Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 13.01.2020
Naslov: RTV Slovenija - Telekom Slovenije d.d.
Številka: 0902-11/2019
Kategorija: Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, Poslovna skrivnost, Mediji
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Zavezanec je s pisnima odgovoroma zavrnil prosilcu dostop do določenih podatkov oziroma dokumentov zaradi varstva poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov. Prosilec je zoper odgovora zavezanca vložil pri IP pritožbo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so v delu zahtevanih podatkov izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po prvem odstavku 4.a člena ZDIJZ. Ugotovil pa je tudi, da sta izjemi od dostopa pri teh podatkih sicer podani, vendar gre za absolutno javne podatke, torej podatke, ki so javno dostopni vedno, brez izjeme in brez tehtanja. Upoštevaje navedeno je IP pritožbi prosilca ugodil deloma.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 0902-11/2019/9

Datum: 14. 1. 2020

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega in tretjega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi RADIOTELEVIZIJE SLOVENIJA, javni zavod, Ljubljana, po novinarki …, Kolodvorska ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilec) z dne 27. 9. 2019, zoper pisna odgovora družbe TELEKOM SLOVENIJE, d.d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 17. 9. 2019 in 20. 9. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 27. 9. 2019 se delno ugodi in se odgovora zavezanca z dne 17. 9. 2019 in 20. 9. 2019 delno odpravita ter se odloči:

»Zavezanec je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati v elektronski obliki naslednje dokumente:

1.1.

- izpise plačil odvetnikom oziroma odvetniškim družbam za obdobje 1. 1. 2014 do 10. 9. 2019 (številke dobavit. 1147404, 1155889, 1189124, 1189124, 1215347, 1229541, 1242043, 1268139, 1303437, 1602279, 1809184, 1809559, 2278, 2517351, 2517389, 2517408, 2518462, 2526852, 2536709, 2592489, 2601174, 2614046, 2619260, 2640259, 2650330, 2666093, 3004210, 3004693, 3037260, 3039745, 3040632, 3057374, 3064550, 3067734, 3089596, 3310988, 3332308, 3336799, 3373831, 50247, 542374, 547589, 77651, 86859, 90770, 95941, 966136) na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o številki »dobavit.«, imena in priimka oziroma naziva subjekta ter zneskov plačil (z valuto),

- izpis plačil odvetniku … za zastopanje v zadevi T-2 in v obdobju 1. 1. 2014 do 10. 9. 2019, na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o številki »dobavit.«, imena in priimka odvetnika ter zneskov plačil (z valuto),

- izpis plačil odvetniški družbi za zastopanje v postopku arbitraže v Švici (Telekom Slovenije d.d. vs Antenna Slovenia b.v & Antenna South East Europe b.v.) na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o številki »dobavit.«, naziva subjekta ter zneskov plačil (z valuto);

1.2.

pogodbi o zaposlitvi št. 8073/PZ02 in št. 155/PG02 na način, da prekrije v posamezni pogodbi vse podatke, razen:

- podatkov o nazivu ter imenu in priimku pogodbenih strank,

- naslov pogodbe,

- višino dogovorjenega osnovnega plačila na koncu prvega odstavka 6. člena;

1.3.

izpise plačil … v obdobju 1. 1. 2014 do 10. 9 2019, za vodenje odvisnih družb zavezanca na način, da v izpisih prekrije vse podatke, razen imena in priimka, obdobja izplačila ter podatkov o bruto višini izplačanih prejemkov (plača in bonitete).«.

 

  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z elektronskim dopisom z dne 10. 9. 2019 zahteval v elektronski obliki naslednje odgovore oziroma dokumente:

  1. Pogodba, ki je bila sklenjena ob nastopu zadnjega mandata predsednika uprave … oziroma pogodba, ki posebej določa višino in pogoje za odpravnino ob odhodu, ter enake dokumente za …. Koliko je ob plači znašala nagrada oziroma honorar zaposlenim vodstvenim kadrom v zavezancu za članstvo v upravnih odborih zavezančevih družb na Balkanu oziroma za direktovanje v teh podjetjih? (podatek bruto in neto zneska na letni ravni v obdobju 2014 - 2019 za posamezno leto in za posamezno hčerinsko družbo oziroma odvisno družbo, v kolikor so vrednosti različne). Kdo iz uprave in kdaj je na podlagi kodeksa poslovne etike izdal … dovoljenje za opravljanje (popoldanske) dejavnosti (d.o.o., s.p.) poleg zaposlitve v Telekomu.
  2. Pogodba z mednarodno odvetniško družbo, ki zastopa zavezanca v postopku arbitraže glede družbe Antenna TV SL:
  • koliko je zavezanec do sedaj plačal za te storitve? (natančna vrednost);
  • ali ima ta mednarodna odvetniška družba kakšne podizvajalce v tem primeru – ali je to odvetniška pisarna … ali Evropski center za reševanje sporov oziroma v kakšnem poslovnem odnosu sta omenjena pisarna oziroma zavod z zavezancem?;
  • ali v tem primeru arbitraže zavezanec ali zanjo mednarodna odvetniška družba sodeluje še s kakšno odvetniško pisarno oziroma ima pogodbo za pravne storitve še s kakšnim drugim odvetnikom, družbo, pisarno ali zavodom? Če »da«, kdo so ti podizvajalci in kdo jih plačuje – neposredno zavezanec ali mednarodna odvetniška družba?
  1. Koliko je zavezanec plačal odvetniku … za zastopanje v zadevi T-2, ki se je končala s poravnavo? Ali je zavezanec odvetniku … oziroma njegovi odvetniški družbi plačuje mesečni pavšal za pravne usluge? Če »da«, kolikšna je vsota mesečnega pavšala, za katero obdobje je sklenjen?
  2. Glede na dejstvo, da na seznamu, ki je objavljen na spletu in ga je zavezanec poslal kolegu novinarju, ni naveden znesek plačila odvetniku …, je prosil za celoten seznam plačanih zneskov (vključno z DDV) in imen odvetniških pisarn/odvetnikov, ki so sodelovali z zavezancem, v obdobju od 2014 do danes, po posameznih letih.
  3. Kolikšna je urna postavka podjetja Marand – kolikšna je za programersko uro in kolikšna za servisiranje?
  4. Zakaj  v letih 2017 – 2019 ni deloval interni organ nadzora v zavezancu?
  5. Koliko je zavezanec plačal skupno za nakupe, investicije in dokapitalizacije podjetij po Balkanu in v Gilbratarju? Prosil je za skupno številko in za podatke po posameznem podjetju npr. Ipko, Blicnet (takrat Aneks), Blic.net, Gibtelcom, On.net, One (takrat Cosmofon), Digi Plus Multimedia,…

 

Zavezanec je odgovoril prosilcu z elektronskim dopisom z dne 17. 9. 2019:

  1. Skladno z ZDIJZ so pogoji, za katere je prosilec zaprosil za …, in izhajajo iz pogodbe, objavljeni na spletni strani zavezanca. Navedene podatke so tako objavili 9. 5. 2019 z objavo letnega poročila. Zahtevane informacije v zvezi z … predstavljajo varovane osebne podatke, zato jih zavezanec ne more posredovati. Imenovana namreč nista imela upravljavske oziroma nadzorne funkcije, za katere velja razkritje skladno z relevantno zakonodajo. Na nadaljnje vprašanje je odgovoril, da zaposleni za članstvo v upravnih odborih ali drugih nadzornih organih družb v skupini ne prejemajo nikakršnega finančnega nadomestila, ne v obliki nagrad ne v obliki honorarjev oziroma kakorkoli drugače. Slovenski državljani, ki vodijo ali so vodili družbe v tujini, so vanje napoteni kot na delo v tujini, kar je polna zaposlitev. Z namenom upravljanja hrbteničnega omrežja ima zavezanec ustanovljene tudi družbe Siol, in sicer v Zagrebu, Beogradu, Podgorici, Sarajevu in Skopju. Te družbe nimajo zaposlenih, kot direktor pa jih vodi zaposleni, ki sicer v zavezancu vodi področje dostopkovnih omrežij. Za vodenje podjetij zaradi zahtev lokalne zakonodaje prejema direktor plačilo oziroma dodatek za poslovodenje, ki je minimalen. Vsakršna drugačna ureditev bi bila negospodarna. Zaradi varovanja osebnih podatkov zaposlenih zavezanec ne more razkriti informacij o njihovih prejemkih, saj ne gre za informacije javnega značaja. Glede vprašanja, ki se nanaša na dovoljenje za opravljanje popoldanske dejavnosti, pa je navedel ustavni svoboščini, in sicer svobodo dela in svobodno gospodarsko pobudo, opredeljeni v 49. in 74. členu Ustave Republike Slovenije. Delavčevo svobodo dela in podjetništva je mogoče omejiti le v tolikšnem obsegu, kot je nujno za varstvo pravic delodajalca. V zavezancu ima zavezanec zato v okviru področja skladnosti poslovanja med drugim sprejete tudi smernice na področju navzkrižja interesov, ki opredeljujejo pričakovane aktivnosti zaposlenih. V zavezancu s podjetji zaposlenih sicer ne sodelujejo.
  2. Kot je bilo pojasnjeno že na skupščini delničarjev, je konec leta 2017 družba Antenna Slovenia uveljavila PUT opcijo za izstop iz družbe Antenna TV SL. Skladno z medsebojno pogodbo sta bili pripravljeni cenitvi družbe, in sicer tako na strani zavezanca kot na strani drugega družbenika. Ker je bila razlika v ceni velika, je zavezanec ugovarjal cenitvi, in ker se stranki nista uspeli dogovoriti glede primerne vrednosti tretjinskega deleža, je drugi družbenik vložil tožbo pri arbitraži s sedežem v Ženevi. V tem postopku so si stranke izmenjale pisne vloge, opravljena so bila zaslišanja ekonomskih strokovnjakov, trenutno pa se čaka odločitev. Zaradi zaščite postopka, ki je v teku, zavezanec ne razkriva ali kako drugače komentira nobenih ostalih podrobnosti.
  3. Zaradi varovanja poslovnih dogovorov ne razkriva zavezanec višine plačila. Navedel pa je, da sicer ne plačuje mesečnega pavšala ne odvetniški družbi in ne odvetniku ….
  4. Prav tako zavezanec ne razkriva plačil odvetnikom v sodnih sporih.
  5. Zaradi varovanja poslovnih dogovorov ne razkriva podatka o urni postavki podjetja Marand.
  6. V zvezi z internim organom nadzora je navedel, da uveljavlja pri svojem poslovanju najvišje standarde korporativnega upravljanja, ki veljajo za vse družbe v skupini. Prizadeva si za načrtno izvajanje aktivnosti in vzpostavitev sistema, ki zagotavlja skladnost njegovega poslovanja z zakonodajo, predpisi in internimi akti. Upravljanje in nadzor potekata preko ustreznih organov, ki so oblikovani v skladu z lokalno zakonodajo, z linijskim upravljanjem, ki ga ima uvedenega v družbi, potrjevanjem in spremljanjem realizacije poslovnih načrtov, odvisne družbe pa redno pregleduje tudi notranja revizija. Interni nadzor torej vseskozi deluje, vsakršne drugačne navedbe pa odločno zavrača. Drži pa, da se je nekoč interni organ imenoval »ION oziroma interni organ nadzora«, danes pa je organiziranost družbe drugačna, čemur sledi tudi nadzor.
  7. Kot družba v prvi borzni kotaciji vse informacije, povezane z nakupom podjetij in dokapitalizacijami, javno objavlja na sistemu Seonet Ljubljanske borze.

 

Prosilec je nato z elektronskim dopisom z dne 17. 9. 2019 posredoval zavezancu še nekaj podvprašanj:

  1. Na katerem delovnem mestu bo od zdaj naprej delal dozdajšnji delavski direktor …, in kolikšno bruto plačo bo prejemal na novem delovnem mestu?
  • Kolikšna je višina bruto izplačil mesečnih prejemkov skupaj z vsemi dodatki, povračili stroškov, bonitetami, prispevki, regresi ali dodatki poslovodenja itd. v letu 2018, ki so jih ki so jih prejele naslednje osebe v organu upravljanja, poslovodenja ali zastopanja v hčerinskih oziroma odvisnih družb zavezanca:

∙ …, direktorica podjetja TSmedia, ter dogovorjena višina bruto izplačila za novega direktorja družbe ….;

∙ …, generalna direktorica Antenna TV SL, direktorja …, ter dogovorjena višina bruto izplačila za novega direktorja družbe …;

∙ …, glavni izvršni direktor IPKO Telecommunications, Kosovo;

∙ …, direktor podjetja Blicnet;

∙ …, direktor podjetij SIOL na Hrvaškem, Črni gori, BiH, Severni Makedoniji in Srbiji (kolikšna izplačila oziroma dodatke je prejel za vsako od teh podjetij), ter višina izplačanih izplačil oziroma dodatkov za poslovodenje novemu direktorju v vseh teh podjetjih …;

∙ …, direktor podjetja Soline.

 

Zavezanec je odgovoril z elektronskim dopisom z dne 20. 9. 2019:

  1. … ostaja po prenehanju mandata zaposlen pri zavezancu, kjer je bil 22 let zaposlen pred imenovanjem na mesto člana uprave. Ker ne gre za poslovodno ali nadzorno funkcijo, za katero se razkriva prihodke skladno z zakonodajo, višine njegove plače na novem delovnem mestu zavezanec ne razkriva.
  2. Skladno z ZDIJZ je družba TSmedia javno objavila neto prejemke direktorice … v letu 2018. Prav tako je družba TSmedia skladno z ZDIJZ objavila dogovorjeno bruto višino mesečnih prejemkov …, ki je vodenje družbe prevzel 1. 9. 2019.
  3. Skladno z ZDIJZ je družba Antenna TV SL javno objavila neto prejemke članov vodstva v letu 2018,  kar velja tudi za dogovorjeno bruto višino mesečnih prejemkov ….
  4. Družbe v tujini poslujejo skladno s pravnim redom države, v kateri so ustanovljene in v kateri poslujejo, zato podatkov o prejemkih v družbah IPKO ne razkriva zaradi varovanja osebnih podatkov.
  5. Iz enakih razlogov ni razkril zahtevanih podatkov za direktorja podjetja Blicnet.
  6. Prav tako ni iz enakih razlogov razkril podatkov o prejemkih v družbah SIOL.
  7. Neto prejemke direktorja družbe Soline je skladno z ZDIJZ javno objavil.

 

Prosilec je zoper zavrnilni del pisnega odgovora zavezanca z dne 17. 9. in 20. 9. 2019 vložil pri IP pritožbo z dne 27. 9. 2019, v kateri je najprej povzel, katere podatke oziroma dokumente je zahteval in kakšni so bili odgovori zavezanca. Po mnenju prosilca je zavrnitev dostopa do zahtevanih podatkov alarmantna ob primerjavi podatkov o izplačanih zneskih za leto 2018 z vsemi stroški za storitve iz letnega poročila zavezanca. Zavezanec je namreč posredoval podatke o izplačilih 14,5 mio EUR oziroma le 5,2 % vseh stroškov storitev, ki jih je plačal v letu 2018 (276,8 mio EUR), pri čemer prejeti podatki o izplačilih predstavljajo le 2,3 % vseh stroškov in odhodkov zavezanca v letu 2018 (638 mio EUR). Prejeti podatki so torej zelo pomanjkljivi in lahko tudi zavajajoči. Po mnenju prosilca je tako sklicevanje zavezanca na poslovno skrivnost in konkurenčno občutljivost pri teh podatkih in v tolikšnem obsegu neupravičena. Prav tako tudi zavrnitev dostopa do pogodb in sklicevanje na varstvo osebnih podatkov glede plačil osebam, ki so v organu upravljanja družb v popolni lasti zavezanca, neupravičeno. Po mnenju prosilca dikcija 4.a člena ZDIJZ vključuje:

  • celovit seznam odvetnikov in podatke o njihovih izplačilih;
  • pogodbe, sklenjene z …, ob nastopu njegovega mandata, in …;
  • zneske plačil vodilnim osebam v hčerinskih oziroma odvisnih družbah zavezanca na Balkanu, torej direktorjem družb v lasti zavezanca.

 

IP je z dopisom, št. 0902-11/2019/2 z dne 9. 10. 2019, seznanil zavezanca s pritožbo prosilca in ga pozval na predložitev ustrezne dokumentacije.

 

Zavezanec je z dopisom, št. 170-IJZ-715 z dne 18. 10. 2019, posredoval IP določene dokumente, ki se nanašajo na zahtevane podatke, pa tudi Pravilnik o poslovni skrivnosti, veljaven v obdobju 28. 11. 2011 do 28. 4. 2019, in aktualen Pravilnik o poslovni skrivnosti ter Referenčni cenik storitev združenja za informatiko in telekomunikacije za storitve s področja IKT, Gospodarske zbornice Slovenije. V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca je najprej navedel, da so zahtevani podatki, ki se nanašajo na mednarodno odvetniško družbo, odvetnika … in druge odvetnike, poslovna skrivnost zavezanca, pa tudi odvetnikov, s katerimi zavezanec sodeluje. Pri tem se je skliceval na določbo tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ, torej da se dostop do teh podatkov ne dovoli, ker bi razkritje podatkov huje škodovalo konkurenčnemu položaju zavezanca na trgu. Navedeno je utemeljeval s tem, da nabavlja odvetniške storitve na trgu odvetniški storitev, pri tem pa si kot dober gospodar prizadeva doseči zanj čim bolj ugodne pogoje. Razkritje podatkov o plačilih odvetnikom bi razkrilo dosežene pogoje sodelovanja, s čimer bi obstoječi in potencialni ponudniki poznali dosežene pogoje sodelovanja, kar bi oslabilo pogajalski položaj zavezanca v pogajanjih za nabavo storitev. Zavezanec namreč lahko kot velika stranka doseže ugodnejše pogoje. V primeru razkritja bi tako ponudniki težje pristali na to, da zavezancu ponudijo ugodne pogoje, saj bi tvegali javno razkritje cen in s tem poslabšanje svojega konkurenčnega položaja. Vse to pa bi občutno poslabšalo konkurenčni položaj zavezanca pri nakupu odvetniški storitev na trgu, s čimer bi družbi nastala tudi občutna škoda. Glede zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na mednarodno odvetniško družbo, pa je navedel, da jih ne razkriva tudi zaradi zaščite postopka, ki je v teku. Zavezanec tako meni, da je pri teh podatkih poleg izjeme varstva poslovnih skrivnosti podana tudi izjema varstva sodnega postopka. Razkritje podatkov o stroških zavezanca bi po njegovem mnenju škodovalo njegovemu položaju v tem postopku. V zvezi z zahtevanimi podatki o vodilnih osebah v odvisnih družbah zavezanca pa je navedel, da te osebe niso člani poslovodnega organa, organa upravljanja ali organa nadzora zavezanca. Imenovani so ali so bili zaposleni pri zavezancu na različnih delovnih mestih, vendar ne kot člani poslovodnega organa, organa upravljanja ali organa nadzora. Povedano drugače, ne gre za informacije iz 2. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.

 

Ker je zavezanec posredoval IP določene dokumente z delno prekritimi podatki (prekril je tiste podatke, za katere je ocenil, da ne predstavljajo zahtevanih podatkov), je IP pozval zavezanca, z dopisom št. 0902-11/2019/4 z dne 23. 10. 2019, da mu posreduje dokumente, ki obsegajo zahtevane podatke, brez prekritih podatkov.

 

Zavezanec je nato z dopisom, št. 170-IJZ-715 z dne 28. 10. 2019, posredoval IP zahtevane dokumente. V izogib ponavljanju se je skliceval na navedbe in pojasnila v vlogi z dne 18. 10. 2019.

 

Pritožba je delno utemeljena.

  1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V preostalem odločbo preizkusi le v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, se pravi, da odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odgovora zavezanca v delu, v katerem mu je bil zavrnjen dostop do zahtevanih podatkov o odvetnikih, pogodb, sklenjenih z … ob nastopu mandata, ter podatkov o zneskih plačil vodilnim v hčerinskih družbah na Balkanu ….

 

IP najprej ugotavlja, da je družba TELEKOM SLOVENIJE, d.d., zavezanec po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju: poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom). IP se je do tega opredeljeval obširneje že v svojih predhodnih odločbah[1]. Da je družba TELEKOM SLOVENIJE, d.d., zavezanec po ZDIJZ po prvem odstavku 1.a člena pa izhaja tudi iz sodne prakse[2].

 

Predmet presoje IP (glede na pritožbene navedbe prosilca in posredovane dokumente) so tako bili naslednji dokumenti:

  • pogodbe z odvetniki oziroma odvetniškimi družbami ter dokumenti z izplačili le-tem (izpisi);
  • pogodbi o zaposlitvi z …;
  • pogodbe z … ter njihove plačilne liste.

 

Glede na to, da poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom niso zavezani po ZDIJZ na celotnem področju svojega delovanja, se IP v nadaljevanju opredeljuje do pojma informacije javnega značaja.

 

  1. Informacija javnega značaja pri poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom

 

Informacijo javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom opredeljuje 4.a člen ZDIJZ. Le-ta v prvem odstavku kot informacijo javnega značaja določa med drugim informacijo:

- iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša izdatke poslovnega subjekta za naročilo svetovalnih ali drugih storitev ter avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pa je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi prej navedenih pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

 

Podatki o odvetnikih oziroma odvetniških družbah

Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po določbi 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ pri zahtevanih podatkih o odvetnikih oziroma odvetniški družbah. Ti zahtevani podatki se namreč nanašajo na opravljanje pravnih oziroma odvetniških storitev, kot so storitve zastopanja, priprava pravnih mnenj, svetovanje s posameznih pravnih področij ter druga pravna pomoč. Povedano drugače, zahtevani podatki izhajajo iz pravnih poslov za izvajanje svetovalnih in avtorskih oziroma intelektualnih storitev, ki predstavljajo informacije javnega značaja po 1. alineji prvega odstavka 4.a členu ZDIJZ. Pri tem IP opozarja na odločitev Ustavnega sodišča, ki je v postopku za oceno ustavnosti, št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017, med drugim navedlo, citirano:» Številni v praksi sklenjeni pravni posli zavezancev lahko izkazujejo značilnosti več posameznih kategorij iz tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ in so kompleksni pravni posli (svetovalne in avtorske storitve, intelektualne in svetovalne storitve itd.). Na primer »mandatna pogodba«, sklenjena z odvetnikom, je lahko kompleksen intelektualni pravni posel, ki tvori okvir, v katerem nastajajo avtorska dela (vloge v različnih postopkih), opravlja se svetovanje klientu (glede najbolj ustreznega načina ravnanja, da bi se zaprl določen spor), odvetnik pa lahko opravlja še druga intelektualna opravila (z nasprotno stranko se pogaja za sklenitev izvensodne poravnave)«. Že iz navedene odločitve Ustavnega sodišča tako nesporno izhaja, da gre pri zahtevanih podatkih o odvetnikih in izplačilih le-tem za podatke, ki sodijo v okvir 1. alineje prvega dostavka 4.a člena ZDIJZ.

 

Pogodbi o zaposlitvi …

Upoštevaje določbo 4.a člena ZDIJZ je mogoče ugotoviti, da pogodbe o zaposlitvi ne sodijo med pravne posle, ki zapadejo pod 1. alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, po 2. alineji iste določbe pa je mogoče iz predmetnih pogodb uvrstiti med informacije javnega značaja le zakonsko določene podatke. Upoštevaje navedeno se kot informacije javnega značaja pri predmetnih pogodbah štejejo informacije o višini dogovorjenega prejemka, torej ime in priimek predsednika in člana uprave zavezanca ter informacije o višini dogovorjenega prejemka.

 

Izplačila …

 

Prosilec je zahteval tudi podatke o vodilnih osebah v hčerinskih družbah zavezanca na Balkanu (za obdobje 2014 – 2019) in v pritožbi vztrajal pri posredovanju podatkov o zneskih plačil imenovanih oseb.

 

Odvisna družba je sicer pravno samostojna družba, ki jo neposredno ali posredno obvladuje druga družba (obvladujoča družba), pri tem pa se domneva, da je družba v večinski lasti odvisna od družbe, ki ima v njej večinski delež[3], vendar je potrebno upoštevati še določbe ZDIJZ o prevladujočem vplivu. Prevladujoč vpliv v družbi je namreč zagotovljen tudi, kadar lahko Republika Slovenija v gospodarski družbi posredno prek druge gospodarske družbe izvaja prevladujoč vpliv na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala ali imajo pravico nadzora večine ali lahko imenujejo več kot polovico članov poslovodnega ali nadzornega organa. Navedena definicija tako zajema tudi hčerinske družbe zavezanca na Balkanu. Povedano drugače, družbe IPKO Telecommunications, d.o.o., Kosovo, Blicnet, d.o.o., Banja Luka, ter družbe SIOL d.o.o. so bile ustanovljene in poslujejo oziroma so poslovale po pravu države, v kateri imajo sedež in kjer poslujejo oziroma so imele, kot je to navedel tudi zavezanec, vendar ni mogoče slediti navedbam zavezanca, da zahtevani podatki iz tega razloga niso informacije javnega značaja. Kot že navedeno, relevantno je dejstvo o prevladujočem vplivu kot ga določa ZDIJZ. Podatki o odvisnih družbah, ki so v večinski lasti zavezanca, so objavljeni tudi na spletnih straneh zavezanca[4].

 

Nadalje je mogoče ugotoviti, da so imenovani sklenili pogodbe z zavezancem po slovenskem pravu, na podlagi katerih so opravljali oziroma opravljajo delo glavnega izvršnega direktorja in člana upravnega odbora družbe oziroma so za vodenje navedenih družb sklenili pogodbe za delovno mesto direktorja. Upoštevaje predhodno navedeno so tako po oceni IP predmet zahteve podatki, ki zapadejo po pojem informacije javnega značaja za poslovne subjekte po 2. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj se zahteva nanaša na podatke vodilnih oseb v družbah, ki so bile oziroma so bile v pretežni lasti zavezanca.

 

Ugotoviti je torej mogoče, da v obravnavanem primeru:

  1. predstavljajo informacijo javnega značaja po prvem odstavku 4.a člena ZDIJZ:
  • podatki o odvetnikih in odvetniških družbah ter izplačila le-tem,
  • podatki o višini dogovorjenih prejemkov …,
  • podatki o višini izplačanih prejemkov za …;
  1. zavezanec z zahtevanimi informacijami javnega značaja razpolaga v materializirani obliki (saj jih je tudi posredoval IP).

Povedano drugače, pri navedenih podatkih so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja.

 

Sporno v obravnavanem primeru tako ostaja, ali so zahtevani podatki poslovna skrivnost zavezanca ali gre pri izplačilih vodilnim kadrom v odvisnih družbah za varovane osebne podatke, zato se IP v nadaljevanju najprej opredeljuje do izjeme varstva poslovne skrivnosti.

 

  1. Podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe

Kot že navedeno, je zavezanec dostop do zahtevanih podatkov oziroma dokumentov zavrnil zaradi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zavezanec v skladu s to določbo zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[5] pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakon, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[6], ki je začel veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da se presoja IP nanaša v pretežnem delu na podatke, ki izhajajo iz dokumentov, nastalih pred uveljavitvijo ZPosS, je IP pri presoji poslovne skrivnosti teh podatkov upošteval določbe členov 39 in 40 ZGD-1, ki sta veljala v času nastanka zahtevanih podatkov in ne v času vodenja pritožbenega postopka. ZPosS je torej IP upošteval pri podatkih, ki so nastali po uveljavitvi tega zakona. Upoštevaje navedeno se IP najprej opredeljuje do poslovne skrivnosti po ZGD-1.

 

Izhajajoč iz člena 39 ZGD-1 je ugotoviti, da je zakon razlikoval dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi so se podatki šteli za poslovno skrivnost. Prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1 pa sta nadalje določala, da družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost.

 

Izhajajoč iz določb 39. člena ZGD je IP najprej presojal obstoj subjektivnega kriterija. Kot izhaja iz pravne teorije, se ta odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje.[7] Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ni spuščal v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je bila prepuščena njemu samemu. Kot izhaja npr. iz sodbe Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27 (točka 12), ni mogoče posegati v avtonomijo gospodarskega subjekta, da sam določi s pisno odredbo oziroma sklepom, kaj šteje za poslovno skrivnost, če niso podane zakonsko določene izjeme po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Povedano drugače, po tem kriteriju ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč gre za subjektivno odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Ne glede na to, pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom družba določi tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1).

 

IP je vpogledal v akta, ki ju je zavezanec priložil pogodbam in drugim posredovanim dokumentom v namen utemeljevanja poslovne skrivnosti, in sicer Pravilnik o poslovni skrivnosti, veljaven od 28. 11. 2011 do 28. 4. 2019, in aktualen pravilnik, veljaven od 29. 4. 2019.

 

Pravilnik o poslovni skrivnosti, sprejet 28. 11. 2011, je med drugim štel za poslovno skrivnost:

∙ podatke, za katere tako določi uprava ali osebe, določene s tem pravilnikom, v pisni obliki ali z oznako na listini v skladu s tem pravilnikom;

∙ podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba,

∙ osebne podatke,

∙ druge podatke na podlagi zakona in drugih splošnih aktov družbe (3. člen).

Za poslovno skrivnost je po prvem odstavku 4. člena štel zlasti:

∙ tekoče podatke in informacije o poslovanju Telekoma,

∙ podatke v zvezi z osebnim statusom delavcev (pogodbe o zaposlitvi, prejemki in drugi podatki delavca, ki so povezano z uresničevanjem pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem,…).

∙ organizacija dela.

Določal je tudi, da se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, ne glede na to, ali so podatki določeni ali ustrezno označeni s tem pravilnikom (drugi odstavek 4. člena).

 

Ugotoviti je torej mogoče, da je zavezanec s svojimi akti opredelil predmetno dokumentacijo kot poslovno skrivnost. IP je tako v nadaljevanju presojal še obstoj poslovne skrivnosti za podatke, nastale po uveljavitvi ZPosS.

 

Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

Glede na navedeno so poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[8], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. Upoštevaje navedeno je IP presojal zahtevane informacije z vidika obstoja zgoraj navedenih treh zahtev, ki opredeljujejo poslovno skrivnost.

 

Najprej je mogoče ugotoviti, da gre za informacije, ki nedvomno izkazujejo poslovne informacije, saj je zavezanec družba, ki deluje na trgu. Zahtevani podatki se namreč nanašajo na podatke o odvetnikih oziroma odvetniških družbah, s katerimi posluje oziroma je posloval, ter podatke o kadrih.

 

IP je nadalje vpogledal v Pravilnik o poslovni skrivnosti z dne 24. 4. 2019, iz katerega izhaja, da so tovrstni podatki pisno opredeljeni kot poslovna skrivnost organa. Iz prvega odstavka 2. člena predhodno navedenega pravilnika namreč izhaja, da so poslovna skrivnost podatki, ki:

  • jih družba poseduje,
  • imajo tržno vrednost,
  • so unikatni in niso splošno znani ali dosegljivi v panogi ali v javnosti in jih ni mogoče preprosto ugotoviti ali ustvariti,
  • imajo določeno vrednost za družbo in konkurenčne družbe, saj zagotavljajo vidno prednost pred konkurenčnimi podjetji.

Iz tretjega odstavka 2. člena pa nadalje izhaja, da se za poslovno skrivnost štejejo zlasti podatki iz Seznama, ki je priloga 2 k Pravilniku in ga sprejme Uprava, pri čemer priloženi Seznam določa med drugim kot poslovno skrivnost zavezanca:

  • tekoče podatke in informacije o poslovanju družbe,
  • podatke v zvezi z osebnim statusom delavcev (pogodbe o zaposlitvi, prejemki in drugi podatki delavca, ki so povezano z uresničevanjem pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem,…).
  • organizacija dela.

Pravilnik opredeljuje tudi varnostno klasifikacijo poslovnih skrivnosti, določanje in označevanje poslovne skrivnosti, pa tudi dostop do teh podatkov, posredovanje tretjim osebam, varovanje in odgovornost za varovanje poslovne skrivnosti.

Glede na navedeno in ob upoštevanju domneve iz drugega odstavka 2. člena ZPosS, IP ugotavlja, da sta izpolnjeni prva in tretja alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS, torej, da gre za informacije, ki niso splošno znane in da so zagotovljeni ukrepi, da se zaupnost ohrani (pisni pravilnik o poslovni skrivnosti, ki je dostopen vsem zaposlenim – objavljen na internih straneh zavezanca, oznake na dokumentih).

 

Informacije pa morajo poleg navedenega imeti še »tržno vrednost«, kot tretji pogoj za obstoj poslovne skrivnosti. Predlagatelj zakona je v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)[9]«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem IP pripominja, da je v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[10]

 

Po mnenju zavezanca bi razkritje podatkov o plačilih odvetnikom razkrilo dosežene pogoje sodelovanja, s čimer bi obstoječi in potencialni ponudniki poznali dosežene pogoje sodelovanja, kar bi oslabilo pogajalski položaj zavezanca v pogajanjih za nabavo storitev. Zavezanec namreč lahko kot velika stranka doseže ugodnejše pogoje. V primeru razkritja bi tako ponudniki težje pristali na to, da zavezancu ponudijo ugodne pogoje, saj bi tvegali javno razkritje cen in s tem poslabšanje svojega konkurenčnega položaja. Vse to pa bi občutno poslabšalo konkurenčni položaj zavezanca pri nakupu odvetniških storitev na trgu, s čimer bi družbi nastala tudi občutna škoda. Prav tako zavezanec meni, da so pogodbe o zaposlitvi poslovna skrivnost zavezanca. Po oceni IP je zavezanec s svojimi navedbami izkazal, da je v obravnavanem primeru izpolnjena tudi zahteva, da bi razkritje zahtevanih podatkov potencialno škodovalo poslovnim interesom in konkurenčni sposobnosti zavezanca, kar pomeni, da imajo zahtevani podatki za zavezanca določeno tržno vrednost.

 

Ugotoviti je torej mogoče, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za omejitev dostopa do zahtevanih podatkov zaradi varstva poslovne skrivnosti, po ZGD-1 in ZPosS. Dokumenti so tudi vidno označeni kot »poslovna skrivnost«.

 

Ob izkazanem subjektivnem kriteriju poslovne skrivnosti ni potrebe po ugotavljanju, ali je podan tudi objektivni kriterij poslovne skrivnosti, je pa treba preveriti, ali v obravnavanem primeru pridejo v poštev določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, po katerem se kot poslovna skrivnost ne morejo označiti tisti podatki, ki so po zakonu javni. Tudi po tretjem odstavku 2. členu ZPosS se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne. V skladu s slednjim je tako IP upošteval določbe ZDIJZ, ki opredeljujejo absolutno javne podatke.

 

Podatki o odvetnikih oziroma odvetniških družbah in izplačilih le-tem

 

Na podlagi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ se dovoli dostop do zahtevanega podatka, ne glede na izjemo varstva poslovne skrivnosti, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, med katere sodi tudi podatek o pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja) ter pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil. To so torej absolutno javno dostopni podatki, kar izhaja tudi iz sodne prakse[11]. Povedano drugače, osnovni podatki iz svetovalnih, avtorskih oziroma intelektualnih pravnih poslov so absolutni javni na podlagi določbe prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, in pri teh poslih ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ. Tehtanje med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) je opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke iz tistih pogodb, za katere meni, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na njihovi avtonomiji določiti podatke za poslovno skrivnost. Da delujejo poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava na trgu, torej tudi zavezanec, se je zavedal že zakonodajalec, ko je z zakonom določil njihovo dolžnost posredovanja določenih informacij kot informacij javnega značaja. Zakonodajalec je namreč izhajal iz dejstev, da gre za poslovne subjekte, ki sicer nastopajo na trgu, vendar na drugi strani razpolagajo z državnim premoženjem oziroma finančnimi sredstvi države. Kot izhaja iz predloga ZDIJZ-C, je bil krog zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja razširjen iz razloga upravičenega pričakovanja države oziroma državljanov, da bodo poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava opravljali vse posle kot dober in skrben gospodarstvenik. Država je primarno v gospodarskih družbah, kjer nastopa kot večinski delničar, kot je v primeru zavezanca, zainteresirana, da družba ravna pri izdatkih z vso skrbnostjo. Transparentnost sklepanja poslov, ki zadevajo izdatke družbe, je eden izmed pomembnih dejavnikov in izkazov solidnega in na temelju konkurenčnosti zasnovanega poslovanja družbe, ki od odločevalcev terja povečano stopnjo odgovornosti ter premišljeno sprejemanje odločitev glede izdatkov družbe. Namen sprejete novele je torej bil v krepitvi transparentnosti poslovanja, zavezanosti javnosti, odgovornosti in integriteti pri upravljanju poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Eden od glavnih ciljev novele ZDIJZ-C je bil, da se preko dviga stopnje transparentnosti pri sklepanju poslov pripomore k bolj učinkovitemu upravljanju s premoženjem in finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, predvsem tudi gospodarskih družb v lasti države. To naj bi pripomoglo tudi k vzpostavitvi konkurenčnih pogojev na trgu, predvsem za male in srednje velike gospodarske družbe, ki želijo poslovati oziroma konkurirati gospodarskim subjektom pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Med glavnimi načeli je med drugim tako ZDIJZ-C opredelil načelo večje transparentnosti poslovanja poslovnih subjektov, ki upravljajo s premoženjem in finančnimi sredstvi oseb javnega prava. V skladu s temi nameni je predlagatelj tako opredelil kot absolutno javne osnovne podatke o izdatkih poslovnih subjektov iz svetovalnih, avtorskih oziroma intelektualnih pravnih poslov. Predhodne navedbe iz novele ZDIJZ-C je IP navedel z namenom poudarka dejstva, da v obravnavanem primeru ne gre za katerokoli gospodarsko družbo, ki deluje na trgu, ampak za gospodarsko družbo, katere večinski lastnik je Republika Slovenija.

 

Predmetne določbe ZDIJZ veljajo za vse pravne posle, ki jih je mogoče uvrstiti med svetovalne in avtorske oziroma intelektualne storitve ne glede na posameznega izvajalca teh storitev. Povedano drugače, po mnenju IP so absolutno javni podatki, kateri odvetniki oziroma odvetniške družbe so opravljale oziroma opravljajo svetovalne in avtorske oziroma intelektualne storitve za zavezanca ter izplačila le-tem, pri čemer na navedeno ne more vplivati dejstvo, da so posamezni postopki še v teku. IP tako ne more slediti navedbi zavezanca, da lahko z razkritjem teh podatkov nastane škoda za sam mednarodni arbitražni postopek, saj je javni interes za razkritje navedenih informacij, vsebovan v prvem in tretjem odstavku 6.a člena ZDIJZ, zajel vse izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej tudi izjemo iz 8 točke, na katero se je neutemeljeno skliceval zavezanec.

 

Ker je prosilec v pritožbi vztrajal pri posredovanju seznama odvetnikov oziroma odvetniških družb ter izplačil le-tem za storitve, je IP odločil, da je dolžan zavezanec posredovati izpise plačil le-tem, kot to izhaja iz izreka te odločbe. Izpisi namreč obsegajo podatke o subjektih in konkretna izplačila. Konkretni podatki o odvetnikih oziroma odvetniških družbah so predmet presoje, zato je IP zaradi izvršljivosti te odločbe subjekte opredelil po podatku številki »dobavit.«, ki se nahajajo v posameznem izpisu plačil. Podatke je prosilec zahteval za obdobje 2014 do vložitve zahteve, torej za obdobje 1. 1. 2014 do 10. 9. 2019, posebej pa je zahteval podatke o zastopnikih in izplačilih v primeru mednarodne arbitraže ter plačila odvetniku … za zastopanje v zadevi T-2, zato je IP o teh podatkih odločil v izreku posebej.

 

Pogodbi o zaposlitvi za …

 

Na podlagi drugega odstavka 6.a člena ZDIJZ se ne glede na prvi odstavek 6. člena ZDIJZ, z namenom povečanja transparentnosti nad porabo sredstev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom, dovoli dostop do zahtevanih informacij javnega značaja iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona. Povedano drugače, informacije o članstvu v organu upravljanja ter o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana organa upravljanja so absolutno javne, ne glede na izjeme varovanja poslovne skrivnosti ali druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Pri tem je IP upošteval še določbo 12. odstavka 10.a člena ZDIJZ, na podlagi katere se pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom proaktivno objavljajo osebno ime, dogovorjena višina mesečnih prejemkov, dogovorjena višina odpravnine ter skupna višina neto izplačanih prejemkov v preteklem letu. V zvezi z izvajanjem določb o proaktivni objavi podatkov pa IP pripominja, da je za nadzor nad izvajanjem pristojno ministrstvo, pristojno za javno upravo, razen določbe 10.a člena ZDIJZ (tretji odstavek 32. člena ZDIJZ).

 

Zavezanec je glede podatkov o višini prejemkov in odpravnine za … napotil prosilca na svoje spletne strani, kjer je 9. 5. 2019 objavil te podatke, ki so tako prosto dostopni. Zavezanec je torej ravnal v skladu z določbo petega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere zavezanci ne posredujejo prosilcu zahtevane informacije, ampak mu posredujejo samo napotilo, kje se informacija nahaja. Ker pa je IP z vpogledom v zahtevani pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni ob nastopu mandata, ugotovil, da višina prejemka ob nastopu mandata ni ista, kot je bila objavljena 9. 5. 2019, je odločil, da je zavezanec dolžan posredovati prosilcu zahtevani pogodbi, iz katerih je razviden podatek o višini prejemka ob nastopu mandata imenovanih oseb.

 

V zvezi z izplačili vodilnim kadrom v odvisnih družbah pa se je zavezanec skliceval na varstvo osebnih podatkov, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje še do te izjeme.

 

  1. Osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov

 

V skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na varovane osebne podatke. ZDIJZ pri ugotavljanju obstoja navedene izjeme tako napotuje na določbe zakona o varstvu osebnih podatkov. Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[12]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

 

Še vedno veljavne določbe 8. člena ZVOP-1 določajo, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ter da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika, pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

 

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, v skladu s katerim je obdelava zakonita, če je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca.

 

Upoštevaje predhodno navedene določbe je IP ugotovil, da je v obravnavanem primeru podana zakonska podlaga za razkritje podatkov o bruto višini izplačanih prejemkov …, kar vključuje plačo in bonitete. Kot že navedeno, gre za absolutno javne podatke po drugem odstavku 6.a člena ZDIJZ. Pravna podlaga po Splošni uredbi o varstvu podatkov je torej ZDIJZ.

 

Ob navedenem IP pripominja, da subjektov, katerih podatki so bili predmet presoje in o katerih je IP odločil, da so prosto dostopni, v skladu z a26.a členom ZDIJZ, ni vabil k morebitni priglasitvi stranske udeležbe. Gre namreč za podatke, ki že po zakonu predstavljajo absolutno javne informacije.

 

Zavezanec se je pri zahtevanih podatkih in dokumentih vodilnih kadrov skliceval tudi na izjemo varstva osebnih podatkov, vendar se IP posebej do te izjeme ne opredeljuje, ker je ugotovil že obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti, pri čemer velja prosta dostopnost teh podatkov, saj gre za podatke, ki sodijo med brezpogojno absolutno javne informacije, vedno, brez izjeme in brez tehtanja.

 

Zavezanec je torej ravnal napačno, ko je prosilcu zavrnil dostop do podatkov, ki so javni po prvem in tretjem odstavku 6.a člena ZDIJZ ter 12. odstavku 10.a člena ZDIJZ. Zavezanec (posledično) tudi ni uporabil določbe 7. člena ZDIJZ. Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje določa t.i. delni dostop Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[13] (19. člen). Ker je delni dostop v obravnavanem primeru mogoč, je IP odločil kot izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. Povedano drugače, ker je zahtevane podatke mogoče izločiti iz posameznih dokumentov, je IP naložil zavezancu, da prosilcu omogoči dostop do zahtevanih podatkov o podjetjih, ki se nahajajo v posameznih dokumentih.

 

  1. Sklepno

 

Po pregledu vseh dokumentov, ki so bili predmet odločanja v tej zadevi, in na podlagi zgornjih argumentov, je IP ugotovil, da je zavezanec na prvi stopnji v delu napačno uporabil pravni predpis, na katerega je oprl svojo odločitev. IP je tako pritožbi prosilca delno ugodil in izpodbijano odločitev zavezanca, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, delno odpravil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilca zavrnil na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. V zvezi s slednjim IP navaja, da pogodbe o zaposlitvi ne sodijo med pravne posle, ki predstavljajo informacije javnega značaja po 1. alineji prvega odstavka 4.a členu ZDIJZ, zato je treba dostop zavrniti iz tega razloga, in ne zaradi varstva poslovne skrivnosti. Samo določeni podatki iz predmetnih pogodb namreč predstavljajo informacijo javnega značaja.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[14] oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Npr. odločbi IP št. 0902-17/2014/13 in št. 0902-17/2014/22.

[2] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 390/2015-11 in št. I U 1149/2015-16.

[3] 529. člen Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1.

[4] www.telekom.si/o-podjetju/skupina-telekom-slovenije/odvisne-druzbe

[5] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS.

[6] Uradni list RS, št. 22/19.

[7] Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2002.

[8] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.

[9] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943.

[10] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako: npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[11] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1149/2015-16 z dne 8. 7. 2015.

[12] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[13] Uradni list RS, št. 24/2016.

[14] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.