Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 01.12.2019
Naslov: RTV Slovenija - Telekom Slovenije d.d.
Številka: 0902-6/2019
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Mediji, Poslovna skrivnost
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je zavezanec zavrnil odgovore na vprašanja glede družbe Altima, družbe Avtenta, glede zastopanja Telekoma na arbitraži v Švici in glede stroškov za iskanje novega predsednika uprave preko družbe Competo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da v določenem delu pritožba ni dovoljena oz. je neutemeljena. IP pa je odločil, da je zavezanec dolžan prosilcu posredovati  naziv družbe  iz izvlečka iz evidence pogodb, ki zastopa Telekom na arbitraži v Švici in višino izplačila ter  naročilnico  za iskanje novega predsednika uprave preko družbe Competo, pri čemer je zavezanec dolžan prekriti varovane osebne podatke ter izvleček iz evidenc računov in plačil po naročilnici  (dejansko plačilo). Gre namreč za osnovne informacije, ki izhajajo iz pravnih poslov, ki sodijo med 4.a člen ZDIJZ  in v povezavi s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ, sodijo med brezpogojno absolutno javne informacije, vedno, brez izjeme in brez tehtanja.

 

ODLOČBA;

 

Številka: 0902-6/2019/16

Datum: 2. 12. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 246. člena, prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana, ki jo je vložil, novinar komentator, z dne 10. 9. 2019 (dalje prosilec), zoper odgovor z dne 6. 9. 2019, Telekoma Slovenije, d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana (dalje zavezanec), v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednji

 

SKLEP

 

Pritožba prosilca glede vprašanja: »Zakaj teh storitev ne izvaja Telekomovo hčerinsko podjetje Avtenta? Ali jih je izvajalo v preteklosti? Zakaj tega posla (s podjetjem Competo) ni na seznamu avtorskih oz. svetovalnih pogodb, ki je bil posredovan prosilcu?«, se zavrže.

 

in

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca zoper odgovor zavezanca Telekoma Slovenije, d.d., z dne 6. 9. 2019 se delno ugodi in se odgovor delno odpravi ter se odloči: Zavezanec je dolžan prosilcu v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe po elektronski pošti posredovati naslednje dele dokumentov:

- naziv družbe (dobavitelj) iz izvlečka iz evidence pogodb z dne 24. 9. 2019 (priloga 5),

- višina izplačila (znesek z nazivom prejemnika) iz izvlečka iz evidenc prometa z dne 24. 9. 2019 (priloga 6),

ter dokumenta:

- naročilnico št. 4500501012 z dne 12. 6. 2019, pri čemer je zavezanec dolžan prekriti: ime in priimek pri »nabavnik«, telefonsko številko, e-poštni naslov ter ime in priimke pri podpisniku dokumenta »nabavnik/ca«.

- izvleček iz evidenc računov in plačil po naročilnici št. 4500501012 (priloga 8).

 

  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 5. 9. 2019 po elektronski poti na zavezanca naslovil novinarska vprašanja, in sicer je navedel, da v zvezi s posredovanimi seznami in dopolnitvami, ki jih zavezanec še pripravlja za odgovor na elektronsko sporočilo in minulo skupščino, ima še nekaj dodatnih novinarskih vprašanj:

- Altima je po sezamih, ki jih je zavezanec posredoval prosilcu, največji prejemnik sredstev Telekoma Slovenije. Katere storitve konkretno izvaja Altima? Zakaj teh storitev ne izvaja Telekomovo hčerinsko podjetje Avtenta?

Ali jih je izvajalo v preteklosti?

- Kdo na arbitraži v Švici zastopa Telekom? Koliko so do danes znašali stroški Telekoma v tem postopku?

- Kolikšna je vrednot pogodbe, ki jo je Telekom podpisal s podjetjem Competo za iskanje novega predsednika uprave? Koliko je do danes Telekom v zvezi s tem že plačal Competu? Zakaj tega posla ni na seznamu avtorskih oz. svetovalnih pogodb, ki ga je zavezanec posredoval prosilcu?

 

Zavezanec je z elektronskim sporočilom z dne 9. 9. 2019 odgovoril, da v izogib napačnim interpretacijam in navedbam najprej pojasnjuje, da skladno z ZDIJZ javno objavlja tiste posle, ki jih določa zakonodaja. Skladno s tem navedba prosilca, da naj bi bilo podjetje Altima »največji prejemnik sredstev Telekoma Slovenije«, še zdaleč ne zdrži. Skupina Verso Altima je regionalni sistemski integrator in partner zavezanca za Cisco in SAP tehnologijo (predvsem na področju SAP Convergent Charging), z njo pa uspešno sodeluje tudi pri projektih na trgu. V Skupini Telekom Slovenije na vseh nivojih poslovanja v največji možni meri izkoriščajo sinergije, ki jih imajo družbe v skupini. Avtenta je tako SAP partner na področjih SAP ERP in SAP BO, na katerih ima reference, kompetence ter status pooblaščenega partnerja in z njo seveda na navedenih področjih tesno sodeluje, medtem ko žal nima ne človeških virov ne kompetenc, referenc ali partnerskega statusa na SAP področjih, na katerih sodeluje s skupino Verso Altima. Podrobnosti sodelovanja s svojimi poslovnimi partnerji zaradi konkurenčne občutljivosti in spoštovanja poslovnih dogovorov zavezanec ne razkriva. Telekom Slovenije v okviru arbitražnega postopka, ki poteka pri arbitraži s sedežem v Ženevi, zastopa ugledna mednarodna odvetniška pisarna. Kakor je zavezanec že pojasnil na skupščini delničarjev, so doslej stroški navedenega postopka znašali okoli milijon evrov. Zaradi zaščite postopka, ki je v teku, zavezanec ne bo razkrival ali kakorkoli drugače pojasnjeval nobenih njegovih ostalih podrobnosti. Pogodbenega odnosa s kadrovsko agencijo, ki je sodelovala v postopku izbora in imenovanja predsednika uprave, zaradi spoštovanja poslovnih dogovorov zavezanec ne razkriva.

 

Prosilec je dne 10. 9. 2019 pri IP vložil pritožbo, v kateri je povzel svojo zahtevo in odgovor zavezanca, da na navedena vprašanja ne bo odgovoril, ker sodelovanja s svojimi poslovnimi partnerji zaradi konkurenčne občutljivosti in spoštovanja poslovnih dogovorov tega ne počno, prav tako zaradi zaščite arbitražnega postopka ne razkriva podatkov o arbitraži, ne razkriva pa tudi pogodbenega odnosa s podjetjem Competo. Gre za tri ločene zadeve, na katere zavezanec prosilcu iz navedenih razlogov informacij ni posredoval. Prosilec meni, da bi kot družba v pretežni državni lasti (skupaj preko 72 %) in kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, Telekom Slovenije tovrstne informacije moral posredovati. Družba je bila namreč ustanovljena z denarjem državljanov, je za državljane izjemnega pomena, zato je interes po obveščenosti o delovanju družbe upravičeno večji. Z razkritjem zahtevanih podatkov bi Telekom Slovenije pripomogel k transparentnejšemu poslovanju in nadzoru javnosti. Državljani, v imenu katerih vlada, Slovenski državni holding in paradržavni skladi upravljajo Telekom Slovenije, imajo pravico vedeti, kako in ali se skrbno ravna z njihovim kapitalskim premoženjem. Prosilec meni, da je bila odločitev zavezanca napačna v delu, ko je zavrnil razkritje zahtevanih podatkov.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ. V obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanec podvržen določbam ZDIJZ, saj je v skladu s 1.a členom ZDIJZ oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kar pomeni, da je podvržen tudi določbam po ZMed.  

 

IP ugotavlja, da je zavezanec z elektronskim sporočilom z dne 9. 9. 2019 prosilcu zavrnil odgovore na vprašanja:

- Katere storitve konkretno izvaja Altima? Zakaj teh storitev ne izvaja Telekomovo hčerinsko podjetje Avtenta?

Ali jih je izvajalo v preteklosti?

- Kdo na arbitraži v Švici zastopa Telekom? Koliko so do danes znašali stroški Telekoma v tem postopku?

- Kolikšna je vrednot pogodbe, ki jo je Telekom podpisal s podjetjem Competo za iskanje novega predsednika uprave? Koliko je do danes Telekom v zvezi s tem že plačal Competu? Zakaj tega posla ni na seznamu avtorskih oz. svetovalnih pogodb, ki ga je zavezanec posredoval prosilcu?

 

V skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ v povezavi z 8. odstavkom 45. člena ZMed, je IP štel omenjeni odgovor kot zavrnilno odločbo.

 

Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva.

 

IP je z dopisom z dne 18. 9. 2019, št. 0902-6/2019/2, zavezanca pozval, da se opredeli do pritožbe po ZMed in posreduje dokumente, iz katerih izhajajo odgovori na zgoraj navedena vprašanja prosilca.

 

Zavezanec je z dopisom z dne 24. 9. 2019, št. 170-IJZ-715 odgovoril na način, da je podal pojasnilo in posredoval dokumente za vsako od zastavljenih vprašanj, in sicer:

- Katere storitve konkretno izvaja Altima? Zakaj teh storitev ne izvaja Telekomovo hčerinsko podjetje Avtenta? Ali jih je izvajalo v preteklosti?

Skupina Verso Altima regionalni sistemski integrator in partner zavezanca za Cisco in SAP tehnologijo. Za Telekom Slovenije podjetja iz skupine Verso Altima dobavljajo blago in izvajajo storitve s področja informacijske tehnologije. Kakor je zavezanec že pojasnil v odgovoru na novinarsko vprašanje, je skupina Verso Altima regionalni sistemski integrator in partner zavezanca za Cisco in SAP tehnologijo (predvsem na področju SAP Convergent Charging), z njo pa uspešno sodeluje tudi pri projektih na trgu. V Skupini Telekom Slovenije na vseh nivojih poslovanja v največji možni meri izkoriščajo sinergije, ki jih imajo družbe v skupini. Avtenta je tako SAP partner na področjih SAP ERP in SAP BO, na katerih ima reference, kompetence ter status pooblaščenega partnerja in z njo seveda na navedenih področjih tesno sodeluje, medtem ko žal nima ne človeških virov ne kompetenc, referenc ali partnerskega statusa na SAP področjih, na katerih sodeluje s skupino Verso Altima. Podrobnejše storitve, ki jih izvajajo podjetja iz skupine Verso Altima, so po mnenju Telekoma Slovenije poslovna skrivnost in sicer tako Telekoma Slovenije kot njegovih poslovnih partnerjev.

Kot Priloga 1 je zavezanec priložil izvleček iz evidence pogodb, ki vsebuje podatke o veljavnih pogodbah z družbami iz skupine Verso Altima, iz katerega so razvidni tudi podatki o vrsti posla in predmetu posamezne pogodbe. Zavezanec meni, da morebitni odgovori na zahteve prosilca izhajajo iz priloženega izvlečka iz evidence pogodb. Kot priloga 2 je zavezanec priložil izvleček iz prezentacije družbe Avtenta, d.o.o. glede SAP ponudnikov na slovenskem trgu ter njihovih ključnih kompetenc. Ti podatki kot tudi pogodbe same, so sicer v skladu s Pravilnikom o poslovni skrivnosti Telekoma Slovenije poslovna skrivnost zavezanca. Kot prilogi 3 in 4 sta priložena interna akta Telekoma Slovenije: Pravilnik o poslovni skrivnosti, veljaven od 28. 11. 2011 do 28. 4. 2019 (v času sklepanja pogodb, v nadaljevanju: stari pravilnik) in Pravilnik o poslovni skrivnosti veljaven od 29. 4. 2019. Podatki o dobaviteljih so poslovna skrivnost v skladu s 4. členom starega pravilnika in v skladu s Prilogo 2 veljavnega Pravilnika o poslovni skrivnosti. Zavezanec je nadalje citiral 4.a člen, v katerem so opredeljene informacije javnega značaja za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in navedel, da lahko zavezanec prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če je le ta poslovna skrivnost ter ob upoštevanju izjem iz 6a. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do informacije, ne glede na izjemo poslovne skrivnosti, dovoli, če gre za osnovne informacije iz posla in razen, v kolikor bi razkritje huje škodovalo konkurenčnemu položaju na trgu ter ne gre za absolutno javne informacije.

 

- V zvezi z vprašanjem prosilca »Katere storitve konkretno izvaja Altima?« lahko kot informacijo javnega značaja tako v skladu s 1. odstavkom 6a. člena ZDIJZ predstavljajo le podatki o vrsti posla. Le-ti so v priloženem izvlečku iz evidence razvidni v stolpcu »klasifikacija pogodbe«. Vendar pa Telekom Slovenije meni, da je v tem primeru podana izjema, po kateri lahko zavrne prosilcu dostop o zahtevanih podatkov v skladu s 3. odstavkom 6a. člena ZDIJZ. Trg informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT) je namreč visoko konkurenčen, razkritje podatkov iz pogodb o zgoraj navedenih poslih, pa bi razkrilo dosežene pogodbene pogoje, med drugim tudi ceno in količino, kar bi občutno poslabšalo konkurenčni položaj Telekoma Slovenije na trgu IKT storitev, družbi bi s tem nastala tudi občutna škoda. Še posebej to velja za pogodbe - v priloženem izvlečku iz evidence označene z oznako »dobava storitev strankam« predstavljajo posle, ki jih je Telekom Slovenije sklenil v sklopu izvajanja storitev za svoje stranke na trgu. Za te pogodbe (razen v delu, kjer so pri avtorskih pogodbah podatki predmet proaktivne objave) Telekom Slovenije meni, da obstaja izjema po 3. odstavku 6a. člena ZDIJZ, saj Telekom Slovenije širi svoje poslovanje tudi na trg IKT storitev (glej: www.telekom.si/poslovni-uporabniki/ponudba, Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in Telekoma Slovenije: https://www.telekom.si/o-podietiu/arhiv-financnih-porocil/Letno-porocilo-STS-in-TS-2018.pdf, stran 26 novi viri prihodkov). Sklenitev teh pogodb je neposredno povezana s prodajo storitev končnim uporabnikom – za posle, ki jih je Telekom Slovenije pridobil na trgu IKT storitev. Razkritje zahtevanih podatkov bi huje škodovalo konkurenčnemu položaju Telekoma Slovenije na trgu IKT storitev, kjer Telekom Slovenije trži svoje IKT storitve. Trg IKT je namreč visoko konkurenčen, razkritje podatkov iz pogodb o zgoraj navedenih poslih, pa bi razkrilo pomembne elemente ponudb Telekoma Slovenije, kar bi občutno poslabšalo konkurenčni položaj Telekoma Slovenije na trgu IKT storitev, družbi bi s tem nastala tudi občutna škoda. Glede na zgoraj navedeno tako Telekom Slovenije meni, da je že posredovani odgovor prosilcu v zvezi z vprašanjem »Katere storitve konkretno izvaja Altima?« ustrezen. Podredno, v kolikor IP temu ne bi sledil, pa Telekom Slovenije meni, da lahko za določene posle (vendar ne za pogodbe sklenjene zaradi dobave storitev strankam) s podjetji iz skupine Verso Altima informacije javnega značaja predstavljajo le »podatki o vrsti posla« navedeni v stolpcu klasifikacija pogodbe (npr. avtorska pogodba, nakup, ipd.). Konkretni podatki o storitvah iz posameznega posla pa so poslovna skrivnost.

 

- V zvezi z vprašanjem prosilca »Zakaj teh storitev ne izvaja Telekomovo hčerinsko podjetje Avtenta? Ali jih je izvajalo v preteklosti?« iz priloženega izvlečka prezentacije družbe Avtenta, d.o.o., izhaja, kot je zavezanec že odgovoril prosilcu. Dokument sam je poslovna skrivnost Telekoma Slovenije in družbe Avtenta, d.o.o. Upoštevaje zgoraj navedeno zavezanec meni, da je do sedaj posredovan odgovor prosilcu ustrezen in pravilen ter v skladu z ZDIJZ.

 

- Kdo na arbitraži v Švici zastopa Telekom? Koliko so do danes znašali stroški Telekoma v tem postopku? Kot Priloga 5 je priložen izvleček iz evidence pogodb, ki vsebuje podatke o pogodbi z odvetniško družbo, ki Telekom Slovenije zastopa v arbitraži v Švici. Kot Priloga 6 je priložen izvleček iz evidence plačil pogodbenim partnerjem, iz katerega je razviden znesek plačil odvetniški pisarni v tem postopku. Zavezanec meni, da morebitni odgovori na zahteve prosilca izhajajo že iz priloženih izvlečkov iz evidenc. Ti podatki, kot tudi pogodbe same, so sicer v skladu s Pravilnikom o poslovni skrivnosti Telekoma Slovenije poslovna skrivnost tako Telekoma Slovenije kot odvetniške družbe ter jih zaradi zaščite postopka, ki je v teku, Telekom Slovenije ne razkriva. Pri tem Telekom Slovenije meni, da je poleg izjeme poslovne skrivnosti podana tudi 8. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj bi razkritje podatkov o stroških Telekoma Slovenije v tem postopku, ki še ni končan, lahko škodovalo položaju Telekoma Slovenije v tem postopku.

 

- Kolikšna je vrednost pogodbe, ki jo je Telekom podpisal s podjetjem Competo za iskanje novega predsednika uprave? Koliko je do danes Telekom v zvezi s tem že plačal Competu? Zakaj tega posla ni na seznamu avtorskih oz. svetovalnih pogodb, ki je bil posredovan prosilcu?

Kot Priloga 7 je priložen izvleček iz evidence naročil, ki vsebuje podatke o pogodbi in naročilnici oddani v skladu s to pogodbo, oddani družbi Competo za storitve selekcije in iskanja kadra v zvezi z iskanjem novega predsednika uprave. Kot priloga 8 je priložen izvleček iz evidence računov družbe Competo, iz katerega je razviden znesek plačil družbi Competo v zvezi s tem naročilom. Zavezanec meni, da morebitni odgovori na zahteve prosilca izhajajo že iz priloženih izvlečkov iz evidenc. Navedena naročilnica (plačila družbi Competo) je bila ob oddaji klasificirana za druge storitve - storitve selekcije in iskanja kadra in ne za posel, ki bi se nanašal na donatorske, sponzorske, svetovalne in druge avtorske ali druge intelektualne storitve in kot taka ni bila zajeta v proaktivne objave poslov, ki jih zavezanec objavlja na svojih spletnih straneh. Ti podatki kot tudi vsebina naročila so sicer v skladu s Pravilnikom o poslovni skrivnosti Telekoma Slovenije poslovna skrivnost Telekoma Slovenije kot tudi družbe Competo d.o.o. ter jih zaradi spoštovanja dogovorov s poslovnimi partnerji Telekom Slovenije ne razkriva.

 

Zavezanec je zaključil, da glede na dejstvo, da zgoraj zahtevani podatki predstavljajo poslovne skrivnosti zgoraj navedenih pogodbenih partnerjev Telekoma Slovenije, poziva IP, da skladno z določilom 44. člena ZUP pozove upravičence k morebitni priglasitvi stranske udeležbe v postopku.

 

Na poziv IP je zavezanec z dopisom z dne 21. 10. 2019, št. 170-IJZ-715 in z dne 23. 10. 2019, št. 170-IJZ-715 posredoval tudi:

- skene 15 pogodb s podjetji Verso in Altima, ki so navedene v izvlečku iz evidence pogodbe, ki ga je zavezanec posredoval IP z vlogo z dne 24. 9. 2019, iz katerih so razvidne vrste storitev, ki jih za zavezanca opravljajo navedena podjetja.

- skene pogodbe z odvetniško družbo, ki Telekom Slovenije zastopa v arbitraži v Švici.

- skene pogodbe in naročilnice z družbo Competo, iz katerih je razvidna vrednost pogodbe za iskanje novega predsednika uprave.

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da zavezanec razpolaga z dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja prosilca, razen glede vprašanj: »Zakaj teh storitev ne izvaja Telekomovo hčerinsko podjetje Avtenta? Ali jih je izvajalo v preteklosti? Zakaj tega posla (s podjetjem Competo) ni na seznamu avtorskih oz. svetovalnih pogodb, ki je bil posredovan prosilcu?«, glede katerih je odgovor vezan na pojasnilo, ki ga je zavezanec sicer posredoval pri odgovoru na poziv IP in je tudi povzet v tej določbi. Pravno formalno pa zavezanec ni posredoval dokumenta, iz katerega bi izhajali odgovori na navedena vprašanja, kar pomeni, da dokument ne obstaja, zato je IP v tem delu pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP, v povezavi z 9. odstavkom 45. čl. ZMed, s sklepom zavrgel kot nedovoljeno.

 

V preostalem delu vprašanj prosilca pa je pritožba dovoljena. Predmet presoje IP so torej naslednji dokumenti, po vprašanjih:

- Katere storitve konkretno izvaja Altima?

Dokument: izvleček iz evidence pogodb, ki vsebuje podatke o veljavnih pogodbah z družbami iz skupine Verso Altima, iz katerega so razvidni tudi podatki o vrsti posla in predmetu posamezne pogodbe

- Kdo na arbitraži v Švici zastopa Telekom?

Dokument: izvleček iz evidence pogodb, ki vsebuje podatke o pogodbi z odvetniško družbo, ki Telekom Slovenije zastopa v arbitraži v Švici (priloga 5)

-Koliko so do danes znašali stroški Telekoma v tem postopku?

Dokument: izvleček iz evidence plačil pogodbenim partnerjem, iz katerega je razviden znesek plačil odvetniški pisarni v tem postopku (priloga 6)

- Kolikšna je vrednost pogodbe, ki jo je Telekom podpisal s podjetjem Competo za iskanje novega predsednika uprave?

Dokument: naročilnica št. 4500501012 z dne 12. 6. 2019, iz katere je razvidna vrednost pogodbe z družbo Competo za iskanje novega predsednika uprave.

- Koliko je do danes Telekom v zvezi s tem že plačal Competu?

Dokument: izvleček iz evidence računov in plačil, iz katerega je razviden znesek plačil družbi Competo v zvezi s tem naročilom (priloga 8).

 

Ob tem IP dodaja, da je prosilec zahteval odgovore na vprašanja, ki izhajajo iz zgoraj navedenih evidenc in naročilnice za družbo Competo, zato je IP presojal dostop do informacij iz predloženih evidenc in naročilnice. Ker drugi deli pogodb oz. dokumentov niso bili predmet zahteve, se IP do drugih delov pogodb in dokumentov ni opredeljeval in zato jih tudi ni presojal.

 

Zaradi morebitnega vpliva te odločbe na pravice in pravne koristi družb, na katero se nanašajo informacije, ki so predmet presoje, je IP z dopisi z dne 4. 10. 2019, št. 0902-6/2019/4, 5, 6, pozval v postopek družbe: Avtenta, napredne poslovne rešitve, d.o.o.,  Competo, kadrovske storitve, d.o.o. in Verso Altima d.o.o., da se po določilu 43. in 44. člena ZUP, vključijo v postopek kot stranski udeleženci tako, da se do zahteve oziroma pritožbe lahko opredelijo.

 

Družba Avtenta, napredne poslovne rešitve, d.o.o. je odgovorila z dopisom z dne 11. 10. 2019, v katerem je navedla, da ne vstopa v postopek kot stranski udeleženec. Glede izvlečka iz prezentacije družbe Avtenta glede SAP ponudnikov na slovenskem trgu in njihovih ključnih kompetenc pa je pojasnila, da navedeni izvleček ni informacija javnega značaja, kot jo določa 4a. člen ZDIJZ, saj se ne nanaša oziroma ne predstavlja informacij iz sklenjenega pravnega posla oziroma z njimi ni neposredno povezana ter da je navedena prezentacija, v skladu s 5. alinejo 4. člena Pravilnika o določitvi poslovnih skrivnosti družbe Avtenta, ki je priložen, poslovna skrivnost le te. To pa v skladu s 6. členom ZDIJZ predstavlja izjemo, po kateri se posredovanje informacij lahko zavrne.

 

Družba Competo, kadrovske storitve, d.o.o. je odgovorila z dopisom, ki ga je IP prejel dne 11. 10. 2019 in v katerem je navedla, da se ne želi vključiti v pritožbeni postopek kot stranski udeleženec. Informacije, navedene v omenjenem dopisu, so točne in predstavljajo izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker predstavljajo poslovno skrivnost. Kot dokazilo za to je družba priložila kopijo pogodbe, sklenjeno s podjetjem Telekom Slovenije, d.d., ki to potrjuje. V kopiji je zakrila vse, razen dela, ki dokazuje, da podatki in dokumentacija, ki se nanašajo na predmet te pogodbe, predstavljajo poslovno skrivnost.

 

Družba Verso Altima d.o.o. je odgovorila z dopisom, ki ga je IP prejel dne 15. 10. 2019 in v katerem je navedla, da vstopa v postopek kot stranski udeleženec zaradi varovanja pravnih koristi oz. interesov poslovne narave. Ob tem je še navedla, da skladno z internim Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti z dne 22. 4. 2019 in s Telekomom Slovenije d.d. sklenjenimi pogodbami o nerazkrivanju in varovanju poslovne skrivnosti (NDA) predstavljajo poslovno skrivnost naslednji podatki: - podatki o poslovnih partnerjih (v tem primeru kupci/naročniki), - naziv pogodbe, saj je iz slednjega jasno razviden predmet pogodbe oz. projekt, na katerem sodelujejo s partnerjem, - klasifikacija pogodbe (v kombinaciji z ostalimi podatki) lahko kaže na vsebino oz. področje pogodbe, namen sklenitve, značaj, itd. in s tem negativno na njene konkurenčne prednosti in izvedbo samega projekta, - datum sklenitve pogodbe ter dobava storitev strankam (v kombinaciji z ostalimi podatki), katerega razkritje bi lahko v kombinaciji z ostalimi podatki, negativno vplivalo na njene konkurenčne prednosti in posledično sam potek projekta, - predmet pogodbe, iz katerega so razvidne tehnične specifikacije, podrobnosti projekta, predlagane rešitve in druge specifike projekta, ki predstavljajo njene konkurenčne prednosti na domačem in tujem trgu, na katerem nastopa ali bo nastopala samostojno ali skupaj s partnerjem. Vsi navedeni podatki iz evidence veljavnih pogodb, predstavljajo njeno poslovno skrivnost saj bodisi samostojno bodisi v kombinaciji z javno dostopnimi podatki razkrivajo bodisi njeno strokovno znanje, poslovne informacije, tehnološke informacije in rešitve, bodisi so odraz izkušenj in znanja ali pa imajo dejansko tržno vrednost. Razkritje navedenih podatkov nepooblaščenim osebam bi lahko bistveno škodovalo njenim poslovnim in finančnim interesom ali negativno vplivalo na konkurenčne prednosti. Vse navedene informacije skrbno varujejo kot poslovno skrivnost, njihovo razkrivanje pa je pogojno dopustno na podlagi NDA pogodb. V konkretnem primeru ima z družbo Telekom Slovenije, d.d., sklenjeni dve veljavni pogodbi o nerazkrivanju in varovanju poslovne skrivnosti, in sicer: Pogodba o nerazkrivanju in varovanju poslovne skrivnosti z dne 7.2.2014, Pogodba o nerazkrivanju in varovanju poslovne skrivnosti z dne 31.7. 2015, Non-disclosure and confidentiality agreement z dne 15. 4. 2019. V obeh navedenih pogodbah je jasno opredeljeno, katere informacije se štejejo kot zaupne informacije (tj. vse, ne glede na obliko zapisa ali vrsto medija, ki se razkrijejo nasprotni pogodbeni stranki pri sodelovanju). Poleg tega je družba kot dokaz posredovala tudi Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 22. 4. 2019, v katerem so taksativno navedene informacije, ki jih šteje kot poslovno skrivnost.

 

Ker so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ navaja v 4.a členu, je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja, kot so opredeljene v 4.a členu ZDIJZ, in sicer:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

 

- Glede družbe Avtenta, napredne poslovne rešitve, d.o.o. je IP ugotovil, da odgovori na zastavljena vprašanja ne izhajajo iz dokumenta, zato je pritožbo v tem dele zavrgel. Zavezanec je sicer v tej zvezi posredoval IP izvleček (ena stran) iz prezentacije družbe Avtenta glede SAP ponudnikov na slovenskem trgu in njihovih ključnih kompetenc, ki pa se po vsebini ne nanaša na zastavljena vprašanja. Vendar tudi, če bi navedeni dokument predstavljal odgovor na zastavljena vprašanja, pa IP ugotavlja, da predloženi »izvleček« ni informacija javnega značaja, kot jo določa 4a. člen ZDIJZ, saj se ne nanaša oziroma ne predstavlja informacij iz sklenjenega pravnega posla, ki so zajete v prvi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.

 

- Prosilec je nadalje zahteval informacijo »Katere storitve konkretno izvaja Altima?«. IP je v tej zvezi vpogledal v izvleček iz evidenc pogodb z dne 20. 9. 2019, ki vsebuje naslednje podatke: dobavitelj, naziv pogodbe, klasifikacija pogodbe, datum sklenitve pogodbe, predmet pogodbe in opombe za IP, kjer je posebej označeno, da gre za pogodbe v zvezi z »dobavo storitev strankam«. Podatek o klasifikaciji pogodb ustreza informaciji o »vrsti posla«, na podlagi katerega je mogoče ugotoviti, ali gre za pravne posle iz prve alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ. IP ugotavlja, da navedene pogodbe sodijo med pravne posle, ki se nanašajo na izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek, kar pomeni, da izpolnjujejo pogoje za informacije javnega značaja za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Temu pa ne nasprotuje niti zavezanec. Nadalje IP ugotavlja, da se je zavezanec glede navedenih pogodb skliceval na poslovno skrivnost, pri čemer je treba ugotoviti, da se pojem poslovne skrivnosti obravnava po različni pravni podlagi, odvisno od tega, kdaj je dokument nastal. Dne 20. 4. 2019 je namreč začel veljati Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS), ki je na novo opredelil pojem poslovne skrivnosti. V konkretnem primeru se zahtevane informacije presojajo po ZGD-1, ker so nastale pred tem datumom, razen dve pogodbi, ki sta bili sklenjeni po 20. 4. 2019 in se torej presoja obstoj poslovne skrivnosti po ZPosS. IP je z vpogledom v pogodbe ugotovil, da so vidno označene kot »poslovna skrivnost«, prav tako je organ predložil zgoraj navedeni sklep o poslovni skrivnosti, kar pomeni, da je v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1 izpolnjen subjektivni kriterij varovanja poslovne skrivnosti. IP ugotavlja, da je poslovna skrivnost izkazana tudi glede pogodb, ki sta bili sklenjeni v času veljave ZPosS. Pojem poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

Dokumenta sta vidno označena kot poslovna skrivnost, prav tako je zavezanec sprejel Pravilnik o poslovni skrivnosti z dne 24. 4. 2019, iz katerega izhaja, da so tovrstni dokumenti pisno opredeljeni kot poslovna skrivnost in da je zavezanec v danih okoliščinah razumno ukrepal, da je ohranil poslovno skrivnost, s tem, da je pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti objavil v pisni obliki na interni spletni strani zavezanca, do katerega imajo dostop vsi zaposleni. Ker gre za pogodbi, za katere sta tako zavezanec kot stranski udeleženec Verso Altima d.o.o pojasnila, da se nanašata na strokovno znanje, poslovne informacije, tehnološke informacije in rešitve, bodisi so odraz izkušenj in znanja, je IP sledil stališču zavezanca in stranskega udeleženca, da je v konkretnem primeru izpolnjena tudi zahteva, da bi razkritje obravnavane dokumentacije škodovalo poslovnim in finančnim interesom ter konkurenčni sposobnosti pogodbenih strank, kar pomeni, da ima ta dokumentacija tržno vrednost. Na podlagi navedenega je IP ugotovil, da so v konkretnem primeru izpolnjene vse zahteve, ki za opredelitev poslovne skrivnosti izhajajo iz ZPosS, kar pomeni, da je podana izjema poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ tudi za pogodbi, sklenjeni po 20. 4. 2019.

 

Ob ugotovljeni poslovni skrivnosti pa je IP izvedel še preizkus z vidika prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, na podlagi katere se dostop do taksativno navedenih podatkov vseeno dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, in sicer:

- podatek o vrsti posla,

- pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun, za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja),

- pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,

- datum in trajanje posla in

- enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

 

IP ugotavlja, da je prosilec zahteval dostop do »predmeta pogodb«, kot je opredeljeno v izvlečku evidence pogodb, ki je predmet presoje, saj je vprašal »Katere storitve konkretno izvaja Altima?«. Iz vsebine predmeta pogodbe je namreč mogoče razbrati oz. ugotoviti, kakšna storitev je bila izvedena, kar pa ne sodi med zgoraj naštete osnovne podatke o sklenjenem pravnem poslu iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ki so po zakonu javni, zato izjema poslovne skrivnosti ni presežena.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da je odgovor zavezanca v tem delu pravilen in zakonit, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

 

IP je nadalje presojal, ali informacije: »Kdo na arbitraži v Švici zastopa Telekom?«, ki izhajajo iz izvlečka iz evidence pogodb, ki vsebuje podatke o pogodbi z odvetniško družbo, ki Telekom Slovenije zastopa v arbitraži v Švici ter »Koliko so do danes znašali stroški Telekoma v tem postopku?«, ki izhajajo iz izvlečka iz evidence plačil pogodbenim partnerjem, iz katerega je razviden znesek plačil odvetniški pisarni v tem postopku, izpolnjujejo pogoje za informacije javnega značaja iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.

 

IP ugotavlja, da ni dvoma, da pogodba za izvajanje odvetniških storitev oz. iz nje izvedene informacije v izvlečkih, ki sta predmet presoje IP, sodijo med pravne posle za izvajanje svetovalne oz. intelektualne storitve, ki izpolnjujejo pogoje za informacije javnega značaja. Pri tem se IP sklicuje na odločitev Ustavnega sodišča, ki je v postopku za oceno ustavnosti dne 12. 1. 2017, opr. št. U-I-52/16-17 med drugim navedlo, da: »Številni v praksi sklenjeni pravni posli zavezancev lahko izkazujejo značilnosti več posameznih kategorij iz tretjega odstavka 6. a-člena ZDIJZ in so kompleksni pravni posli (svetovalne in avtorske storitve, intelektualne in svetovalne storitve itd.). Na primer »mandatna pogodba«, sklenjena z odvetnikom, je lahko kompleksen intelektualni pravni posel, ki tvori okvir, v katerem nastajajo avtorska dela (vloge v različnih postopkih), opravlja se svetovanje klientu (glede najbolj ustreznega načina ravnanja, da bi se zaprl določen spor), odvetnik pa lahko opravlja še druga intelektualna opravila (z nasprotno stranko se pogaja za sklenitev izvensodne poravnave)«. To pomeni, da podatek o družbi, ki na arbitraži v Švici zastopa zavezanca in višina stroška, ki ga je plačal zavezanec do vložitve vprašanja, sodita v okvir prve alineje prvega dostavka 4.a člena ZDIJZ. Glede na to, da sta pri tem vprašanju predmet presoje zgolj podatek o pogodbenem partnerju in višina izplačila, kar sodi med zgoraj naštete osnovne podatke o sklenjenem pravnem poslu iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, IP zaključuje, da gre v danem primeru za informacije iz prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, pri katerih je test tehtanja med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke iz tistih pogodb, za katere meni, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na varovanju poslovne skrivnosti. Povedano drugače, to pomeni, da informacija o pogodbenem partnerju in višina stroška, kar ustreza opredelitvi iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, predstavljata prosto dostopne informacije javnega značaja, ne glede na zatrjevano poslovno skrivnost. Zakonodajalec je sicer zavezancem, katerih informacije javnega značaja se ne posredujejo na svetovni splet v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena tega zakona, omogočil, da lahko zavrnejo dostop do osnovnih podatkov o poslih iz prvega odstavka 6.a člena, če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu (položaju zavezanca) konkurenčnemu položaju na trgu, vendar to ne velja v primerih, če se ti podatki nanašajo na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek, kot to velja v obravnavanem primeru. Zato IP ni mogel slediti pojasnilu zavezanca, da bi mu zaradi razkritja podatka nastala hujša škoda in je odločil, da mora zavezanec prosilcu posredovati naziv družbe (dobavitelj) iz izvlečka iz evidence pogodb z dne 24. 9. 2019 (priloga 5) ter višino izplačila (znesek z nazivom prejemnika) iz izvlečka iz evidenc prometa z dne 24. 9. 2019 (priloga 6), kot izhaja iz izreka te odločbe. Prav tako IP ni sledil zavezancu glede zatrjevane izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je javni interes za razkritje navedenih informacij, vsebovan v prvem in tretjem odstavku 6.a člena ZDIJZ, zajel vse izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej tudi izjemo iz 8 točke, na katero se je neutemeljeno skliceval zavezanec.

 

Ker so v tem delu predmet presoje informacije, ki so absolutno javne na podlagi prvega in tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ in bi jih moral zavezanec v skladu z 11. točko 10.a člena ZDIJZ objavljati na svoji spletni strani, v roku petih dni od sklenitve posla, IP v postopek ni klical pogodbene stranke, to je odvetniške družbe, ki Telekom Slovenije zastopa v arbitraži v Švici, kot stranke z interesom. Na podlagi a26.a člena ZDIJZ[1] je namreč v primerih, v katerih so predmet presoje podatki, za katere je z zakonom določeno, da so javni, stranka postopka samo prosilec. Povedano drugače, ker so v danem primeru predmet presoje absolutno javni podatki, IP ni bil dolžan klicati v postopek pravne osebe, na katero se zahtevane informacije nanašajo, oziroma je IP odločil o razkritju takšnih podatkov brez udeležbe tretje osebe.

 

IP je nadalje presojal dokumente, ki izkazujejo informacije: Kolikšna je vrednost pogodbe, ki jo je Telekom podpisal s podjetjem Competo za iskanje novega predsednika uprave? Koliko je do danes Telekom v zvezi s tem že plačal Competu?

Vrednost pogodbe z družbo Competo za iskanje novega predsednika uprave izhaja iz naročilnice št. 4500501012 z dne 12. 6. 2019, dejansko plačilo družbi Competo pa izhaja iz izvlečka iz evidenc računov in plačil po naročilnici št. 4500501012. Gre za dokumenta, ki sta v zvezi s sklenjeno »splošno« pogodbo z družbo Competo za izvedbo iskanja in selekcijo kadra. Zavezanec je sicer navedeni posel klasificiral kot »druge storitve - storitve selekcije in iskanja kadra« in ne kot posel, ki bi se nanašal na donatorske, sponzorske, svetovalne in druge avtorske ali druge intelektualne storitve, zato pogodba kot taka ni bila zajeta v proaktivne objave poslov, čemur pa IP ne more slediti. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti dne 12. 1. 2017, opr. št. U-I-52/16-17 svetovalne storitve opredelilo kot storitev, »za katere zavezanec sklene odplačno pogodbo s strokovno osebo, ki mu na določenem strokovnem oziroma znanstvenem področju svetuje, torej posreduje določene vednosti, znanja in metode dela, ki jih zavezanec sam nima oziroma ne pozna in ki zavezancu pomagajo doseči njegov poslovni cilj. Po SSKJ je glagol »svetovati« opredeljen kot »dajati (na)svete, strokovna mnenja«. Svetovanje je lahko poslovno, pravno, finančno, tehnično, znanstveno itd..«. Kot izhaja iz navedene pogodbe, gre po vsebini za pravni posel, ki nedvomno ustreza zgoraj opisani svetovalni storitvi, kar pomeni, da izpolnjuje pogoje za informacije javnega značaja iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. IP nadalje ugotavlja, da so predmet presoje podatki, ki so po zakonu javni: pogodbena vrednost pogodbe in višina posameznih izplačil, zato IP ni sledil zatrjevani poslovni skrivnosti. Kot je IP pojasnil že zgoraj, gre v tem delu za podatke iz prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, ki sodijo med brezpogojno absolutno javne informacije, vedno, brez izjeme in brez tehtanja. To pomeni, da dokumenta: naročilnica št. 4500501012 z dne 12. 6. 2019 in izvleček iz evidenc računov in plačil po naročilnici št. 4500501012 (priloga 8) sodita med informacije javnega značaja in ju je zavezanec dolžan posredovati prosilcu, kot izhaja iz izreka te odločbe, pri čemer je zavezanec dolžan na naročilnici št. 4500501012 z dne 12. 6. 2019 prekriti varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po ZDIJZ, saj ne obstaja zakonska podlaga za njihovo razkritje, in sicer ime in priimek pri »nabavnik«, telefonsko številko, e-poštni naslov ter ime in priimke pri podpisniku dokumenta »Nabavnik/ca«.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je pritožbi prosilca treba delno ugoditi, zato je izpodbijan odgovor, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava, v zavrnilnem delu delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V delu pritožbe, ki se nanaša na vprašanja: Zakaj teh storitev ne izvaja Telekomovo hčerinsko podjetje Avtenta? Ali jih je izvajalo v preteklosti? Zakaj tega posla (s podjetjem Competo) ni na seznamu avtorskih oz. svetovalnih pogodb, ki je bil posredovan prosilcu?« dokument ne obstaja, zato je IP pritožbo, v skladu s 1. odstavkom 246. člena ZUP-1, s sklepom zavrgel.

 

V delu pritožbe, ki se nanaša na vprašanje: Katere storitve konkretno izvaja Altima?« je IP pritožbo prosilca zaradi obstoja izjeme poslovne skrivnosti zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

 

V skladu z desetim odstavkom 45. člena ZMed, ki določa, da mora zavezanec odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvršiti nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe, je zavezanec dolžan prosilcu posredovati zahtevano informacijo na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe.

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali.  Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe in sklepa na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

 


[1] Novela ZDIJZ-F, ki je začela veljati 22. 2. 2018