn z dne 29. 3. 2016 odgovoril prosilcu, da gre glede na zahtevo za dva računa, katerih vsebina predstavlja poslovno skrivnost družbe in njenih pogodbenih partnerjev ter da bi njihovo razkritje huje škodovalo konkurenčnemu položaju zavezanca, zato zahtevo zavrača. Navaja še, da je v skladu z ZDIJZ v predmetni zadevi na svoji spletni strani objavil informacije, ki so absolutno javne.

 

Prosilec je v pritožbi z dne 12. 4. 2016 zoper odgovor zavezanca navedel, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem zaradi napačne uporabe materialnega prava. Po mnenju prosilca je odgovor zavezanca nepravilen in nezakonit, saj ni opredelil, zakaj naj bi šlo za poslovno skrivnost, ampak se je samo pavšalno skliceval na to, da so podatki poslovna skrivnost in da bi njihovo razkritje huje škodovalo konkurenčnemu položaju zavezanca. IP je pojem poslovne skrivnosti opredelil v svoji odločbi št. 090-3/2012/4 z dne 19. 3. 2012 in zavzel stališče, da ni dovolj sklicevanje na izjemo poslovne skrivnosti, temveč jo je potrebno konkretno ugotoviti, pri tem pa mora biti zadoščeno objektivnemu in subjektivnemu kriteriju. Iz navedenega izhaja, da je odgovor zavezanca nepravilen in nezakonit oziroma najmanj pomanjkljiv.

 

IP je na podlagi pozivov z dne 15. 4. 2016 in 3. 5. 2016 prejel od zavezanca naslednje dokumente:

-       Pogodbo o svetovalnih storitvah med zavezancem in Inštitutom za intelektualno lastnino (v nadaljevanju: Pogodba) ter sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 4. 5. 2016;

-       račun Inštituta za intelektualno lastnino, IPI, Slovenska 54, Ljubljana, št. TS MARKETING 1/2014 z dne 12. 12. 2014, in račun Inštituta za intelektualno lastnino, IPI, Slovenska 54, Ljubljana, št. 1/2015 z dne 5. 1. 2015, katerih naslovnik je zavezanec, ter sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 25. 4. 2016.

Zavezanec je navedel, da posredovani dokumenti (Pogodba in računa) vključujejo poslovne podatke zavezanca in njegovih poslovnih partnerjev, osebne podatke posameznikov in podatke pravnih oseb, zato so zaupne narave in predstavljajo poslovno skrivnost zavezanca in njegovih partnerjev, prav tako predstavljajo tudi poslovno skrivnost v skladu s predmetno pogodbo med izvajalcem in zavezancem (15. člen). V primeru razkritja vsebine posla in pogojev sodelovanja bi to lahko pomenilo tudi bistveno poslabšanje pogajalskih pogojev za dogovore o sodelovanju z drugimi dobavitelji, tako svetovalnih storitev kot vsebin. Prav tako razkritje podatkov o okviru sodelovanja med zavezancem in poslovnim partnerjem razkrije dogovore o načinu sodelovanja pri trženju vsebin. Konkurenti zavezanca bi se z dostopom do teh podatkov seznanili s poslovnim modelom sodelovanja in s specifičnimi dogovori, vezani na posamezne vsebine, kar lahko bistveno oteži delovanje zavezanca pri trženju vsebin. Obenem so te vsebine in poslovni modeli vezani dogovore in načine o njihovi uporabi tudi pomembna dodana vrednost za zavezanca pri trženju storitev elektronskih komunikacij. Seznanitev konkurentov na tem konkurenčnem trgu bi prav tako škodovala konkurenčnemu položaju zavezanca. Pri zahtevanih podatkih gre za podatke, ki se nanašajo na sklenjene pravne posle in vsebine, ki so že v uporabi, vendar je v tem primeru konkurenčna prednost zavezanca tudi sam model oziroma način sklepanja dogovorov za uporabo vsebin s strani zavezanca, ki ga lahko zavezanec uporabi tudi v prihodnje. Razkritje teh podatkov v kakršnemkoli obsegu bi tako zavezancu povzročilo občutno škodo in huje škodovalo konkurenčnemu položaju zavezanca. Zavezanec še navaja, da v posredovani Pogodbi in računih predstavljajo poslovno skrivnost vsaj podatki oziroma navedba vsebin (oddaj), na katere storitve se nanašajo, in navedbe sodelujočih partnerjev/strank (pravnih oseb), ter kot osebni podatki navedbe fizičnih oseb, tako da bi bilo potrebno v primeru razkritje prekriti najmanj te podatke. Tudi v kolikor bi bili ti podatki prekriti in bi bila razvidna preostala vsebina, ki je sicer po mnenju zavezanca poslovna skrivnost, zavezanec meni, da bi takšna naložitev razkritja neprekritih podatkov že presegala zahtevo prosilca.

 

Pritožba prosilca je dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovor zavezanca z dne 29. 3. 2916 štel kot pisen odgovor in ga v skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ obravnaval kot zavrnilno odločbo.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odgovor zavezanca, s katerim mu je bil zavrnjen dostop do zahtevanih dokumentov zaradi varstva podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost in varovane osebne podatke, v celoti.

 

2. Pojem informacije javnega značaja

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je družba TELEKOM SLOVENIJE, d.d., zavezanec po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. V obravnavanem primeru prav tako ni sporno, da zahtevani dokumenti izvirajo iz delovnega področja zavezanca in da zavezanec z zahtevanim dokumentom razpolaga v materializirani obliki. Slednje je IP ugotovil tudi sam, in sicer z vpogledom v zahtevani dokument. Sporno med strankama je, ali zahtevani podatki o vsebini storitev svetovanja, ki jih je opravil za zavezanca Inštitut za intelektualno lastnino, predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja v primeru poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je na podlagi določb 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek.

 

Ne glede na določbe 6. člena ZDIJZ, ki določa izjeme (tudi varstvo poslovne skrivnosti), se dostop do zahtevane informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava na podlagi prvega odstavka 6.a člena dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, in sicer:

-        podatek o vrsti posla;

-        o pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja;

-        pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil;

-        datum in trajanje posla;

-        enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

 

In ne glede na določbe prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ lahko zavezanci, katerih informacije javnega značaja se ne posredujejo v svetovni splet v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena ZDIJZ, zavrnejo dostop do osnovnih podatkov o poslih iz prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu, razen če se ti podatki nanašajo na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek.

 

Informacije javnega značaja v primeru poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava tako dejansko predstavljajo vsi pravni posli, ki predstavljajo izdatke poslovnega subjekta. Določeni deli teh pogodb sicer lahko predstavljajo poslovno skrivnost, osnovni podatki pa so torej praviloma javno dostopni.

 

Informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta iz svetovalnih storitev v obravnavanem primeru

 

Prosilec zahteva podatke o vsebini storitve svetovanja, ki jo je opravil za zavezanca Inštitut za intelektualno lastnino, in sicer za posel z dne 15.12.2014 (datum izplačila 29. 12. 2014) in za posel z dne 15. 12. 2014 (datum izplačila 5. 2. 2015). Iz spisovne dokumentacije izhaja, da vsebina storitev Inštituta za intelektualno lastnino, ki jih je opravil za zavezanca, izhaja iz Pogodbe in računov, ki jih je zavezanec posredoval IP.

 

Kot že navedeno, je informacija javnega značaja v primeru poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava na podlagi določb prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ med drugim tudi informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta za naročilo svetovalnih storitev.

 

Slovenski civilno-pravni red ne pozna načela numerus clausus pravnih poslov in pogodb. Svetovalni pravni posel je inominatna pogodba (brezimenska) in slovenski pravni red ne daje njegove splošne definicije. Pri svetovalnih poslih gre vsekakor za intelektualne storitve, kar izhaja že iz določb ZDIJZ, ki primeroma našteva pravne posle, ki obsegajo intelektualne storitve in med njimi tudi svetovalne. Gre torej za pogodbe, ki vključujejo intelektualno delo, in to delo zajema različna strokovna področja, tako da poznamo temu primerno tudi zelo različna svetovanja, kot so npr. davčno svetovanje, pa investicijsko, tehnično, finančno, premoženjsko in druga svetovanja. Posamezne vrste svetovanj so navedene tudi v Standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008 k Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti, npr. svetovanje o računalniških napravah in programih ter davčno, poslovno in podjetniško ter tehnično svetovanje. Tudi iz Revizijskega poročila Računskega sodišča o smotrnosti oddaje intelektualnih storitev izhaja, da sodijo svetovalne storitve na različnih področjih (finančnem, pravnem,…) med intelektualne storitve. Bistvo svetovalnih pogodb je torej posredovanje določenega strokovnega znanja tretji osebi proti plačilu.

 

Z vpogledom v posredovano Pogodbo je IP ugotovil, da gre v obravnavanem primeru nedvomno za pravni posel, ki se nanaša na svetovalne storitve iz 1. alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, sklenjen med zavezancem in Inštitutom za intelektualno lastnino, in da sta bila posredovana računa, iz katerih izhaja objavljena višina posameznih izplačil, izdana na podlagi tega posla. Glede na to, da ZDIJZ določa kot informacije javnega značaja informacije iz sklenjenega pravnega posla, kar je v obravnavanem primeru Pogodba, prosilec pa zahteva dokument, iz katerega izhaja vsebina predmetnih storitev Inštituta za intelektualno lastnino za zavezanca, je IP presojal dostop do zahtevanih podatkov iz Pogodbe, in ne računov kot je to storil zavezanec.

 

3. Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Kot že navedeno, gre v obravnavanem primeru za informacijo iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na svetovalne storitve zavezanca kot poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava na podlagi določb 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, in kot že navedeno, določeni deli Pogodbe lahko predstavljajo poslovno skrivnost.

 

V nadaljevanju je IP tako presojal Pogodbo oziroma določbe, ki se nanašajo na vsebino storitve izvajalca za zavezanca, in so predmet zahteve, še z v vidika obstoja poslovne skrivnosti, torej ali zahtevani podatki predstavljajo podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

 

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – Odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljevanju ZGD-1) ureja pojem poslovne skrivnosti in varstvo poslovne skrivnosti v določbah členov 39 in 40.

ZGD-1 tako v določbah člena 39 opredeljuje poslovno skrivnost:

»(1) Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost.

(2) Ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov.

(3) Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.«.

 

40. člen ZGD-1 pa nato določa varstvo poslovne skrivnosti:

» (1) S pisnim sklepom iz prvega odstavka prejšnjega člena družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost.

(2) Podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost.

(3) Prepovedano je ravnanje, s katerim bi osebe zunaj družbe poskušale v nasprotju z zakonom in voljo družbe pridobiti podatke, ki so poslovna skrivnost družbe.«.

 

ZGD-1 torej razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom iz prvega odstavka prejšnjega člena, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost (prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1).

 

Izhajajoč iz določb 39. člena ZGD je tako IP najprej presojal obstoj subjektivnega kriterija za določitev poslovne skrivnosti.

 

Kot izhaja iz pravne teorije (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2002), se subjektivni kriterij odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Ob navedenih kriterij je relevantno še, da odredba ne more veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ne spušča v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je prepuščena njemu samemu.

 

Zavezanec je IP na poziv posredoval Pogodbo, ki predstavlja sklenjeni pravni posel zavezanca kot subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v zvezi s svetovalnimi storitvami, in tudi sklep o določitvi poslovne skrivnosti. IP je z vpogledom v navedena dokumenta ugotovil, da Pogodba nosi oznako »poslovna skrivnost« in da je zavezanec 4. 5. 2016 izdal sklep o določitvi Pogodbe kot poslovne skrivnosti 2. stopnje. Vsebina storitev pogodbenega partnerja za zavezanca je določena v členu 1 Pogodbe, določbe o poslovni skrivnosti pa so v členih 1, 4 in 15. IP je prav tako ugotovil, da je bil predmetni sklep o določitvi poslovne skrivnosti izdan po uveljavitvi Pogodbe, in sicer po pozivu IP, vendar je IP v nadaljevanju ugotovil, da je subjektivni kriterij izpolnjen s tem, ko pisno odredbo vsebuje Pogodba, kar utemeljuje v nadaljevanju.

 

IP je namreč z vpogledom v določbe členov 1, 4 in 15 Pogodbe ugotovil, da zavezujejo h klavzulam o varovanju poslovne skrivnosti pogodbenega partnerja in morebitne zunanje strokovne sodelavce, ter da se za poslovno skrivnost štejejo podatki in dokumentacija, ki se nanašajo na predmet Pogodbe, pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Določbe opredeljujejo tudi ravnanja oseb, ki imajo dostop do njih, pri zavezancu in pogodbenemu partnerju. Predmetne določbe Pogodbe tako po mnenju IP predstavljajo pisni sklep oziroma pisno odredbo o določitvi celotne Pogodbe za poslovno skrivnost, ker je odredba pisna in določa, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, in kot poslovno skrivnost predstavlja tudi predmet Pogodbe oziroma vsebina storitve, ki je predmet zahteve prosilca. Izpolnjen je tudi pogoj seznanitve oseb (z določbami Pogodbe o poslovni skrivnosti je bila seznanjena poleg zavezanca tudi pogodbena stranka, pa tudi IP, ki mu je bila posredovana), in tudi pogoj, da je bila izdana že s podpisoma obeh pogodbenih strank oziroma z začetkom veljavnosti Pogodbe. S tem so izpolnjene zahteve iz prvega odstavka 40. člena ZGD-1, ker določajo določbe:

-        način varovanja poslovne skrivnosti oseb, ki imajo dostop do podatkov in dokumentacije v zvezi s predmetom pogodbe (na strani zavezanca ter pogodbenega partnerja in morebitnih zunanjih sodelavcev);

-        in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (določene so posledice kršitev pogodbenih določb za pogodbenega partnerja, odgovornost oseb pri zavezancu pa je podana že na drugih pravnih podlagah, in sicer na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali individualne pogodbe).

 

Glede na to, da je izpolnjen subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti, IP ni dolžan presojati tudi obstoja objektivnega kriterija, je pa presodil še, ali pridejo v poštev določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, v skladu s katerimi se ne morejo za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. IP je ugotovil, da zahtevani podatki ne predstavljajo podatkov, ki so po zakonu javni ali podatkov o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, zato ni ovir, da bi bili podatki v tej pogodbi na podlagi subjektivnega kriterija varovani kot poslovna skrivnost. Absolutno javni podatki so namreč podatki o vrsti posla, o pogodbenem partnerju, pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil, datum in trajanje posla, enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

 

IP je z vpogledom na spletno stran zavezanca ugotovil, da držijo navedbe zavezanca v izpodbijanem odgovoru, da so informacije, ki so absolutno javne, objavljene na njegovi spletni strani. V skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ zavezanec namreč ne posreduje prosilcu zahtevane informacije, če je enostavno javno dostopna, in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja.

 

IP mora v skladu s 44. členom ZUP sicer ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, vendar ta odločba na pravice ali pravne koristi drugih poslovnih subjektov v predmetnem postopku ne more vplivati, saj so podatki, na katere se nanaša zahteva, absolutno javni že po izrecni določbi tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom tega člena.

 

 

 

4. Sklepno

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev organa pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi, zato je pritožbo zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka